Posamezna Iterfflui RM W# Натша11кпБо(с Uprava Klagenfurt, Poetfacb 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno ttM (J,20 za donaAaice) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Štev. 10. Krainburg, 3. februarja 1943. Leto S. Fiihrer ukaži w mi ubogamo Ш\1 Hitler - nemškemu narodn Dr, Josef Goebbels |e prečilal Filhrerjevo proklamacijo . Reichsmarschall Hermann Goring je govoril oboroženi sili Fiihrerjeva proklamacija ima sledeče besedilo : Danes je deset let, odkar mi je državni predsednik Generalfeldmarschall pl. Hin-denburg izročil odgovornost za vodstvo dr-^ žave. S tem je bila uspešno zaključena štirinajstletna borba nacionalsocialističnega pokreta za oblast, ki je sama vznikla iz majhnih začetkov, a sedaj kot daleko najmočnejša straka države imela zakonito pravico za sestavo vlade. Ta prevzem odgovornosti se je pač izvršil Bele takrat, ko so vse stranke po več ali manj dolgem trajanju dokazale svojo nezmožnost, da bi Nemčijo privedle zopet do podviga. Država je vedno bolj trpela pod posledicami poraza po vojni, ki je ni bila hotela in za katero zato tudi na noben y-čin ni bila prapravljena. Po junaškem odporu, ki ga nad štiri leta ni mogla zlomiti nobena sovražna sila, se je posrečilo defe-tističnim elementom, ki so jih pospeševali' od znotraj in zunaj, preiti naposled k odkriti revoluciji. Wilsonova historična prevara Amerikanski predsednik Wilson je postavil 14 točk in s' tem svet slepil z bodočim mirom, ki ga je nemški narod smatral tem želnejše za resničnega, ker tako po hotenju svojih širokih mas, kakor tudi po ideologijah svojih vodečih mož ni imel nobenih pozitivnih vojnih ciljev. Narod se je bojeval zaradi svoje samoobrambe in'je zato v širokih plasteh bil skoraj hvaležen, da se mu je nudil mir sprave in sporazuma. Ko so pa na tak način nemškemu narodu zvijačno izvabili izročitev njegovih orožij, se je zgodila takoj historična prevara, besedolomnost, kakršne svetovna zgodovina še ni bila doživela. Namesto miru sprave in sporazuma je prišel oni versajski diktat, kij enemškinarodinn j e-gove zavezniške narode ponižal za sužnje, jih napravil vojaško brez orožja, politično brezpravne in jih gospodarsko uničil za cedogledne čase. Toda vse to, kar so od leta 1919. do 1937. storili nemškemu narodu krivic, zatiranj, gospodarskih oplenitev in političnega ponižanja, ni zadelo naconalsocia-1 is t i č n o, ampak vseskozi demokra-tično-marksistično Nemčijo. Spodletel je vsak poskus demokratskih in marksističnih mogotcev ter onih iz centru-ma, da bi s pozivom na tam navidezno domnevano isto duševno smer potolažili ostali evet ali ga celo prepričali o brezumnosti te diktature nesmiselne sile. Z žilavo vztrajnostjo Je poskušalo mednarodno ži-đovstvo narod opleniti najprej kapitalistično, da bi ga napravili tako gospodarsko in s tem po duševnem razpoloženju zrelega za židovski boljševizem. Blaznost takozvane versajske mirovne pogodbe pa ni imela za posledico le uničenje hemškega gospodarstva, ampak pozneje ne manj veliko razrušen je gospodarskega življenja tudi v drugih državah vštevši države tako zvanih zmagovalcev. Permanentna gospodarska kriza Ko se je leto 1932 nagibalo h koncu, se }e nahajal svet v trajni neprestano se po-ostrujoči gospodarski krizi. Brezposelnost ni le tlačila samo nemškega naroda, ampak tndl bogate države Zapada in v Ameriki slasti Zedinjene države. Pozimi 1932. na 1^33» letft Je naraslo Število brezposelnih na sedem milijonov in ono I{ratIiod<>bno zaposlenih na prilično enako število. Angle-Ska matična država, ki je obvladala nad eno četrtino zemeljske površine, je imela dva in pol milijona brezposelnih. Severnoameriška linija s svojimi gigantskimi bogastvi zemlje in z neizmerno rodovitostjo jih je štela okrog 13 milijonov. V Nemčiji sami je gospodarskim prilikam odgovarjalo stanje splošnega življenja. Ob razcepljenosti v nešteto strank, oviranju po egoistični zatelebanoštl zastopnikov dežel kakor tudi interesentov različnih poklicnih stanov In strank, nobena vlada že od vsega začetka nI Imela upanja, da bi mogla z dosedanjimi metodami in razpoložljivimi močmi biti kos tudi le najnujnejšim nalogam, da ohrani življenje našega naroda. Notranji razkroj narodnega telesa je bil t^ko napredoval, da je bilo videti, kakor da bi preostajal prehod v kaos kot edini izhod možne rešitve. Vtem ko so židovski voditelji strank In gospodarske hijene na eni strani vedno bolj uničevali temelje političnega in gospodarskega življenja, so isti židovski agitatorji propovedovall potrebb boljše viške revolucije. Jasno je bilo pri tem, da bi, če je v štirinajstih letih marksizma, demokracije in parlamentarizma uspelo minirati Nemčijo, eno leto moralo zadostovati, da državo popolnoma uničijo. Tako je stal nemški narod, v notranjosti needin in razcepljen, v svojih državnih In deželnih financah zadolžen in razmajan, pred popolnim bankrotom. 14 milijonov delovnih ljudi do polovice ni imelo zadostnega, do druge polovice po sploh nobenega dela, gospodarstvo je vedno bolj onemoglo, trgovina je prenehavala, plovba In promet sta se vedno bolj skrčila, kmet je zgubil hišo In kmetijo, veselje do življenja je začelo ginevati, Iz pojemajočega števila rojstev pa se je dal skoraj matematično točno predvideti in izračunati konec našega naroda. To je torej bila dediščina, ki so mi jo odgovorno Izročili dne 30. januarja 1933. leta. V prvi proklamaciji nemškemu narodu sem kot kancler v Imenu takratne državne vlade objavil sklep, da kot osnovni pogoj vsakega podviga zedlnlm narod, da varujem po najboljši vednosti In vesti odtle zopet njegove pravice, tako proti blaznim strastem v notranjosti, kakor tudi napram Izpolnjevanju okolja. Pred vsem sem pa obljubil, odstraniti brezposelnost In obvarovati nemškega kmeta, da bi ga v bodoče spodili od hiše In kmetije. Zaprosil sem takrat nemški narod, naj mi da štiri leta časa, da popravim zopet to, kar je bilo uničeno ali razdejano med 14-letnlm propadanjem. Podvig na vseh črtah S podporo svojih sobojevnikov sem nato brez miru In pokoja deloval leto za letom na podvigu nemškega Reicha v notranjosti in na zunaj, še preden je potekel rok, ki sem si ga bil Izprosil, je že Imel vsak brezposelni zopet svoje delo. Židovski napad na zemljo in svet nemškega kmetstva je bil odbit, ohranitev kmetij zagotovljena, obrt in ostalo gospodarstvo sta se začela razcvi-tatl. Finance držav, dežel in občin so bile spravljene v red, posrečilo se je na novo oživiti promet, ceste In železnice so bile popravljene, novi prekopi so bill zgrajeni, pričelo se je z gradnjo državne avtomobilske ceste. Roko v roki z ozdravljenjem gospodarskega življenja se je razvijala prosveta, stavbarstvo, gledališče, godba, kino, radio, vsi ti so doživeli podvig, kakršnega prej ni bilo nikoli. , Vse za narod Nad vsem pa je takrat pri tem bila ena zapoved: da se udeležijo vedno Široke množice naroda ne le materialnih, ampak tudi knltureinih dobrin in tvorb nacije. Temu so odgovarjala tudi načela nove vzgoje. Ne oziraje se na poreklo, stan ali poklic staršev, naj bi bila vsakemu zmožnemu otroku našega naroda omogočena na stroške narodne skupnosti študij in s tem socialna pot navzgor. Kar ae je na področjih gospodarskega, prosvetnega ' i socialnega razmaha doseglo v nemškem Reichu pod novim vodstvom od leta 1933. naprej, je tako edinstveno, da zlasti demokratske države ne morejo po- Japonci zmagali pri Salomonovifi ololiili Dve bojni'ladii in iri lirižarke poiopljene po Japoncih Tokio, 1. februarja. Dne 29. in 80. jauarja je prišlo v vodovjih okrog Salomonovih otokov pri otoku Rennell do pomorske bitke, v kateri so bile potopljene dve sovražni bojni ladji in tri krizarke. Ena bojna ladja in ena velika križarka sta bili znatno poškodovani. Le majhno število japonskih letal je Slo v Zgubo. Posebno poročilo o tej novi pomorski bitki pri Salomonovih otokih je objavil mornariški minister Simada v ponedeljkovi seji gosposke zbornice. S tem je japonska mornarica vnovič dokazala, da je močnejša od amerikanske. Od katastrofe pri Pearl Harbouru prvi dan vojne med Japonsko in Zedinjenimi državami izgublja Roosevelt oporišče za oporiščem in eno vojno ladjo za drugo. Kakor prizadene v zapadnih morjih nemško pod-morniško orožje; Britancem 1д AmeiikfUk cem vsak dan zgube, tako napadajo neprestano velike japonske pomorske bojne sile. Zato nam je razumljivo londonsko in washingtonsko vedno ponavljajoče se vpitje po novih ladjah. Položaj Japonsite le poro); za zmago Tokio, 2. febru. rje Prvo zasedanje japonskega državnega zbora v ,m letu, na kate-em sta podala ministrski predsednik Tojo in zunanji minister Tani važne izjave, je postala dojmljiva manifestacija edinosti in volje japonskega naroda in njegove vla-пе do zmage. V svojem velikem govoru je podal ministrski p.-edsednik Tojo obširen pregled o vojaškem in političnem položaju. Istočasno je gov »ril tudi o novih odredbah na področju gospodarstva in uprave, ki naj doprinesejo, da domovina zagotovi končno gmago y tem velikanskem boju. kazati ničesar, kar bi se moglo s tem kot enakovredno kosati. Le fašistična Italija je s svojim Ducejem v notranjem delu podviga dovršila dejanje, ki se lahko prispodab-Ijajo. To vse se je pa lahko posrečilo le z združitvijo vseh sil nacije in z njenim enotnim sousmerjenjem na cilje, ki so bili spoznani kot potrebni. Tako so bile v pičlih letih odstranjene prikazni našega notranjega propada. Namesto weimarske države, ki je bila raztrgana po veroizpovedih, strankah in razredih in je zato vegetirala v onemoglosti, je bila stopila Nemčija koncentracije cije nacionalne moči. Namesto splošnega nespodobnega strankarstva je stopil edin znarodom povezan po-kret. Namesto deželnih parlamentov je stopilo skupno zastopstvo nemškega naroda v državnem zboru, zveze delojemalce* in delodajalcev so se združile v Deutsche Arbeitsfront, tisk, film in radio so prenehali biti elementi razkroja našega narodnega telesa in bili namesto tega postavljeni v službo narodnega zedinjenja. Velikansko delo zakonpdaje je ustvarilo, temelje za nov nemški Reich, kakršnega v taki obliki doslej še ni bilo v zgodovini. Spričo tako pridobljene notranje sile našega naroda je bilo potem možno rešiti zunanje naloge. V teh dolgih letih sem svetu vedno znova stavil praktične ponudbe za pametno omejitev oboroževanj, za lojalno sodelovanje. Poznejši zgodovinarji bodo nekoč ugotovili, da še nikoli niso zavrnili mirnih ponudb moža z večjimi sovraštvom kot * moje. Nemčija je rešila vso Evropo Interesentje kapitalističnega in boljševi-škega oplenjanja narodov so začeli sovražiti Nemčijo v istem razmerju, v katerem je začela postajati zgled za mirno rešitev obstoječih nasprotij, socialnih problemov ali gospodarskih težkoč. Zlasti mednarodno ži-dovstvo je stopnjevalo svoje hujskanje p^o-ti novi Nemčiji, ki ni več hotela kloniti pred interesi mednarodne borze, niti se dala preplašiti po boljševiških grožnjah. Kljub temu sovraštvu je uspel leto za letom vedno večji napredek, tudi na poti mirne revizije versa jskeg.. diktata, in vzpostavitve nemških življenjskih pravic, šele ko so bili odklonjeni vsi moji predlogi za skupno omejite^ oboroževanja, sem odredil in izvršil izgradnjo nove nemške oborožene sile. Danes na dan desete obletni« ce prevzema oblasti, pa šele spoznamo v celoti, kaj bi bilo postalo iz Nemčije, če ne bi dne 3 0. januarja 193 3. leta Previdnost po državnem predsedniku Generalfeldmarschallu pl. Hin-denburguizročilaoblastnacio-nalsocializmu. * Kajti Nemčija iz dobe sistema ne bi bila ostala takšna, kakršna je bila, ampak njeno politično in gospodarsko propadanje in vojaška onemoglost bi bile morale nujno povzročiti tudi vedno večjo nemoč okolja. V ravno istem časovnem razdobju, pa tudi že deset let poprej se je bil boljševizem po načrtih oboroževal v naravnost gigantični izmeri za napad na Evropo. Kaj bi postalo iz nemškega naroda in Evrope, če me bi nova nemška oborožena sila dne 22. junija 1941. v zadnji minuti držala svoj ščit pred kontinentom! Kdo bo veroval, da bi mogle smešne garancije ali ravno tako brezpo- * membne papirnate izjave anglosaksonskih državnikov rešiti svet pred napadom po sil), ki J<^ kakor to danes mimo priznavajo am' j naših vojakov ob Volgi naj bo opomin vsakomur, da stori najskrajnejše v boju za prostost Nemčije in bodočnost naroda in s ten v Širšem smislu za ohranitev vsega našega kontinenta. Narodno socialistična stranka pa Ima dolžnost, kakor l^kmujeje med sabo njeni pripadniki v vseh delih orožja naše oborožene sile z vzgiedno hrabrostjo, da je voditeljica domovine. Bila je volja naših sovražnikov, da s sredstvi krutega uničenja ogrožajo mirna mesta in vasi, dognano je pa že danes, da uničujejo le ljudi in hiše, ne zlomijo pa duha, ampak ga le krepe. Kar je biio ob začetku te vojne še neznano mnogim nemškim možem in ženam, jim je sedaj postalo očitno; boj, ki so nam ga vsilili isti sovražniki kot nekoč 1914. leta, bo odločal o obstanku ali uničenju našega naroda. Novo življenle Iz ruševin Vsemogočni" bo pravični Hodnik. NaSa naloga pa bodi, da izvršujemo našo dolžnost tako, kakor to moremo odgovarjati pred stvarnikom vseh svetov po od nJega danem zakonu boja za obstoj, da ne obu-'pamo nikoli in ne prizanašamo življenju ter se ne ustrašimo nobenega dela, da 6hrani-mo življenje našega naroda v bodočnosti. Potem bo v ter boju nekoč odbila velika ura, v kateri bo naš narod rešen zunanjega sovražnika. Iz žrtev mrtvih in ruševin naših mest In vasi se bo takrat razcvetelo novo življenje, da bo nadalje oblikovalo državo, v katero verujemo, za katero se bo-Ju jemo in delamo: Germansko državo nemške nacije kot večno in enako domovino vseh mož in žena našega naroda: nacional-socialistični Velikonemški Relch. V tej državi pa Lo potem za vse čase ona moč, ki je potrebna, da tudi v bodoče ščiti družino evropskih narodov proti nevarnostim Vzhoda. Velikonemški Beich in ž njimi zvezani narodi pa si bodo vrhu tega morali skupno zagotoviti tudi še one življenjske prostore, ki o neobhodno potrebni, da se ohrani materialni obstoj teh narodov. Hauptqaartier, 30. januarja 1943. ,Podp. Adolf Hitler. Vsi mnoslweni napadi odiiili Stalingrajskl branilci se kljub najhujšim pomanjkanjem upiralo premoči Oberkommanđo der Wehrmacht je dne 29. januarja objavilo: V trdi odločni obrambi so armade vzhodne fronte odbile vse mnoŠtvene napade Sovjetov in бојијоб se izvršile svoja premikanj, po načrtu. V Stalingradu so v teku divji sovražni napadi, ki se jim branilci Se dalje upirajo kljub najhujšim pomanjkanjem in veliko-kratni premoči sovražnika. Masirani poskusi sovražnikovega prodora v zapadnem Kavkazu so se zrušili pred nemškimi in romunskimi položaji. Na kubanskem ozemlju in na stepi ob Maniču smo ustavili napade sovražnih oklopnjakov. V nasprotnem napadu so odredi nemških oklopnjakov razkropili neko sovjetsko divizijo gardne konjenice in neko вкиршо gehote. Pripeljan« rezerve so med Donecom in ozemljem srednjega Dona vrgle Sovjete nazaj proti vzhodu. Proti zahodnem boku bojišča pri Voro-nešu je sovražnik pripeljal močne sile, ki smo jih v odločni obrambi krvavo zavrnili. Severozahodno od Voroneša še trajajo težki premenljivi boji. Južno od jezera Ladoga je sovražnik napadel samo v odseku ene divizije. Po trdem boju je bil z zgubami odbit. V Afriki so bile zavrnjene sovražne sile, ki so napadle naše položaje v zahodni Tri-politaniji. V Tunisu je bojno delovanje samo krajevnega pomena. Brz* nemška bojna letala ao napadla sovražnikove oklopne izvidnice in železniške cilje. Nemška in italijanska obramba z lovci in protiletalskim topništvom je uničila devet sovražnih letal« FUhrer je podelil odlikovanje Elkupno škodo cenijo na podlagi cen leta 1939. z 1650 milijoni finskih mark. Kot zve ilet »Arrlba« iz Buenos Alreea, se nahaja med enajstimi potniki Dougiasovega potniškega letala družbe Panamerican Grace Airways (Panagra), ki je pred nekaj dnevi nad Peru jem strmoglavilo, več angleških diplomatov. Po daljšem Iskanju 15 letal so severnoameriško letalo končno odkrili na nekem neobljudenem ozemlju. Doslej Se niso mogli ugotovlU, če je od enajstih potnikov In treh članov posadke še kdo pri življenju. V naeadih кал#ика v brazilski državi Ama-zonas gore že nekaj dni številni nasadi, škodo ima razven brazilskih lastnikov zlasti tudi vlada USA, ki si Je bila zasigurala pridelke kavčuka Brazilije. Požare so povzročili komunisti. Kakor ae doznava leie sedaj, je pri neki letalski nesreči v bližini Kisume prišel ob življenje poveljnik prve Južnoafriške divizije V Libiji generalni major Dan Plenaar. Z njim se ja ubilo 11 mož letalske posadke. Britansko in aeveruoiimerlško zračno bro» dovje je pri napadih dne 27. Januarja in V noči na 28. Januar proti Nemškemu zalivu, Danskemu In v severni Nemčiji vsega skupaj zgubilo 15 bombnikov. One 27. januarja je Izkoristilo nekaj dvomo-tornih letal vreme in so vdrla nad danski otok. Nad zapadno Dansko in pri preletu Kopenha-gena so odvrgla razstrelne bombe, ki pa niso nikjer zadele vojaških naprav, temveč samo eno popolnoma dansko proizvajalno napravo. Pri odletu so usmerili angleški letalci nad glavnim trgom Kopenhagena In nad severnim delom mesta ogenj svojega krovnega orožja proti prebivalstvu. V Tangerju je prišlo do novih spopadov med Severnoamerikanci m Arabci. Pri nekem streljanju sta bila ubita dva severnoameriška vojaka. Uradno objavljajo, da je bilo med prebivalstvom na Malti od prlčetka vojne vsah žrtev: 1178 mrtvih, 1799 težko ranjenih In 1978 lahko ranjenih. Po neki uradni objavi vlade pokrajine SInd so zadnji teden zaprli več sto hurzov na podlagi vojnega prava. Spravili so jih v koncentracijska taborišča, ločene po možeh in ženah z otroci. V ženskem taborišču je sedaj okoli 3000 ten. V»rl«« uiiJ Urufk NS..U»uv»rliig Ш.Ј DruckerW ctSh« - V.riamlelterz Br. gmll Htifisn. — Heuptschrlftlelter: Friedrich HoratiBtnib • Zonait %t Anaelcmllsta Nr.l sHiti* greda, 8. februarja 1948. KARAWANKEN BOTE stran 8. — Stev. Zimska bitka - poiiv k totalni lojni Govor Reidhtsministra. dr. Goebbelsa v berlinskem Sportpalastii Relchsmlnlster dr. Goebbels Je govoril v ■oboto popoldne v berlinskem Sportpalastu na veliki manifestaciji, na kateri je prebral pro-klamacljo FtUirerja. Med navdqgenjem udeležencev je na tem znamenitem zborovanju sporočil dr. Goebbels pozdrave PUhrerja in je med drugim Izvajal: N1 prvič, da ob težki url našega narodnega Življenja govorim celokupnemu nemškemu narodu e tega mesta. Nikdar nI ta dvorana vl-■ dela ljudi, ki bi bill brez poguma ali brez upanja. Obilo udarcev smo v teh 15. letih sprejeli od strani naših sovražnikov, toda Se vedno smo vslkdar na udarec odgovorili s protludarcem. ' Kdo se ne spominja brezštevilnih priložnosti. Ko sta stranka ali nacionalsocialistlčna država prišli v več ali manj hudo krizo in so njuni sovražniki mislili, da sedaj lahko dokočno tri-umflrajo nad njima! So pa zmeraj Se prezgodaj triumfirali. Sovražni možje in moči, kateri so danes že popolnoma izglniU iz našega Aporadna, katerih imena !n označbe ве komaj 8e spominjamo, so nam v teh 15. letih stopili nasproti, čas je pomete* z njimi. Toda ml smo ostali (živahno odobravanje). Premagali smo vse nevarnosti in krize. In tako, kakor je bilo v preteklosti, bo tudi sedaj in v vsej bodočnosti. Isti bo] Isti sovražnik Kakor Je bilo takrat, tako je tudi danes. S tega govorniškega odra so šle in gredo navdušujoča politična gesla med' narod, katera so nacljo združila v fanatični volji do bojevanja ih jo še zmeraj združujejo. Zopet se nahaja nemški narod sredd najtežjega boja za svojo usodo. Njegovi tradicionalni •ovražnlki, s katerimi smo do leta 1933. tako pogosto, večkrat pod brezizglednimi pogoji, na koncu pa vendar vedno zmagovito pogajali, so se zopet združili zoper nas. Stara, nani dobro poznana sovražna koalicija Je na novo nastala, snmo da je ta gigantski t>oj za naše življenje sedaj zavzel prekocelinske oblike. Ob url trenutnih najtežjih bojev na Vzhodu misli nasprotnik spet enkrat, da lahko trium-flra nad nami. Angleško in severnoameriško časopisje se ziblje v teh dneh v samosebl do-padijivl gotovosti, kot da bi stala plutokracija in boljševizem tik pred dosego svojega cilja. Mednarodno židovstvo se veseli. Sovražni časopisi lažejo na vse načine, da Je v Nemčiji proglašeno izjemno stanje, da se nacija razkraja in sličao. Temu nasproti lahko ugotovim sledeča dejstva: J Stanje totalne pripravljenosti v Nemčiji vlada samo »tanje tolalae pripravljenosti našega naroda za koncentracijo vseli sil za vojno in za dosego zmage. V tej trdni in fanatični odločnosti Je ves nemški narod edin. Iz širin in globin naše nacljc prihaja do naših ušes Idio po tej najbolj totalnih vojnih naporih v najširšem smislu iiesede. Kakor smo posvetili pred SO. јапцагЈет 1933. vso našo moč za dosego oblasti in s tem prišli tudi na oblast, je tudi danes naš trden sklep, da posvetimo vse naše moči naclji za dosego fmage. In mi smo trdno prepričani o tem, da Jo bomo s tem tudi hitrejše dosegli, kot mnogi morebiti mislijo. (Na tem mestu govora na-■tone burno odobravanje.) Narod v boju na postojankah Sedaj gf. iicii).;........... v J '"Л сеЛо- kapnostl na postojanke. Od te ure dalje se ho-ве samo še bojevati in delati za zmago. V Londonu me nam rogajo, da nimamo nolienih rezerv več na razpolago. Te rezerve bodo spoznali prej, ko Bi mislijo In žele (burno pritrjo-vanej in navdušenje). Tudi preteklo leto je sovražna stran upala na vojaški poraz osovinsklh sil v zimi. Tudi takrat smo zadobili zelo resne udarce. Toda komaj je prišla pomlad in se je približalo poletje, je nemška oborožena sila naše zgube popravila in sovražnika pognala zopet dalje na Vzhod. Ravnotako kot prejšnjo zimo, je vsa nemška nacija odločena, da čim hitreje premaga zopet vse težave, katere prinaša ta zimska vojna s seboj. Jasno je, zakaj naši sovražniki od vseh strani kot obupani napadajo novi Reich. V Nemčiji nočejo trpeti narodne države. To je edini razlog zakaj sta nas plutokracija In boljševizem prisilila do te vojne. Demokratske republike, ki je izšla iz versajske mirovne pogodbe, niso večni sovražniki Reicha napadli, ker so je vodili samo. njlhevl lakaji. Bila je slabotna in brez časti. Postali smo narod helo- tov, brez notranje odpornosti, Izročeni brez obrambe poskusom izropanja po naših sovražnikih. Gre za naše narodno živl]en]e Naci4u:\Lu.j;i.i.-.o.ii »pro- membc. liar je notranjepolitično utemeljil, mora sedaj zunanjepolitično In vojaško braniti. V tem boju za biti ali ne biti ne gre za državno obliko, ampak za naše narodno življenje. Imamo samo še Izbiro med suženjskim Avlje-njem in življenjem svobodnega naroda v socialistični skupnostnl državi. Ta naloga nas torej postavlja pred zgodovinsko nalogo, da zunanjepolitično in vojaško potrdimo to, kar smo pred desetimi leti priborili notranjepolitično. Ni ml treba zgubljati besedi o fanatični odločnosti, da sedaj zb'eremo in uporabimo vse moči nafiega naroda za uničevalni boj zoper boljševizem. Gigantska druga zimska bitka na Vzhodu Je za nemško nacijo končna faza totalne vojne. IVarodni nastop nacionalne moči stranka In država boeta vzgledno šli spredaj pri pripravljanju totalne vojne. Sklenjeni 80 bili ukrepi In Jih bo v naslednjih dneh še več sklonjenih, Id organizirajo totalno vojno zaposlitev In jo hočejo praktično Izvesti. Položaj zahteva, da poslujemo hitro in brez ozi-rov. Naša nacionalsocialistlčna zgodovina stranke je dokaz za to, da mi nacionalsocia-llstl to zmoremo in Imamo vedno, je treba, tudi za to moč. Stranka bo, kot zmeraj ob velikih nacionalnih usodnih urah motor te gran-diozne spremembe življenja in dela naše domovine. Njen revolucionarni vzlet ho določil hitrost toga spremembnega postopka. Bodisi na visokem položaju ali preprost človek, bodisi bogat ali reven, v življenjskem boju nemškega naroda ne sme biti nikomur škoda, da vse svoje moči In vse, kar ima, uporabi zanj. Proti saboterjem našega vojskovat oja smo doslej nastopali z najoetrejšlml kaznimi in bomo to storili tudi v bodočnoetL Toda skoraj ne zaslužijo, da se Jih Javno ožigosa, ker so številčno zelo redki. Treba nam Je apelirati samo na idealizem, fanatizem in dostojnost nemdkega naroda In Imamo privržence, ki obsegajo vso nacljo. Tndl ta zima bo minula Tudi ta zima bo minula. Fiihrer vodi gigantsko obrambno bitko na Vzhodu, čeprav se razvija pod umevno težkimi okolnostmi, Imamo vseeno trdno In največje zaupanje v njegovo vodstvo In zgodovinsko dokazano junaštvo naših vojakov. Kakor se nam je že tolikokrat posrečilo, premagati najhujše obremenitve, tako se nam bo tudi tokrat posrečilo. In zopet se bo uresničila na nas beseda filozofa, ki pravi, da kar nas ne ugonobi, nas napravi.samo Se močnejše. Relchsmlnlster dr. Goebbels je prebral nato proklamacljo FUhrerJa, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Nato je nadaljeval: Tako pravi proklamaclja F41hrerja. Vsebuje vse, kar moramo ob tej url vedeti, in povelja, na katera je nemški narod nestrpljivo čakal. Tukaj dobimo gesla bojevanja in divje odločnosti, ki dvigata naša srca in napravljata naše duše močnejše in Jih dvigata po koncu. NemŽki n?irod ve sedaj, kaj mora storiti. Bojujoči se in za vojno pripravljeni narod gre sedaj zopet na svoje bojne postojanke in svoje delo nazaj. fie bolj kot kdaj prej bomo verovali v teh usodepolnlh urah na FUhrerJa. Nedavno Je vprašal nek angleški časnikar, odkod mi na-clonalaoclalistl vedno vzamemo moči, da tako močno In neomajno verujemo v vseh nihanjih vojne sreče v gotovo zmago. Hočem odgovoriti vprašalcu z našim naclonalsociallstičnim odgovorom: Verujemo v zmago! Ml naclonulsD.'.ialLstl verujemo v uuo^o, ker poznamo паД narod Iz katerega Izhajamo. Verujemo v zmago, ker smo prepričani, da bo ta narod precnogal pri pravilnem političnem vodstvu vsako • nevarnost in v vsako obteiltev. Verujemo v zmago, ker poznamo neizčrpna materialna In pomožna sredstva tai rezerve tega naroda, katere smo sami zbudili, dogradili in organizirali. Verujemo v zmago, ker poznamo naSe sovražnike ter končno vemo, kaj Je na njih grožnjah In bahanjlh rpsnlčnega In kaj Je samo navidezno. Verujemo v Timigo, ker smo se enkrat ie s temi sovražniki dogovarjali. Takrat se nam Je pogosto zdelo, kot da jo našu stvar brez izgleda, na koncu pa le še doilvell, da smo bill še močnejfti, ker smo porabili našo moč in ker smo zaupali FUhrerJn, Odločeni smo, da ostanemo trdni In zagrizeno delamo in se bojujemo, dokler ne zmagamo. Sedaj Je potreba, da navedemo med Nemci In predvsem med natJonalsoolalistl Se zadnji In najbolj prepričevalni argument za naSo nezlomljivo vero v zmago! Verujemo v zmago, ker imamo FUhrerJa! (burno odobravanje). On Je nae, nnoioialsoclaliste, vodil od leta 1019. do te ure. Skozi kakšne težave smo Sli z nJim In smo vendar na koncu vedno zmagali! KolUco udarcev smo že dobili v boju za novo Nemčijo, toda koliko udarcev smo tudi te vrnili! Ponosna veriga naSIh zgodovinskih uspehov od leta 1919. do te ure Je vse samo sam prepričevalen dokaz za globoko upravičenost naše nezlomljive vere v totalno končno zmago nemSkeg« naroda In njegovih zaveznikov nad tiranijo mednarodne pluto« k racije In drzno grožnjo židovskega boljševizma. Na mestu, kjer sedaj stojim in govorim nemškemu narodu. Je hllm vprvič Izgovorjena beseda pred našimi starimi bojevniki v težkih In kritičnih časih, beseda, katera nas je spremljala vsa naslednja leta zvesto do te ure. Danes stoji spet kot opomin In zahteva nad nami In nad naSo pripravlj en ostjo. Zopet je priSel čas obremenitve In največjega požrtvovanja nad Reich in narod. Bolj kot kdaj Je potrebno, da usmeri nacija svoje OČI na moža, ki Je za nas vteleie-nje naSe fanatične odločnosti, na-le nezlomljive volje do bojevanja In naSe velike vernosti. Zato kličem FUhrerJu v Imenu vsega nemškega naroda ob desetletnici notranjega dviga potom naše revolucije za najtežji boj za naSo zunanjo svobodo naSe staro geslo kot pritrditev naše za vse odločene pripravljenosti: FUhrer ukažl, ubogamo te! Dvignlmo 86 raz naSe sedeže. Z nami s« dviga vea nemški narod v spoštovanju naSlh Junakov in pozdravlja FUhrerJa v tem trenutku fanatične volje do bojevanja z našim sta/-rim pozdravom: Adolf Hitler :— Sieg-Heil! \ jannarjn smo uničili 322.000 brl Od 21. do 31. januarja uničenih ali uplenjenih 517 sovjetskih oklopnjakov Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. februarja objavilo: V Stalingradu je bila južna 6. armada pod vodstvom Generalfeldmarschalla Pau-lusa po več ko dvemesečni junaški obrambi v boju premagana po premočnem sovražniku. Severna skupina, ki jo vodi General der Infanterie Strecker, se še vedno drži. Ubranila se je močnih sovražnih napadov deloma z nasprotnim sunkom. Na ostalih žariščih velike obrambne bitke na Vzhodu še trajajo boji z nezmanjšano silo. Sovražnikovi poskusi, prodreti skozi našo obrambno fronto v Zahodnem Kavkazu, so se izjalovili. Med Kavkazom in spodnjim Donom so se vršili le boji med lastnimi zadnjimi četami in slabo za njimi pritiskajočim sovražnikom, ne da bi bili moteni pohodi naših čet. Na fronti ob Donecu in južno od Voro-neša so se razvili težki boji, ki še trajajo. Ob jezeru Ladoga je sovražnik po težkih zgubah prejšnjega dne napadal le s sla-bejšimi silami. Vse napade smo odbili. Odredi vojske so v času od 21. do 31. januarja na Vzhodni fronti uničili, uplenili ali z obstreljevanjem onesposobili za premikanje 517 oklopnjakov. V Afriki so ob ponovnih težkih sovražnikovih zgubah zavrnili silne napade na položaje nemško-italijanske afriške armade v Zahodni Tripolitaniji. Boji za položaje, ki smo jih zavzeli zadnje d^i v Tuneziji, še trajajo. Nemški bojni letalci so znova bombardirali letališče Вбпе. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zračnega orožja (Nadaljevanje na 4. strani.) Odločilni dnevi leta 1933 Iz dnevnika dr. Goebbelsa Ze. Januar 1933. FUhrer je zopet v Berlinu. Sedaj je' pred velikimi odločitvami. Schleicherjev položaj je dokončno omajan. Zadnjo besedo ima državni predsednik. Vsekakor se moramo varovati pred prekomernim optimizmom. Dobri in uspeh obetajoči razvoj naprav-Ija vse zopet sveže in sposobne za akcije. 29. januar 1933. Fiihrer stalno razpravlja. Končno predložim zadnjič sestavek pod naslovom »Končno čista miza!« Popoldne, ko sedimo s Fiihrer jem pri kavi, nenadno vstopi GOring in sporoči, da je vse gotovo. Z jutrišnjim dnem bo poverjeno Fiihrerju kanclerstvo. Eden izmed naših glavnih pogojev je, da 8e razpusti Reichstag; kajti z njegovo sedanjo sestalo Fiihrer ne more delati. Nemški nacionalci se temu protivijo z vsemi štirimi. Njihovi motivi 80 vse preveč prozorni. To je gotovo najlepša GOringova ura. In po pravici. V večmesečnih, da, lahko rečemo večletnih ugonabljajočih razpravljanjih je za Fiih-rerja diplomatično in spretno pripravil tla. Njegova preudarnost, njegova živčna moČ, predvsem pa njegov močan značaj in zvestoba do FUhrerja, so bili pri tem pristni, močni in občudovanja vrednL Njegove poteze so okamenele, ko mu je sredi najtežjega boja kruta smrt pobrala njegovo ljubljeno ženo. Toda niti za trenutek ni okle-lal. Beimo in odločno j# nadaljeval jo pot, Fiihrerju neomahljivo vdan prvobo-ritelj. Kolikokrat smo v preteklih letih sedeli skupaj in bodrili drug drugega! Kolikokrat smo se skupaj dvignili in okrepčali v ljubezni do Fiihrer j a in v neutrudnem delu za skupno stvar! Kakor so bila pač različna večkrat naša delovna področja, v spoštovanju pred osebnostjo in uspehom drug drugega, smo si postali zvesti tovariši, katerih ne more nikdar ločiti sila in kriza. Ta odkritosrčni vojak z otroškim srcem je ostal zvest samemu sebi; in sedaj stoji pred svojim Fiihrerjem in mu prinaša najsrečnejšo vest vsega svojega življenja. Dolgo časa nismo ničesar Spregovorili. In nato se dvignemo in si medsebojno podamo roke. Prisega brez besed Fiihrerju: Kot doslej, tako naj ostane! Svet bo v nas, in na nas doživel svetal vzgled zvestobe do Fiih-rerja in najplemenitejšega tovarištva, ki sploh more družiti može. Kaj naj govorimo! V nekem razgovoru s Fiihrerjem se ugotovi, da ostanem do konca volilnega boja prost vsake službe, da lahko neovirano iz-vedem agitacijo. Imam torej priliko, da podam zadnjo, veliko skušnjo. Sedimo doma na Reicbskanzlerplatzu in siBo se ravno pripravljali, da вв peljemo v razstavne dvorane k jahalnemu in voznemu turnirju, ko pride-poročilo, da je od nasprotne strani nameravan zadnji, nevaren ndareOf Sedaj ga j« ђге1» ohraniti mirne živce. Ne vemo, če je to grožnja ali resnost ali otročarija. Orientiram takoj Fiihrer ja in Goririga, ki čakata v sosedni, sobi. Gbring obvesti takoj gospoda pl. Papena. Ničesar se ne opusti, da se zagotovi jutrišnji dan. Sedimo do 5. ure zjutraj, smo pripravljeni in premišljamo. Fiihrer zopet koraka z dolgim korakom po sobi gori in doli. Par ur spanja in nato je odločitev tu. Velika ura je prišla! 30. januar 1933. Kot bi se nam sanjalo, se nam zdi. Naša je WilhelmstraBe. Fiihrer že dela v Reichs-kanzlei. Stojimo zgoraj ob oknu, in stoti-soči in stotisoči ljudi korakajo s plamenica-mi pred starim državnim predsednikom in mladim kanclerjem in jima kličejo svojo hvaležnost in veselje. Opoldne .smo sedeli vsi v »Kaiserhofu« in čakali. Fiihrer je bil pri državnem predsedniku. Radi silne napetosti skoro dihati nismo mogli. Zunaj so stali ljudje med Kai-serhofom in Reichskanzlei in so molčali in vztrajali. Kaj se godi notri ? Po naših srcih se preletavajo dvom, upanje, sreča in malodušnost. Bili smo prevečkrat prevarani, da bi brez vseh pridržkov verovali v ta čudež. Neprestano opazujemo z okna vhod v Reichskanzlei. Tu mora priti ven Fiihrer. Iz njegovega obraza bomo lahko brali, če se je posrečilo. Moreča ura čakanja. Končno zavije voz okoli ogla vhoda. Mase kličejo in pozdravljajo. Zdi se, da slutijo, da se približuje veliki obrat ali da je celo že nastopil. FUhrer pride! Cez nekaj minut je pri nas v sobi. Ničesar ne reče in tudi mi vsi ničesar ne rečemo. Imel je solzne oči. Tako daleč je! Fiihrer je imenovan za kanclerja. Prisegel je že v roke državnega predsednika. Velika odločitev je padla. Nemčija stoji pred svojim zgodovinskim obratom. Tako smo prešinjeni, da smo vsi tihi. Vsak stisne FUhrerju roko in ravno tako je, kot bi na novo sklepali svojo staro zvezo zvestobe. Čudovito Je, kako preprost je FUhrer ▼ svoji veličini in kako velik je v svoji preprostosti. Zunaj pred Kaiserhofom se zgrinjajo mase. Medtem so povsod zvedeli za imenovanje Hitlerja za kanclerja. Iz tisočev so narasli desettisoči. Brezkončna reka ljudi se razliva po WilhelmstraBe. Takoj gremo na delo. Državni zbor je razpuščen. Zelo težko smo o tem prepričali naše kabinetne tovariše. Čez 4 tedne bodo nove volitve. Kabinet se bo obrnil še danes s proklamacijo na nemški narod. Peljem se v urad Gaua in naznanim tam v svečani tišini razvoj dogodkov. Vsi so popolnoma prešinjeni in do srca prevzetL V tej dvorani, v kateri smo morali tolikokrat preizkušati svoje živce, vlada globoka tišina kot v cerkvi. Za nami je doba boja za oblast, delo moramo nadaljevati, da se vzdržimo na oblasti. V Kaiserhofu se razgovarja Fiihfer že ж novim Reichswehrministrom pl. Blomber-gom. Vlada prične z delom. Nadaljnji dan poteka kot Banje, Vseal atran 4. — Stev. le. KARAWANKEN BOTE Sreda. 3. februarja 1943. Odločna obramba na žariščih Heroični bol v poslopju GPU v Stallngradu-Podmornice so potopile 45.000 brt. Pođmomlško vprašanje obvladuje vojni položaj Angleži ne morejo prikrivati vznemirjenja Stockholm, 2. februarja. V četrtek so se slišali Spodnjem domu ostri protesti, ko s« je Atlee branil podati točnejše navedbe o številu potopljenih ladij in objaviti informacije, ksko se misli bojevati proti podmornicam. Tako se glasi v nekem londonskem poročilu lista »Aftonbladed«. Tudi zunanji minister Eden je po poročilu Reuterja odklonil v četrtek po raznih poslancih stavljeno zahtevo, da se čimprej začne debata o podmorniškem vojskovanju. Podmorn'ško vprašanje obvladuje vojni položaj, piše »Daily Exprefl« po nekem poročilu švedskega dopisnika v svojem uvodniku. V vsej deželi napravlja vznemirjenja, čeprav ni bilo objavljenih nobenih uradnih poročil in so v parlamentu samo za zaprtimi vratmi razpravljali o podmorniškem problemu. Časopis je mnenja, da se vznemirjenje splošnosti zaostruje. Poziv nemški mladini Relchsjugendtlihrcr dr. Axnuinn je govoril Berlin, 2. februarja. Ob času junaških bojev svojih tovarišev na fronti in totalnih naporov moči vsega naroda je praznovala nemška mladina v šolah in obratih desetletnico nacionalsocialističnega prevzema oblasti. V resni zaobljubi in globoki vernosti se je spomnila dneva, s katerim je Fiihrer uvedel novo dobo, dobo mladine. Poziv Reichsjugendfiihrerja Ax-manna je podkrepil zahvalo in obljubo, ki sta tega dne napolnjevala milijone src nemške ml? dine. 44,9 mlllj. RM - doslej najboljši uspeli Berlin, 2. februarja. Dne 10. januarja izvedena peta darilna nedelja je pokazala, da si je domovina vedno bolj svesta svoje dolžnosti. Začasni uspeh znaša 44,904.606,30 Reichsmark. Napram enaki zbirki prejšnjega leta, ki je znesla RM 34,766.889,.35, je zaznamovati povišek za RM 10,137.715,95, to je za 29,16 odstotkov. V januarju smo uničili 522.000 brt (Nadaljevanje s 3. strani.) smo na Sredozemlju sestrelili 15 severnoameriških in britanskih letal. Eno lastno letalo pogrešamo. Nemške podmornice so v januarju 1943. 1. ob najtežjih vremenskih prilikah, ki so se včasih stopnjevale do orkanov, potopile 63 sovražnih trgovskih ladij s 408.000 brt. Deset drugih ladij je bilo torpediranih. Njihove potopitve niso mogli opazovati, pa se jo spričo hudega valovanja lahko domneva. Zračno orožje je potopilo iz sovražnih konvojev na Sredozemlju osemnajst trgovskih ladij s skupno 114.000 brt in dva ru-šilca. Vrhu toga je bilo poškodovanih 37 trgovskih ladij z 209.000 brt, ena križarka in dve stražni ladji. Ob najtežavnejših pogojih boja je bilo torej januarja meseca uničenih najmanj 532.000 brt sovražnega ladijskega prostora. se zdi vse kot pravljica. Polagoma ise zve-čeri v glavnem mestu Reicha. Ob 7. uri je Berlin podoben razburkanemu mravljišču. Nato se prične sprevod s plamenicami. Neprestano, neprestano od 7. ure zvečer do 3. ure zjutraj korakajo mimo Reichskan-zlei ljudske množice. Možje S A, možje Hitlerjugend, civilisti, možje, ženske, očetje, ki nosijo svoje otroke na rokah in jih dvigajo proti oknu Fiihrerja. Nepopisno veselje vlada. Nekaj metrov od Reichskanzlei stoji državni predsednik ob svojem oknu, vzravnana junaška postava, častitljiv in obdan od pravljičnega čara. S palico udarja ob tla sem in tja ob ritmu vojaških koračnic. Stotisoči in stotisoči enakomerno korakajo mimo oken. To je pohod nacije! Nemčija se je zbudila! Spontano se je priznal narod k revoluciji Nemcev. ■" Nepopisno je, kaj se dogaja v naših srcih. Lahko bi se jokali in smejali. Vedno novi ljudje prihajajo in kličejo in vriskajo od veselja. Pred Reichskanzlei na Wilhelmplatzu tiči na stotine mladeničev v drevju in v zboru kličejo FUhrerju. Njegov narod ga pozdravlja. Oddajna postaja vprvič prenaša manifestacijo nemškega naroda. Govorimo vprvič preko vseh nemških oddajnih postaj. Reči moramo samo, da; smo neizrečno srečni in da liočemo delati dalje. Ko se, pozno po polnoči sprevod prične končavati, stoje še vedno desettisoči ljudi pred Reichskanzlei in pojo pesem fiiorst Wessela. Kratko nagovorim mase m ta- Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. januarja objavilo: V odsekih vzhbdne fronte, za katere so v teku hudi boji, so se naše čete držale v odločni obrambi. Na novo pripeljane rezerve so posegle v boje in utrdile položaje. V Stalingradu se je sovražnik predvsem približal od vseh strani obrambnim položajem in potem koncentrično napadel. Pod osebnim vodstvom Generalfeldmarschalla Paulusa junaško se bojujoča južna bojna skupina je bila stisnjena na najožji prostor in se končno upira v posloju GPU. V severnem delu mesta so se branilci pod vodstvom XI. armadnega zbora ubranili sovražnikovih napadov fla severno fronto tvornice traktorjev. V prostoru med Kavkazom in spodnjim Donom so odredi nemških oklopnjakov zopet izvršili protinapade in uničile obkoljene ali odrezane sile sovražnika. Neka divizija oklopnjakov je pri tem pripeljala nad 1000 ujetnikov. Ob Donecu so se zopet zrušili sovražni napadi in poskusi zajetja ob visokih sovražnikovih zgubah. Zapadno od Voroneša smo v nasprotnem napadu iztrgali sovražniku nek kraj, za katerega so se vršili vroči boji. Bitka še traja z naraščajočo silovitostjo. Zračno orožje je prizadelo močne udarce kolonam na maršu, zastajajočim avtomobilom in počivajo-čim četam. Ob jezeru Ladoga smo tudi včeraj ob vi- Stallngrajski branilci nezlomljenl - Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. januarja objavilo: Srdita obrambna bitka na jugu vzhodne fronte še traja na posameznih mestih v nezmanjšano silovitostjo, vtem ko na drugih med tem strnjenih odsekih fronte pritisk sovražnika popušča. V Stalingradu je položaj nespremenjen. Pogum branilcev je ne-zlomljen. Med. Kavkazom in med spodnjim Donom so potekla premikanja naših čet, ne da bi bila motena po sovražniku. Ponovne sovražne napade proti našim položajem vzhodno od srednjega Dona smo po srditih bojih zavrnili ob težkih sovražnikovih zgubah. Nasprotni napad je razbil neko sovjetsko divizijo strelcev. V prostoru zahodno od Voroneša se nadaljuje premikajoča se bitka. Močni odredi zračnega orožja so posegli v boje na tleh. Južno od jezera Ladoga jo sovražnik zopet povzel na široki fronti svoje napade, ki jih je začel z močno podporo topništva in oklopnjakov. V težkih bojih deloma od moža do moža smo vse napade krvavo odbili in samo včeraj odstrelili 42 oklopnjakov. ključim s pozdravom Hindenburgu in Piih-rerju. V brezumnem navdušenju se končava ta noč velikegu čudeža. Sedaj je prostor prazen. Zapremo okna in brezkončna tišina zavlada. Fiihrer ml položi roke na ramena, ne da bi izgovoril kako besedo. Ob treh zjutraj pridem domov. Sturmfiihi-er Hahn iz Charlottenburga mi prinese strašno novico, da so našega tovariša Hanne Maikowskija, kateri je še zvečer z dvignjeno glavo korakal pred Fiih-rerjem, ustrelili komunistični morilci. Ob njegovi strani je padel policijski stražuiški mojster Zauritz. Kaplja pelina je padla v šumečo čašo veselja. Sedaj pa se napravi red. V enem do dveh mesecih smo vzpostavili v Nemčiji mir in red. Novi Reich je nastal. Bil je posvečen в krvjo. 14 letno delo je bilo nagrajeno z zmago. Na cilju smo. Nemška revolucija se pričenjale Politika Ш Mlieueite? Meh trceio todohnt m miniti* preivett in civilizacift Važnost Sredozemlja Boji v Afriki se v glavnem vodijo za Sredozemsko morje. Ozemlje Severne Afrike ni niti vredno in bi se gotovo nikdp ne vojskoval za te peSčene puščave, če bi Afrika ne mejila na Sredozemsko morje, ki je sa Angleže najbližja morska ladijska pot iz domačih otokov proti njenim kolo- sokih zgubah napadalcev zavrnili ali že pri zbiranju razbili mnoštvene napade, ki jih je sovražnik izvedel z močno podporo topništva in oklopnjakov. V zapadni Tripolitaniji je sovražnik napadel s podporo močnih odredov topništva in oklopnjakov položaj naših čet v zahodni Tripolitaniji. Odbili smo ga in je imel visoke zgube ljudi, vozil in orožij. V Tuneziji so se izjalovili sovražni nasprotni napadi na naše v zadnjih dneh na novo pridobljene položaje. Nemški lovci so v zračnih bojih sestrelili osem sovražnih letal. Podnevi je pičlo število lahkih britanskih bomnikov izvršilo motilns polete in posamezno odvrglo neučinkovite bombe nad Severno Nemčijo do državnega glavnega mesta. Pri tem je sovražnik zgubil peMetal. Dva druga sta bila sestreljena na morju. Ponoči so sovražni bojni letalci napadli zapadno Nemčijo in severno zapadno nemško obrežje. Zadeli so stanovanjske četrti in javna poslopja. Prebivalstvo je imelo zgubc. Nočni lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so sestrelili pet bombnikov. Brza nemška bojna letala so podnevi bombardirala neko pristaniško mesto britanskega obrežja ob Rokavskem prelivu. Nemške podmornice so potopile v Severnem Atlantiku, na Sredozemlju in v Severnem Ledenem morju devet sovražnih trgovskih I idij s skupno 45.000 brt. Napadi oklopnjaliov v Afriki zavrnjeni v bojih ob srednjem Donu so se odlikovale čete nemškega XXIV. zbora oklopnjakov in italijanski zbor alpincev. Pri tem so bile tudi uspešno udeležene skupine domačih prostovoljcev. V Severni Afriki so zadnje čete nemško-italijanske armade oklopnjakov krvavo odbile napade sovražnih oklopnjakov. Iz Tu-, nezije javljajo le bojna dejanja krajevnega pomena. Zračno orožje je zopet bombardiralo luko v Alžirju, pri čemur je začela ena trgovska ladja goreti. Nek odred nemških bojnih letal je včeraj zvečer napadel v vodovjih pri-Bougie nek sovražni konvoj in potopil tri prevozne ladje s skupno 14.000 brt ter dva rušilca. Nek drugi rušilec in neka trgovska ladja srednje velikosti sta bila težko poškodovana. Pri napadu na letališče Вбпе smo razdejali sedem večmotornih sovražnih letal na tleh, v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zračnega orožja in ladijskem protiletalskem topništvu vojne mornarice pa sestrelili nad Sredozemljem 12 britanskih in amerikanskih letal. nijam na Bližnjem vzhodu ter od tam v Indijo, kjer imajo Angleži svojo največjo in najbogatejšo kolonijo. Sredozemsko morje je že v starem veku in vse do poznega srednjega veka predstavljalo nekakšno središ-nico sveta, dokler ni svetovno politična glavna pozornica prišla globlje na zapad. Imenovano morje je zopet prišlo do večje veljave, ko so leta 1869. izdelali Sueški prekop, ki je prav za prav povečal važnost morskega prometa in vojaški značaj istega. Sredozemsko morje prav za prav ni nekakšen odprt ocean, temveč bolj nekakšno notranje morje, ki sloni kar na treh kontinea-tih, in sicer na Evropi, Afriki in Aziji. Površina tega, danes nad vse aktualnega morja znaša 2,970.000 kvakratnih km, njegova dolžina od Gibraltarja v Španiji ter do Alexandrette v Egiptu znaša 4,300 km. Širina se lahko ugotovi, če se vzame ladijsko progo Genua—Tunis—Tripoli«, ki meri kakih 2000 km. Tu je torej največja Širina. Ladijska pot iz Španskega Maroka ob severni afriški obali vzdolž do Sirije znaš* 5000 km, od Španije preko Francije, Italije, Balkana in Turčije pa celo 8.200 km. — Gospodar Sredozemskega morja je tista država, ki na obeh straneh obvlada na to morje mejoče dežele, ker lahko z ladjami in letali s silo primora vsako plovbo po tem morju, če je pri Suezu ali Gibraltarju sploh lahko prišla v ta bazen. Ufikrnjena senca Senca ima po mnenju mnogih narodov važen pomen. Pri primitl/nih ljudskih rodovih je zelo razširjena vera, da je sonca nerazdružijiv del duše ali telesa. Zato ljudje posebno pazijo na to, da Jim sence в« Generaloberst Panins -Generalfeldmarsdiall Počastitev slavne šeste armade Iz. Fiihrerhauptquartierja, 31. januarja^ Fiihrer je povišal Generalobereta Paulusa^ vrhovnega poveljnika slavne šeste armade, junaškega branilca Stalingrada, za Generalfeldmarschalla. Istočasno je povišal Fiihrer Generali der Artillerie Heinza, poveljujočega generala nekega v trdnjavi Stalingrad borečega se armadnega zbora, za Generalobersta. Angleška delovna služba za žene Stockholm, 2. februarja. Po poročilu Reuterja iz Londona je angleški delovni minister Bewin naznanil v angleškem Spodnjem domu ukrepe glede popolne zaposlitve vseh razpoložljivih moških in ženskih delovnih moči. Med drugim je sedaj Anglija prisiljena uvesti obvezno delovno službo za poročene žene. Bombe na otroški vrtec Nova angleško-ameriška nesramnost Pariz, 2. februarja. »Pariš Midi« poroča o novi nesramnosti angleško-ameriškcga letalstva. V petek so napadli angleško-ame-riški bombniki bretonsko mesto Merlaix. Civilno prebivalstvo je bilo edini cilj an-gleško-ameriških 'bomb. Zadet je bil otroški vrtec, kjer je bilo ubitih 42 otrok. Cerkev Sainte-Malaine, krasno delo bretonske umetnosti iz 15. stoletja je bila tudi bombardirana in deloma porušena. Francozi v Severni Afriki kot krma topov Raj poročajo v Francijo vrnivši se vojaki — Vpoklic novega letnika Vichy, 2. februarja. Za postopanje Amo-rikancev v Francoski Severni Afriki so zn -л čilne izpovedbe francoskih vojakov, s k№ terimi po odredbi Fiihrerja ni bilo postiw pati kot z vojnimi ujetniki, ampak so h« smeli vrniti v Francijo. Legionarji tujsle legije, ki so se s četrtim transportom teh vojako/ sedaj vrnili v Francijo, pripovedujejo na pr. da je general Giraud obljubil njihovim častnikom nov amerikanski vojni material, vendar so se morali proti Nemcem v Tuneziji bojevati s svojimi zastarelimi francoskimi orožji iz leta 1939. Praidjo, da je bila morala severnoameriških čet zelo slaba, kajti vtem ko so se Francozi bojevali, so Amerlkanci ostali v mestih v ožadjiu »Smatrali so. nas,« tako je izjavil eded izmed Francozov, »za navadno krmo topov., Amerikanci,« je nadaljeval, »v Afriki ne bodo zmagali, kajti med njihovimi vojaki veliko dezerterjev.« Amerikanci smatrajo Francoze v Severni Afriki zgolj za vojaški pomožni narod. Po zadnjih poročilih bodo zopet vpoklicali nove letnike. Tako so javili iz Rabata, da morajo vsi francoski rezervisti v Severni Afriki letnika 1923. nemudoma odriniti k svojim edin nicam. zadene kakšno podirajoče se drevo, ali da bi bila kakor koli uškmjena. Posebno žive se je ohranila vera glede sence pri Indijcih. Ti navadno temeljito čistijo to, na kar je padla senca zaničevane kaste Parijev, ki je zoprna in ki razširja po njihovem mn»< nju smrad. Lovska trofeja Pri mnoph eskimskih rodovih so se ohrw nili zanimivi lovski oibičaji. Med. te spada u. pr. pri medvedjem lovu dodelitev dragom cene medvedje kože. Dragoceno lovsko trofejo ne dobi morebiti lovec, ki je medvede ustrelil, temveč oni, ki ga je najpoprej zasledil. Na ta način se večkrat dogodi, da pridejo celo otroci v posest težke medvedje kože. če je kak deček ali deklica samo ii daljave kot prvi zagledal medveda, katerega so potem možje ustrelili, dobi po starem pravu otrok medvedjo kožo. IVaš knjižni kotiček K glasnemu delu Alfreda Rosenberga >My-thu« des XX. Jahrhunderta« (»Mit XX stoletja«) je raziskovalec duševne In Idejne zgodovine Alfred B¨er aplsal uvod, ki je zamišljen kot začetek nameravane zbirke vpisov In govorov Alfreda Roeenberga. Pisatelj prikazuje s tem nastanek Rosenbergove osebnosti in podčrtava zlasti svetovno nazorna učinkovanje, po katerem je končno postal odgovorni vodja, da se ohrani čista nacional-eociaiistlčna Ideja. Izhodišče vseh njegovi k odločb pa je bilo žldovstvo, katerega udejstv *-vanje je spoznal kot eden Izmed prvih v Širokem obsegu In ki ga je končno privedlo ra pot revolucionarja in pripadnika Adolfa Hitlerja. Ta BSumlerJev uvod, ki ga Je založU Hohenelchen Verlag MUnchen, naj bi ne i чч mudil nihče, ki se peča z deU Alfrede, Rc.oiw berga. Frledrlch Horstmanq. j Premikajoča se hiiba še Iraja Mlttwoch, 9. Febrn»r IMS. KARAWANKEN BOTE «. — Кг. 10. Ein Mules Riilsel fur London Beunrnhigl Sber dio.Belorderang von Doenilz" — .U-Bool-Woffe fibemimml Floilenkomroando" hw. Stodcholm, 2. Februar. Die felndlidie Agitation Tersodit ilir Mogiidistei, urn dai Gcwicht dcr deutschen Kundgebungen vom 30. Janncr au vermin-dcrn, iber sie lat durdi ihre Taktik, plotzlich die Bedeutung dicsea Tagcs stark %u unterstreidien und das Auabieibcn irgcndwcldier Sensationen *on deut-adier Seite xn beliaupten, In cine aelbstbereitete Grube geraten. Urn so groBerea Aufselien hat nam-lich in der ganzen Welt die an anderer Steile ge-meldete Emennimg des U-Boot-Befchlshabers Doeniti zum Grofiadmira! and Chef dcr gesamten deutschen Flotte herTorgerufen. und dieset Akt wiederum hat dia Krklarungen der deutsdien FDhrung in ein Licht getaucht, das den Englandem und Amerikincm gar nidit behagt. DaB ausgeredinet dcr U-Boot-Krieg in der Fiihrerproklamation und dcr Reden gar nicht ervghnt wurde, wahrend noch am gleichen Tagf eine •6 bedeutsame Emennung erfolgtc, stellt fDt die Gc-genseite einen fatalen Rebus dar, in dem sie jetzt gcnOgend herumznratscin hat. ..Docnitz' Emennung beuii,Tihlgt London", melden sdiwcdlsche Berichte vom Sonmag aus der englischcn Hauptstadt. Besonders In dortigen Marinekrclsen «el die Nachridit mit Ernst" aufg?nommcn word en. Die Beforderung gerade jcnes Admirals, der ak rweifei-los einer dcr grSBtcn U-Boot-Experten der deutschen Flottengcsdiichte betrachtet werde. in einer Zelt emster Zuspitzung der deutschen U-Boot-Gefahr kSnne auf die Anstrengungcn der VerbOndeteu stark einwirken. Audi bel den Neutralen wird der Wechsel In der dcnfsdicn Flottenleitung als Siifierst bedcutsam bin-gcstcllt. „Docnitz dcr LSwe" und ..Die funge dcutiche U-Boot-Waffe Qbernimmi das Flottenkom-mando". so lautcn einige der Sdilagz?il.n aus der schwcdischcn Sonntajspressc. Im Ubrlgcn abcr wlrd audi det sonstijcn neuen Kennzcichen rlesenbafter deutsAer Anstrengungen gcdacbt und festgestellt. daR die totale Mobilmachung dem 10. Jahrcstaj das Ge-prSge gab. Ein aufsdiluBreiches Zeugnls dafOr. wir sehr die deutsdien U-Boot-Erfolge im Atlantik vom Elsmecr bis zur Karibisdicn See. dcr Strategic dcr anderen lusetzcn, liefcrt dcr USA-Genera! Sommcrvllle dcr in seiner Elgcnschaft als Lciter dcs amcrikani^dicn Nacbschubwcscns auf der Cayablanca -Konfcrcnz eine besonders wichtigc Rolle apiellc. Er crkliirte eoebcn. es miis-'c altes gcschchcn, um dcr Sowictiinlon mi5g-llch.'t groRe LIcfcrungcn zuzufiihicn und hicfiir scl der Wcg ebcr Iran trorz alien Bcschwcrlidikeiten dcr jeeignctste. Es bestehc die Absldit so schn^ll wie moglidi mehr Versorgungsschiffe nach dcrn I'ersisdien Golf zu sdildien. Nad) der Casablanca-K mferenz hilttcn hieriibcr berelts zwischcn amerikanischcn und sowfetischcn Sachverstandigcr. lanje Bcratnngcn statt-gefondcn. Das bedeutct. 'daR dcr bisher angcbllch im Schatie des Winterdunkcl« wiedcrherjiestelltc Eis-meerweg schon jetzt zuoehmend abgeschrieben «er- Grofiadmiral Roeder den muB tujansten dc* in der Tit tcbr ..bcsdiwer-Uchen" Iran-Wejes. Ein weiterer sprechender Kemratntar zu dem Ka-pitel U-Boot-Kricg liegt in Roosevelu letzten Reiec-Etappen. Wie sehr seine gauze Reise nach den neuen amerikanischen Eroberungsgebieten von den See-kriegssorgcn bestimmt war zeif nidit nur das im Verglcich mit Casablanca auBerst offenherzige Kom-muniqut fiber seine Beratungen mit dem brasiiiani-schen Prasidenten Vargas, d cm er iibrigens, nach einer Reuter-Behauptung die Zusage brasiltanischer Hiifstruppen fiir Nordafrika entlockt habcn soil, sondcrn.erst recbt seir newer Inspektionsbesuch auf der den Englandem weggenommenen wcstindischen Insel Trinidad Reutar meldft aus Washington, gerade nach seiner Konferenz mit Vargas iiber die U-Boot-Gefahr habe Roosevelt bt'onderen Wert dar-auf gelegt, in Trinidad zwl.«chenzulandcn, das be-kanntlich fiir die USA-Abwehr»tritegie zur See eine groBe Rolle splelt. Man kann es versteben јжб die Englaader der ihnen insseheim aicher schroenslicbcn Hofhaltung dei USA-Eroberera auf Trinidad eine rem kricgstaktisch bedingte Bedeutung belmessen mochten. Davon unab-hangig aber ist dieser zweite Besudi Rousevclte auf Trinidad zw.eifelloe wirklich ein Eingestiindnit da-fiir. melche Sorgen der unhelligen Drelfaltigkeit der Gegenselte durdi die deutsde SeekriegfUhrung be-reitet werdcn. Diese findet ihre Erganzung In dem deutschen Abwehrkampf an der 0«t- und Afrikafront sowie In der heimischcn Erzeugungsschlacht. Unaere Feinde sprechen nicht viel davon. aber ale wissen. was leder im Osten gewonnene Widerstandstag. (ede in Deutsdiland zusatzlldi mobilisierte Arbeitskraft bedeutct; cbcnsoviel wie etilche .weltere Tonnen ver-senkten Schiffsraumes. Sie sprechen — und auch dies ungcrn genug — niir vom U-Boot-Kricg. abcr ale ahnen wohi. was auch hinter den lonstlgen dcutscben KraftmaBn^men und deo Ankfindigungen unbedingten KampfeswIIIens stcdkt. Im Jiinner 522.000 Bit versenkt Stlđgruppe der 6. Armee von der Ubermadit liberwaitlgt - Nordgruppe wehrt Starke Angriffe ab - In 10 Tagen 517 Panzer zerstdrt oder erbeutet Aus dem FUhrerhauptquartier, I. Februar, Das Oberkommanđo der Wehrmacht gibt bekannt: In Stalingrad ist die Siidgnippe der 6. Armee untcr Fvihrimg des Generalfrldmar-sclialls Patilus nach mehr als 7,wei Monaten heldenhafter Verteidigung von der Obermacht des Feindes im Kampf uberwaltigt worden. Die Kordgnippe iinter Fiihrung des Generals der Tnfanterie Strccker bchauptet sich noch immer. Sie wehrte starke feindliche Angriffe-zum Teil im Gegenstofl ab. An den iibrigen Brennpunkten der groBen Abwelirschlacht im Oetcn dancrn die Kampfe mit unverminderter lleftigkeit an. Versuche dn Feinde.i, im westliclien Kaukasus nnsere Abwehrfront zu diirclistoBen, scheiterlcn. 7,wi-srltcn dem Kaukasu.4 und dem unteren Don kam cs nur zu Kampfcn zwischcn eigcncn Nnrhliuten und dem "schwach nacbdrangen-den Feind, obne daB die Marschbewegungen unserer Truppen gestort wurdcn. An der Donezfrnnt und sfidwestlicb von Woronesch kam es zu schweren Kampfen, die noch andauern. Am T.adoRasee griff der Feind nach den schweren Verlu vereinte sidi an diesem tehnten Jahrestag der MaditUbernahme die Nation in ihrer Gesamtheir im Bekenntnis zum Glauben an den Fiihrer, den Sieg der deutsdien Sadie und &** Reidie* cwige Gf68«, 1 Die Malmung von drauRen I Berichte iiber Churchills Beratunpen Ш I Washington, iiber neue skeplische Aufierun-' = gen der Feindseite zur U-Boot-Gefahr und = manche andere Meldung, die llbltcherweise i auf Interesse einer breiten Lexcrschaft rech- = nen konnte, Uissen heute vOllig unberilhrU i Uit ги starker innerer Antnlnahme ist dot I deutsche Volk mit alien seinen Sinnen und I drr Kraft seines Ilerzens bei den Kdmpfern I im Osten, als dafi andere Vorgdnge daneben I hestehen kčnnten. Jedermann liest Wort fiir I Wort, mit Sorgfalt allcs, was von dort I drmifien hereinkommt, die tdglirfw Daistelr I lung aus dem Filhrerhaupt(/uartier, die I erschiitternden Berichte iiber den Kampf un- I serer Grenadiere. Jeder Deutsche! ist sicfi I klar, wie wichtig alles ist, was sich zwischen = Km/kasus und Lndogasee abspidt, aber viel = mehr noch fiillt drr Gedanke an die Grdpe = der hewiesenen soldatischen Leistung ina = Gewicht, die "jeder unset er Soldaten bis гип% = letzten dessen, was er vermag, aufbringt. 5 Solche Ypststellung freiUch gibt nur weti'g, = tm Grunde nichts von dem Inhalt eines ein- S zigrn Tagps und rinnr Nacht jedes Landsera I triedcr, ste bleibl ein umuldnglicher Ver- = such, dfr WirkUchkeit nnhrzukommen. Man i weifi das wohl und deshalb filhren immer i wieder von der Arbeit und aus den abend- I lichen Ruhesturuien ernste und oft wohl = nurh besrh/lmte Gedan/cen zu jenen Mđnnerit I hin, denen sich jeder von uns zu tiefstem I Dank re'pfVrhfet fiihlt. Fiir dich und mich I und jeden, der neben uns steht, k&mpft und I opfert sich der Mann drnufien in vorhild- I licher Haltung, in Kulte, Schneesturm I und im Feuerregcn der Sowjefs. Vie I Mahnung, die. darin liegt, spricht so Inut zu = uns, dafi niemand sie ilberftoren kann. i —u. 5 nliiimiiiiiiiiiimniiiiitimiiiiiiiiiimMtiiiiMmiiimiiiiiiiiminimmniiii Qrofiadmlral Racdcr an die Kriegsmarine Berlin, 2, Februir. GroSidmiral Raeder ridi-tete folgenden Ta^esbefehl an die Kriegsmarine: „An die Kriegsmarine! Der Fiihrer hat meiner Bitte, mit Riicksidit auf meinen Gesundheit*-zustand von meinen Amtern und Pfliditen al* Oberbefehlshaber der Kriegsmarine und Chef der Seekriegsleitung zu entbinden, mit Wirkune vait 30. Janner 194S entsprodien. Er hat gleimzeitig den Befehlshabcr der Unterseeboote. Admiral Doenitz, unter Beforderung zum GrofSadmir*! zu meinem Nadifolger bestimmt. Idi habe in sdiwerer Zeit die Fuhrung der Kricgsnrarine iibetnommen. Mit meiner ganzen Kraft habe idi in den langen Jahren meiner Amtsfiihrung midi bemiiht, »ie aus den ersten Anfangen des Aufbaiies ru einem Maditinstru-ment zu entwidteln, dessen unser Reidi zur Be-haupcung seiner Inreresscn und Aufgaben in der Welt kedarf. Gctrj^en vom Vertrauen unsere* geliebten Fuhrers und gestiitzt auf treueste Mit-arbeit durdi die gesamte Kriegsmarine ist es mir vergonnt gewesen, in der groBien und sdiweritcn Zeit unseres Volkes an der Losung dieser hohen Aufgabe entsdieidend mitzuwirken. Die Siege und Erfolge, die die Kriegsmarine im grolWeutsdien Freiheitskampf unter meiner Fiihrung errungen hat, werden in die Gesdiirhte eingehen. Idi bin stolz, dies sagen zu кбппеп. Sie wurden erzielt durdi bedingungslose Hingabe jedes einzelnen, Offiziere, Untcroffiziere und Mannsdiaften, Be-iimte, Angestellie und Arbeiter haben im edlcn Gemeinsdiaftsgefiihl und editor Kameradsdiaft miteinander gewelteifert, ihren Beitrag ru leisten zur Erringung des Sieges. Fiir die unzahUge* Bcwcise soldi en Geistes heute dcr ganzen Kriegsmarine meinen Dank zu sagcn, ist mir eine tief-innere Verpfliditung* und ein Bediirfni* del Herzens. So wie mein ganzes Leben der Kriegsmarine gewidmet war, werde idi ihr in Zukunft audi weiter dienen und mit ganzem Herzen Anteil nehmen an ihrem schweren Kampf. Fdi weiB, dais sie diesen Kampf audi unter ihrem neuen Oberbefehlshaber mit derselben Hiirte und Ent-sAIossenheit, mit demielben unersdiiitterlichen Siegcswilten und mit der gleidien Treue fiihren wird wie bisher. Ich weifi, daft jedermann sein letztes einietzen wird, um im Glauben .an Gott und im Vertrauen an unseren Fiihrer den Sieg ru erringen fiir unser Volk und Reich. Es lebe der Fiihrer! Raeder, GroSadmiral." Tagesbefehl Qrofiadmlral Doenitz' Berlin, 2, Februar. GroGadmiral Doenitz, der Oberbefehlshaber der Kriegsmarine, richtete fol-genden Tagesbefehl an die Kriegsmarine: „An die Kricgimarinel Mit dem heutigen Tage iibernehme idi auf Befehl des Fiihren den Ob'erbefehl iiber die Kriegsmarine. Der U-Boot-Waffe, die idi bisher fiihren durfte, danke idi fiir ihre in jeder Stunde be-w'ahrte todesmutige Kampfbereitsdiaft und tiit ihre Treue. Ich werde die Fiihrung des U-Boot-Kriegei auch weiierhin lelbst behahen. Im gleidien harten loldatisdien Geist will i* die Kriegsmarine fiihren. Von jedem einzelnen erwarte idi bedinguneslosen Gehorsam, hochsten Mut und Hingabe bis vim letzten Atemzug. D*rin liegt unsere Ehre. Gesdiart um unseieo Fiibter wer^eij wir unsere W«ffen nidit «us der H|nd legen, bit Sieg und Frieden errungen lind. H*il unierem Fiihrer!" Doenitz GroSadmiral, Oberbefehlshaber der Kriegsmarine, Im Sildatlantlk versenkt Vifo, 2. Febnuir, Nididem Oberlebenđe h Miami ■n Land kamen, deht lidi das USA-Marloeamt ge-zwangen. die Versenkung eine* britlsdien Handcla-dampfer* mlttlerer GroBe Im Sildatlantlk vor dcr »Udarnerikanlmdien Kflite bekanntzugeben Das Sdilff *el ron eInem U-Boot mit Torpedo* und Artlllerl* HlM 1942 wntokt vprdu. stran в. — Stev. 10. KABAWANKEy BOTE Sreda, 3. februarja 1941. flus dem Hreise Radmannsdorf Radmomisdorf. (Povišanje pri DR K.) Predsednlfitvo nemškega rdečega križa je po-vlSalo KrelsfUhrerja des DRK FeldtUhrerja Landrata dr. Hintereggerja za DRK-Oberfeld-fUhrorJa. Veldee. (Apel.) Zadnjo nedeljo se je vršil v Park-hotelu Veldes Frauenschaftsappell OrtsgTuppe Veldes, pri katerem sta govorila Krelslelter Dr. Hochatelner in Krels-frauenschaftslelterln Pgn. Kronthaler Številno navzočim ženam Iz Veldesa. Veldee. (Pogreb starega gasilca.) Tukaj je umrl 82-letnl kajžar Johann Legat, kateri je 56 let zvesto Izpolnjeval svoje dolžnosti kot gasilec. Pogreb je bil veličastna manifestacija tovarlSke povezanosti In ugleda, ki ju je umrli vžlval med svojimi sosedi In prebivalstvom Veldesa. ACllng. (Mladinski apel.) Pri KIG je Izvedel Gaujugendwalter Krebltz ob navzočnosti generalnega ravnatelja N o o t a prvič mladinski apel. Pg. Krebltz je orisal naloge, ki nastajajo delovni gorenjski mladini kot članu jpladine velikonemžkega Relcha sedaj In v bodoče. NoumarltH. (Betrlebsobmftnner so zborovali.) Na nekem zborovanju DAP во bili poučeni BetriebobmUnner na podlagi praktičnih vzgledov iz njihovega delovnega področja. V razgovoru so bile razčiščene želje in pobude. Nato so se razmotrivala z Betriebs- fUhrerjl ob prisotnosti vseh oddelkovnlh voditeljev vprašamja delovne discipline In povišanja proizvodnje. Družabni večer uslužbencev landrata ^ v Radmannsdorfu v slavnoetnem prostoru uradu je Imel Land-rat Krelsa Radmannsdorf Pg. dr. H1 n t e r -e g g e r te dni svoj prvi družabni In tovariškl večer z zelo izbranim programom. Klavirsko predvajanje »Pesnik In kmet«, katero sta predvajala oba uslužibenca Buchberger in Standthartner je tvorilo uvod prireditve. Re-glerungsoberinapektor Pg. Rachle je imel navdušujoč pozdravni nagovor. Po skupno odpeti pesmi, »Slehst du im Osten das Morgen-. rot« (Vidiš 11 na vzhodu zarjo) je pozdravil Landrat uslužbence in Krelsleiterja doktorja Hochatelnerja. Landrat se je zahvalil vsem uslužbencem za njihovo zvesto Izpolnjevanje dolžnosti In delovanje In jih je podžigal Istočasno še k večjemu delovanju. Iz nameščencev zelo dobro sestavljena godba (na-zvana grajska godba) je ves večer pridno Igrala vesele komade. Petje, narodne peeml, predvajanja, reki, kar vse je predvajalo več usluž-, bencev, so Izpolnili bogati program do polnoči. Izbrane beseae Pg. Rachleta, v čegar Izkušenih rokah je bila izvedba vseprireditve, so bile uvod do posameznih točk ^ograma In so tudi tokrat povečale razpoloženje prireditve. flus dem Krelse Kralnburg KralnbuTg. (Apel Relchakrleger-buada Kralnburg.) Pred kratkim Je sklical KrelsfUhrer des Relchskriegerbundea Kralnburg, Krelsf Uhrer Franz U11 s c h e r bivše bojevnike k apelu, ki je bil zelo dobro obiskan. Ing. ICo c h je podal vojno poročilo, KreisfllUrer Ultacher je pa poročal o dosedanjem delovanju Relchskrlegerbunda. Naklas. (Apel.) Tukaj se je vršil pred nedavnim apel Ortsgruppe za ožje sotrudnike KVB. Po pogledu nazaj na leto 1942., se je Ortsgruppenlelter Pg. Fr. Scheschark zahvalil zaslužnim sotrudnikom in jim dal natančnejša navodila In smernice za nadaljnje krepko sodelovanje. FrauenschaftsfUhrerin Luposchek je zaradi službenih zaprek odložila svoje mesto. Kot naslednica je bila uvedena gospa Paula Drobesch. Hdflieln. (Iz vaške kronike.) Te dni •e je v bdflelnskem strankinem domu vršilo ■plošno zborovanje. V nagnečeni dvorani je govoril staršem in mladini Kreisschulungs-lelter Pg. Lining o uporabi Ш za službo na kmetih v Altgauu. — Godalni orkester KdF Iz Kralnburga je bil tukaj! Dvorana v h8f-lelnakem strankinem domu Je bila nabito polna. Mladi In stari ao preživeli nekaj krasnih ur ob umetniških predvajanjih krainburSke godbe KdF. Pozabili ao na vsakdanje skrbi in se že zdaj veselijo na obljubljeni 13. februar, ko bo prišel varlete godbe KdF v Httflein. — latega dne se je zv^er ob 19. url vršilo Se poučno zborovanje, pri katerem je Pg. Lllllng gavoril o snovi »JSlološka podlaga NSDAP«. HBfleln. (Glasba In varlete.) Kraln-burškl godalni orkester KdF je priredil mlademu in staremu svetu nekaj lepih ur z umetniškim predvajanjem. 13. februarja bo baje prišel varlete godbe KdF v HSfleln. Zwlschenwiissern. (živahno delovanje.) Tokratno cestno zbiranje za-zimsko pomoč je doseglo v naši Ortsgruppi pravi rekord. Nabralo se je skupno RM 1518. Za zbiranje 80 bili določeni vsi funkcionarji, kakor tudi ženska skupina. Zimski šport je postal v zad- njih dneh zelo živahen. Mladina prav pridno Izrablja lepe zimske dneve za svoj šport. St. Martin unter der OroGgallenberg. (Nenadna smrt.) Dne 28. januarja je umrl za angino slikarski mojster Ludwig Selz (Zaje), ker ga je zadušilo. Zbolel In umrl Je Istega dne. Seiz zapušča vdovo a 3 mladoletnimi otroci. Poročili so se v Erelsn Kralnburg Anton Tschernlwetz in Maria Beslel, oba iz Zwlschenv^assem; Johann Kopatsch in Anna Mlaker, oba Iz Sairach; Johann Krschlschnlk in Marianne Gladek, oba iz Sairach; Franz Jereb In Johanna Jeaeako oba iz Neudorf; Ludwig Lotrltsch in Franzi^a Pototschnlk, oba iz Laische, obč. Selzach; Joeef Mlaker In Fran-zlska Torker, oba iz Volaka, obč. Tratten; August Saloachnlk Iz Ggrtschach, občina Zwiachenw&aaem In Bronlslava Blaant, Pre- ska, občina Zwischenw&aaem; Gottlieb Osred-ker Iz Wodoule, obč. Laak a. d. Z. in Zlta Stemlscher Iz Zauchen, obč. Laak a. d. Zaier; Andreas Ogrls iz Orechek, obč. Mautschltsch In Wida Goubz Iz Orechek, obč. Mautschltsch; Franz Debeutz Iz Orechek, obč. Mautschltsch In Maria Hafner, Mltter Felchting, obč. Seifnlz; Franz Hafner In Ludmllla Petrin, oba Iz Er-mern; Josef Jenko In Katharina Gusel, oba iz Godeschitz, obč. Laak a. d. Zaier; ' Anton Schlnk, iz Burgstall, obč. Laak a. d. Zaier in Regrina Artschon, Swetie, obč. Zwischenwtts-aem; Alois Bolka in Angela Groschel, Po-schenlk, občina Zlrklach; Franz Klemenz Iz St. Martin, obč. Zlrklach In Angela Delowetz iz St. Ambrosius, obč. Zlrklach; Paul Erschen in Franziska JurJetitsch, oba iz Sairachberg, obč. Tratten; Franz Skwartscha iz Lutachna, obč. Tratten in Kristine DoUner, iz Lutschna, obč. Tratten; Peter Triller Iz Ermem, obč. Laak a. d. Zaier in Franziska Hafner Iz Alt-hof, obč. Laaik a. d. Zaier; Anton Dermaatla in Maria Saletel, oba Iz St. Martin u. d. GroQ-gallenberg; Viktor Johan Ressnik Iz Brod, obč. St. Veit a. d. Save In Franziska Zedllnik iz St. Martin u. d. GroCgallenberg; Anton Kwa-ternik in Franziska Kalan, oba iz BurgataJl, obč. Laak a. d. Zaier; Stanlslaua Burger iz Waache, obč. Zwlschenwfissern In Franzislja Kautschltsch iz Preska, obč. Zwiachenw&ssem; Valentin Koder iz Treffen bel Vlllach, Kiimten In Kristine FrOhllch Iz Ober Zarz, obč. Zarz. Kamber Ramadanowitsch In Alolsia Osouni-ker, oba Iz Laak a. d. Zaier; Ludwig Bogatel In Maria Turk, oba Iz Neudorf, obč. Sairach; Jakob Miklautachitach In Maria Oblak, oba Iz Lutschna, obč. Sairach. Rokodelstvo v Gallclll na novih potih Požldovljenje končuoveljavno odpravljeno — Nov podvig po nemškem vzorcu V Galiciji je bilo Se pred kratkim rokodelstvo na tleh — saj je bilo samo 74% vseh rokodelskih delavnic v židovskih rokah. Sedaj se je pa presenetljivo hitro izvršila priključitev na organizacije Generalgouvemementa. Nemška uprava Je rniala napraviti hitro red In začeti pri dobrih starih nemških rokodelskih tradicijah, ki so že pred a to leti temu ozemlju dali oanove za njegov poznejši podvig. Ko ao iz rokodelstva Iztrebili Žide, so bila dana nova pota izobrazbi, uveden je bil nov red za delavnice In knjigovodstvo ter kalkulacija stavljena v dolžnost. Predvsem je bila uvedena zdrava razdelitev rokodelstva na ves distrlkt. Naslednja najvažnejša naloga v bodočnosti je pospeševanje obrti, da se povsod uveljavijo aplošnoveljavna rokodelska načela: ličnost, red In varnost. Qm ^rennpunki deb V žarišču dneva Aus dem Krelse Stein Domeohale. (Nezgoda.) Dne 30. januarja se Je v Domschale s kolesom težko ponesrečila delavčeva žena Marie Markun Iz Tereaina. Na poledeneli cesti Ji Je spodletelo kolo In si je pri tem zlomila desno nogo. Po prvi zdravniški pomoči 80 Jo prepeljali v bolnišnico Gallen-fells. Ltttal. (Obratni apel uslužbenetva državnih železnic.) Uslužbenstvo kolodvorov Llttai in Sawa sta se danes seSla k svojemu prvemu obratnemu apelu. Načelnik Iz Llttala gospod Krlschan je Javil Ortsgruppen-lelterju navzočnost vseh uslužbencev, v kolikor niso potrebni pri službi. Lusttal. (Pomanjkanje vod«.) Brez vode niso samo višje ležeči kraji, temveč Je suha tudi struga Belschelde In vedno živahna Feistrltz Je mrtva. Celo rlbogojni napravi v Dragomelu grozi euSa, kar se doslej še ni zgodilo. liusttal. (Smrtni primeri.) Prejšnji teden Je umrl klobučar Anton Mejatsch v starosti 91 let. Dne 27. januarja je umrl 72 letni posestnik in bivši krovec Anton Loboda, oče tukajšnjega občinskega tajnika. Schwarzendorf. (8 e J a Ortsgruppe.) Dne 30. Januarja se Je vršila seja Ortsgruppe NSDAP v Schwarzendorfu. Na tej seji je poslovi vš emu se Ortsgruppenlelterju Vlnzenzu G r a s s 1 u Krelslelter Izrekel zahvalo in priznanje za izvršeno obnovno delo in mu izročil prlznalno listino Gaulelterja. Za novega Orts-gruppenielterja je Krelslelter Imenoval Pg. Ernsta Seigerjainga uvedel v urad, Krelslelter Je ocenil visoke zasluge, katere si je Pg. Selger pridobil že kot župan s svojim obnov-nlm delom in je poudaril, da Je prvič v Krelsu Stein, da vodi župan Istočasno urad Ortsgrup-penlelterja. Po službenem delu je sledila še kratka tovarlška zabava. Die Regelung der Hausbrandversorgwg fUr das Jahr 1943 Ureditev hišne kurjave v letu 1943. Berlin, 2. Febnuu". Der Rcichsbeauftrajte fUr KobJe verSIfentlicht Im BA Nr. 20 vom 26. Jilnner 1943 eine Anordnung H 10 B vom 13. Jiinner 1943. Hlemach wlrd die Geltunge- > dauer der Anordnung H 10 dor R«ichsstoUe fttr Kohle Uber die endgUltlge Bogelnng der Haus- ' brandversorgting Im Kohlenwlrtechaftejahr 1041/42 vom 22. April 1941 (BA Nr. 93 vom 23. April 1941) sowle der daau ergangenen AusfUhrungsbestlinmungen und Blchtliniea Me zum 81. Marž 1944 verliingert. Die Orund-mcngenbeschoinlgung, Bcstellscheine und Kundenllsten fUr das Kohlenwlrtechaftejahr 1941/42 bllden auch Im Kohlen%vlrtschaftejahr 1943/44 die Grundlage fUr die BeUeferung, Die Belchsstelle fUr Kohle kann beetUnmen, mit welchem Ilundertsatz . Im Kohlenwlrtschafte-)ahr 1943/44 die in Geltung Weflbenden Grund-mengcnbeschelnlgungen, Bestellschelne und gen zu bellefem slnd. Ше Wirtechafts&mter kiirmen nach BichtllniMi der Landeewlrt-schaf tMUnter bestlmmen, mit welchem Himdert-satz die in den Kundcniisteo elngetragenen Bezugsmengen der Verbraucher zu beiiefera , eind. Die Bezugsmengen der Verbrauclier der Gruppe 6 eind hdcrvon ausgenommen. Die ReichsateUe fiir Kohle behalt slch vor, ab-welchcnd von den bisherigen Vorschrilten im Kohlenwirtscliaftsjalir 1943/44 den Bezug von Hausbrandl)rcnn8toffen auch mittels Nach-tragsbestellschelne zuzulaseen. Die Nachtrage-besteUscheine eind nur gUItig, wenn 8ie auf dem von der BoichsBtelie fiir Kolile herau»-gegelHjnon Forrnblatt ausgefertigt. In alien Tcdlen auggefillit und von dem zust&ndlgen Wirtschaftsamt abgestempelt worden sind. Die Belleferung der Verbraucher der Gruppe в regelt slch nach den hierauf l)eziigllchen Vor-Bchriften der Anordnung H 10 der Aiisfilh« rungRbeetinunungen 1 vom 10. Mai 1941, der AusfUhrungsbestimmungon 2 vom 25. Nov. 1941 und der Blchtlinlen zur Anordnung H 10 Л vom 23. Derember 1941. Die Anordnung tritt am 1. AprU 1943 in Kraft; eie gUt auch fUr die elngpgllederten Ostgeblete und die Geblete von Eupen, Malmedy und Moreenet. Bautatlgkelt neu geregelt Nova ureditev gradbenega delovanj* Der Generalb«vollm&chtigt* fiir die Begelong der Bauwirtscliaft hat im Belchsanzeiger vom 18. Janner eine Anordnung verdffentlicht, die am 1. Februar 1943 in Kraft tritt und die Baut&tlgkeit regeit. Bauvorluiben diirfen nnr im Kahmen der in der Anordnung erteilten Auenalimcn begonnen und weitertjeflUui; wer-den. Ala Bauvorhaben gelten aUe Bauarbeiten dee Hoch- und Tiefbaues, cinschlieSIich der Bauneben- und BauhiUsarbelten, der Unter-haitungs- und der Instandsetzungsorbeiten. Vom Bauverbot ausgenommen sind lebenanot« wendige Unterhaltungs- und Inetandsetzungs« arbelten, wenn sle nicht baupolizeiiich (gewer-be-, washer- oder bergbaupollzeilich) genelunl" gungspfilchtlg sind, die Gesamtsumme den Be. trag von 5000 Beichsmark nlcht Ubereteigt und die l>cnotlgten bewirtschafteten Bauetoffe zur VerfUgung stehen. Ferner eind ausgenommen Bauvorhaben, fUr die Im Auenalimever-fahren, dae In der Anordnung ntther geregelt wird, eine Ausnahme bewilUgt worden ist, und z\v&T Kieinvorhaben, Ausnahmebauvorhatoeo (ohne Rangfolsrenummer) und eingeetufte Bauvorhaben. SchlleBUch fallen nicht unter das Bauverbot SofortmaBnahmen zur Behe-bung von Bomben- und BrandschHden. Rolf Lennar: VZAKONZNJIM! HumorlstiAnt roman Kajti ljudje kova gospe Schwankejeve hočejo delo vid^i, slišati, vohati in po možnosti še otipati, preden smatrajo dela res za delo. Delo z glavo jim še zdaJeka ne velja kot delo. Ta, Brigittina domneva je pravilna. Gospa Schwanke izrazi svoje mnenje: »Nikdar mi ni šlo v glavo, kako si more človek zaslužiti denar s pisateljevanjem. To vendar ni nič prijemljivega.« Na ka** Brigitte rajši ponosno molči. Polo pa le odvije iz pisalnega stropa in iz previdnosti popiše drugo s pravilnimi stavki. Bil je že skrajni čas, kajti vedoželjna gospa Schwanke je kmalu stala s četko zraven nje in ji drzno pogledala preko ramen: »To delo, ki ga tukaj delate, je pač zelo zanimivo?« »Ravnokar sem gotova ž njim,« se smehlja Brigitte in potegne tudi drugo polo iz stroja. »Oh«, reče gospa Schwanke, in iz tega »oha« se razločno čuje, kakor zelo obžaluje, da ni mogla natančneje pogledati. Brigitte položi lista v zavitek in zaklene zavitek v desnem predalu pisalne knjige. Ključ pa vzame k sebi. Zelo razočarana je morala gospa Schwanke gledati, kako ji je rokopis zginil pred očmL »Toda nadure dobite vendar pošteno plačane, kajne ?« Brigitte se je pomirila zaradi navzočno- sti gospe Schwankejeve, kaj pa je tudi hotela. Izvlekla je svoj maslen kruh in ga zavžila za kosilo. »To je bilo zasebno delo ?« je odgovorila. »Tako. Ah. Zasebno? Ali smete kaj takega? Recite no enkrat, vi ste pač toliko ko zaročeni z gospodom Hollandom kajne? Brigitti obtiči maslo v grlu. »Zaročena? Kdo to pravi? Kako morete reči kaj takega, gospa Schwanke ?« Rekel tega ni nihče. Gospa Schwanke je to le tako zgovorila, ker je skušala kaj zvedeti od Brigitte. Sedaj se je prepričala. S tem ni nič. To jo zadovoljuje. »Da take nesmiselne čenče na noben način ne trosite med ljudi! To bi me lahko stalo mojo službo!« zaukaže Brigitte. »Ne, ne za božjo voljo.« Gospa Schwanke sklene, zasukati pogovor na kaj drugega. Ima sedaj drug cilj pred očmi. Začne tako: »Dala sem si izdreti kočnik.« »Ah.« »Da, zgoraj na levi.« »Tako.« »Prav znamenit mož je to, vam rečem, doktor Jaeckel, ki je moj zobni zdravnik.« »Tako.« »Kako? Kaj ga ne poznate več? Saj ste bili prej vendar ž njim v rednih stikih? Ne bi bilo najslabše, s takšnim zobnim kleparjem ! Brigitti v prid je posegel vmes telefon. Pozvonilo je, in Brigitte stopi \imo k aparatu. »Bir6 Viktorja Hollanda, — prosim? Gospod Holland je trenutno še prikosilu. Na čem sedaj dela? Pač Se vedno na svoji veseloigri: „Papige je odletela". Kako mi mu godi? Z njegovo živčno boleznijo se je obrnilo na bolje. — Sporočila mu bom, da pridete. Na svidenje.« »Kdo pa je bil ta?« je hotela gospa Schwanke vedeti.« »To je službena tajnost.« Izredno razžaljena se loti gospa Schwanke zopet svojega dela. Kaj si vendar misli ta mlečnozoba tajnica? Brigitte pa, ki ima dovolj vzrokov, da se gospej Schwankejevi popolnoma ne zameri, popravi: »Bil je to Georg Gregorius, gospa Schwanke.« Georga Gregoriusa je gospa Schwanke videla enkrat ko je bila na prireditvi za »Kraft durch Freude« v gledališču. Bil je takrat izlet obrata ATAG (Allgemeine Treppenreinigungs-Aktien-Gesellschaft mit beschranter Haftung —' splošne delniške družbe za snaženje stopnic z omejeno zavezo), kateri je tudi ona pripadala, in je bilo takrat vse zastonj. Predstavljali so takrat neko Shakespearovo dramo. Georg Gregorius se je moral z bodalom prebosti in se mrtev zgruditi na tla. To ni bila tako preprosta stvar, kar je g;ospa Schwanke priznala. Ni rada gledala takih prizorov. Če bi bila morala plačati, bi raje Sla h kakšni burki, morda k oni: »Poljub v žepu telovnika«. Ampak odtle je Gregorja Gregoriusa vsak dan zasledovala v časopisu. Zasledovanje po ulicah, je previdno prepustila ble-dičnim nedoletnicam. Vsekakor se je odražalo sedaj spoštovanje v njenem odgovoru: »Gregorius? Ah? Veliki gledališki igralec? 2 njim ste tako govorili?« »Zakaj ne?< Ne, ampak prijateljev ima gospod Holland, prijateljev! Alabonneur! Tu izmed nas eden že ne dohaja.« To rekši si da ščet-ko na ramo kot kakšno puško karabinko, visoko dvigne čeber in jo hoče mahniti od tod s suhim pozdravom: »Dober tek«, Brigitte jo pa zadrži. »Gospa Schwanke ... ?« No da bi se obrnila, obstane tako nagovorjena v smeri hoje: »Gospodična?« Brigitte jo prosi, naj gospodu Hollandu ničesar ne pravi o tem, da je Brigitte delala med opoldanskim odmorom. Tega bi ne bila smela ziniti. To je bilo za gospo Schwankejevo kakor voda na mlin, čeprav je čisto nedolžno pomirila Brigitto rekoč: »Kako neki! Saj vendar nisem nobena klepetulja.« Zakaj se mlada dama tako boji? Gospa Schwanke sklene, da bo to stvar natančnejše zasledovala. Tu se nekaj plete? Kaj se le plete ? * Radovednost je izvor — ne vsega zla —i vsega napredka. Brez radovednosti bi nikoli ne bili odkrili Amerike, kajti Kolumb je hotel brezpogojno vedeti, kaj se nahaja tam onstran velike luže. Brez radovednosti bi se marsikateri zakon ne bil sklenil, kajti »ona« je hotela končno vedeti, kaj prav za prav tiči za to stvarjo. Radovednost je najboljša metoda vzgojiteljev, da zbujajo pazljivost pri gojencih. Iz radovednosti se razvije pozneje vedoželjnost. Brez radovednosti gospe Schwankejeve bi tudi Brigitte — toda tega ne smemo izdati. [(Dalje grihodnjig^ ŠM&k 8. februarja 1948. K L KAWANKTEN BOTE stran 7. — ifftv. 10» Beseda glede bodoče ureditve prostora Spisal Landesbauernlilhrer Relnhold Huber Vefikrat eem zvedel, da »o bili mnogokrat m*U posestniki Gaua Kamten precej vznemirjeni, ker mislijo ,da bodo morali pri ureditvi prostora zapustiti svoja posestva. Zaradi tega se ml zdi potrebno, da načelno zavzamem do tega problema stalLKe. NemSkl narod je bil do te vojne narod brez proatora. Na enem kvadratnem kilometru •mo morali preživljati 136 ljudi, doćim Imajo drugI narodi desetkrat In Se večkrat več pro-■tora na razpolago. Pomanjkanje prostora je Dal naro4 prisililo, da je postal iz kmečkega naroda meSčanekl narod. S pomeččanjenjem pa je obenem tudi padla bloloika moč. Radi tega epoesnanja je FUhrer napravil izrek, da mora nemćkl Reich postati zopet kmečki Relch, da lahko obstoji. Kmečki Relch pa lahko eamo postanemo, če imamo zadosti zemlje na raapolago. FUhrer in njegova oborožena sila pa sta nam sedaj dala na razpolago to zemljo. Od na« je odvisno, da to zemljo naaelimo a kmeti. če motrimo poljedelske obrate v Gauu Ktlm-ten, moramo ugotoviti, da na 14.248 kmetijah v poljedelski plovskovni Izmeri do okoli 6 ha borno žive dobri nemški ljudje, medtem ko milijoni hektarjev najboljše črne zemlje čakajo na nemško naselitev. Naša naloga bo, da • pojasnjevanjem delamo na prostovoljno In razumno ureditev zemlje v Gauu, da s tem pridobimo kmečkih ljudi za veliko nalogo naselitve zavzetih ozemelj. Ce na pr. dobra rodbina živi v taki revščini, фћото ill k nji, in jo vprašali, če ni pripravljena prevzeti lepo dedno kmetijo v novem na-eeljevalnem ozemlju in oddati svojo malo bajto. Poleg se nahaja morebiti tudi slaba kmetija z dobro rodbino. Tej bomo to malo posestvo pridružili In napravili s tem ta obrat v domovini za pravo dedno domačijo. Obe rodbini bi na ta nač.n dobili absolutno gotovo podlago za življenje. Tako nastaneta Iz dveh bornih posestev dve dobri dedni kmetiji, ki služita nemškemu narodu kot stalen Izvor krvi. Drug primer: Na neki domačiji živita dva atara človeka brez otrok. Tudi tukaj tie ne bo Iskalo z vsemi flnesaml dedičev, temveč se bo takoj ogledalo, če se ne nahaja poleg te kmetije slab obrat z močno rodbino. Ce bo to primer, se bo odkupilo od teh starih ljudi kmetijo, in se jo bo pritegnilo za povečanje slabe kmetije, skupi ček za to kmetijo lahko pHde brez vsega v dobro dedičem. Ce so ti dediči tudi epoeobni za kmečki sta#, bo ta Izkupiček zopet slufll za to, da sf tudi tem ljudem preskrbi naselitev v naseljevalnem Gauu. Zopet nek drug obrat Ima sicer zadosti površine toda zemljišče je popolnoma raztre- seno na posamezne dele, tako da se pri obdelovanju istega z dovozi in odvozi Izgubi neprimerno veliko čaaa. Tudi tukaj se bo to neugodno stanje odstranilo z razumno zlo-žltvijo. Dalje bo treba velike pozornosti, da Ima vsaka kmetija potrebne gozdove In pašnike, ker sta gozd In paznik prav posebno za gorskega kmeta prav posebno bistveni del zdrave kmetije. S temi nekaterimi primeri sem hotel samo naznačltl, da so različne možnosti za pametno ureditev prostora. Eno pa je pri tem treba načelno upoštevati; vsi ti ukrepi se lahko Izvrše samo na prostovoljni podlagi. Nas vseh naloga mora biti, da naš narod, in v* teh posebnih primerih naš kmečki stan, usmerimo na te naloge In mu damo ustrezen vpogled v bodočnost. Prepričan eem, da bo veliko teh bajtarjev In revnih posestnikov, ki bodo radi in veseli prevzeli lepo kmetijo v naseljevalnem ozemlju. Ce Imajo glede naseljevanja na Vzhodu še mnogi pomisleke, bi tukaj ugotovil, da Imajo širna ozemlja na vzhodu našega Relcha glede zemlje ravno isti značaj kot ozemlja zavzetega Vzhoda. Ni pa človeka ,kl bi rekel, da je vzhod natega Relcha pust In neobdelan. Ravno tako bo v razsežnem Vzhodu, ko bomo ml šele tem ozemljem vtisnil svoj pečat. Ktlrnten Je sam na sebi oni Gau Relcha, ki ima največ rojstev In je kmečko usmerjen, radi česar smatram, da Ima Kttrnten v naseljevalnem vprašanju novo pridobljenih ozemelj prav posebno nalogo. Vendar smo mi K&rntnerjI neizmerno močno vkoreninjeni v naši zemlji. Lahko pa si mislim, da bo na Vzhodu nastal neke vrste >Neu-KJimten<, če bo naseljevanje pravilno Izvedeno. Naseljevanje se ne bo vršilo tja v en dan, temveč se bodo naselili naseljenci kake vasi zopet v neposredni bližini, tako da praktično prinesejo soseščino iz svoje domovine s seboj. Ravno tako se bo Izvedlo v dolinah. Tudi tukaj bodo prišli skupaj ljudje, ki 80 bili že v domovini kakor okoli med seboj povezani. Cilj tega vsega dela mora biti, da dobi vsak človek, ki je vreden, da je kmet, dostojno domačijo. In da s tem ne pomnoži kmetstva nemškega naroda samo številčno, temveč ga napravi tudi gospodarsko močnega in s tem Izpolni nalog FUhrerja, po katerem lahko samo narod obstoji, če sloni na močnem kmetstvu. S tem sem nakazal naloge, ki so nam dane. Vsako vznemirjanje je popolnoma neutemeljeno, kajti vsi ti ukrepi bodo Izvršeni na prostovoljni podlagi, ker je nemški narod politično zadosti zrel, da razume naloge, ki so nam zrasle ž delom FUhrerja. Zboljšanje bolniškega zavarovanja Zboljšanje bolniškega zavarovanja v Kifrntnu in na Gorenjskem znova izvedeno Za. pri Allgemeinen Ortskrankenkaase fUr den Relchegau Ktlrnten (Sploinl krajevni bolniški blagajni za Relchsgau K&rnten) zavarovane delavce In nastavljence kot tudi za upravičence — Bvojce so od 1. januarja 1943. ponovno zboljšane dajatve pri načeloma istih (že od 1. januarja 1042 znižanih) prispevkih. Gre deloma za zvlSanJe že uvedenih dajatev, deloma za popolnoma npve dajatve, do katerih to blagajniški zavarovanci vsekakor upravičeni. Ker radi odredbe Šefa civilne uprave v zasedenih ozemljih Kftmtna In Kralna z dne 6. decembra 1942 (o čemur Je javnost ob naznanitvi velikega socialnega dela Gauleiter v svojem govoru v Afillngu pred gorenjskimi delavci že obvestil), smiselno veljajo v Relchs-gauu KKrnten vsakokrat veljavni socialno zavarovalni predpisi tudi za zasedena ozemlja, veljajo po vodji Splošne krajevne bolniške bla-gajne za K&rnten sklenjena In od 1. Januarja 1943 veljavna zboljšanja bolniškega zavarovanja dosledno tudi za pri socialni zavarovalni blagajni za zasedena ozemlja KKrntiia in V Gpneralgoiivernpnipiiln or|f|* na polju higiene Zaščitni Zdravstveni okop napram Reidiu Naloge nemških zdravnikov v generalgou-vernementu se tičejo v bistvu dveh glavnih djlovnih področij; skrbi za tukaj službujoče Nemce In študija virov posebnih nevarnosti, ki se zelo razlikujejo od onih v Relchu, In iz povsem drugačnih prehranjevalnih prilik. K temu pridejo Se kužne nevarnosti, za katere je zopet Nemec bolj dovzeten kot domačini, ki se proti nekaterim okuženjem naravnost Imuni. Zato je naloga nemških zdravnikov, da tako-rekoč orjejo ledino na polju higiene v tej deželi. Poleg pegastega legarja je nadaljnja voLko-krat in zlasti na Daljnjem Vzhodu pojavljajoča se bolezen vnetje ledvic (sicer Je bilo to že t'idl v prvi svetovni vojni), ki Ima ža posle-сИсо močno vodenico, kakršne v Relchu nikoli niso opazovali. 2e dvesto let približno poznajo epldemično vnetje jeter, toda Šele sedaj se je nemSklm raziskovalcem posrečilo, ugotoviti povzročitelje te bolezni, čeprav bolezen ne poteka slabo, nameravajo vendar uvesti prijavno dolžnost, da na vsak način dobe podlage In Iz njih zopet možnosti za zdravljenje In profllakso. Poseben problem na blvSI- Poljski Se vedno Jetika, ki je tam veliko bolj razširjena kot v Relchu. Tudi umrljivost otrok za tuberkulozo je prlllčno Šestkrat tako visoka kot v drugih evropskih ^ državah. Nemftkl raziskovalci so dokazali, da so tega kricl ne samo eploSno zelo nizko steinje higiene In nezadostni ukrepi za zatiranje, ampak da je treba Iskati vzroka te prikazni v posebnem epldlmijologlčnem stadiju tuberkuloze. Zato je skrb za Jetlčne Nemce stalno v razmahu in v kratkem bo začelo poslovati novodobno zdravilišče z vsemi možnostmi zdravljenja. Tako storijo v generalgouver-nementu vse, da bi zdravstveno-zaSčltnl okop napram Relchu postal člmnajbolj učinkovit. 5! 21. januarjem se je pričel splošni civilni poštni promet med Ostlandom na en) strani in Ukrajino, Belgijo, Dansko, Nizozemsko In Norveško na drugI strani. V medsebojnem prometu 80 dopuščena navadna pisma do 250 grabnov teže. Za pisemske pošiljke veljajo nemške pristojbine za notranji promet. N» Eetoniikem obstoji sedaj 27 otroških domov s 1400 do 1500 prebivalci. Tukaj vzgajajo otroke od 3 do 16. lote~ starosti. V glavnem gre za otroke brez staršev ter jih pripravljajo 7Л njihov bodoči poklic. 14 teh domov Ima lastno poljedelstvo. Kralna zavarovane člane In upravičene# -svojce. V posameznem gre za »ledeče določb«: S&mskI zavarovanci, ki se morajo zdraviti na račun blagajne (krajevne bolniške blagajne ali socialno zavarovalne blagajne) v bolnišnici, dobe poleg svojega brezplačnega zdravljenja od svoje blagajne na predlog dnevno podporo v znesku 50 Relchepfennigov kot prlboljšek v denarju (nova dajatev). S tem bo posebno samekim delavcem, ki ne dobe izplača vane niti bolnlščlne (ker dobivajo mesto nje oskrbo v bolnišnici), niti mezde, omogočeno, da zadoate določenim še nadalje tekočim dolžnostim In potrebam, ki jih Imajo vkljub dani oskrbi (stanovanje in prehrana). Noseče članice, ki so pripadale najmanj šest mesecev nepretrgoma blagajni, dobe noseč-niščlnov višini bolnlščlne za dobo в tednov, Ce 80 radi nosečnosti nesposobne za delo. Tudi to je na novo uvedena dajatev. In bo imela posebno takrat svojo praktično vrednoet, če noAeča zavarovanka nima Se pravice do po-rodniSčlne, ker manjka zakonskih pogojev (Čakalna doba). Seveda pa se ne more dajati nosečniščina poleg bolnlščlne In porodnlščlne. Mesto bolniške oskrbe za rodbinske člane lahko blagajna daje prispevek k stroškom za zdravljenje in oskrbo v bolnišnici. Doslej Je znašal ta prispevek pri Splošni krajevni bolniški blagajni 50% za blagajno veljavne dnevne oskrbovalne postavke. Sedaj je predviden prispevek z 90% stroškov. Prispevek se lahko daje, kakor je pač bolezenski primer, do dobe 26 tednov. S tem bodo zavarovanci, posebno družinski očetje z obilo otroci, pomembno razbremenjeni, ker tudi doslej niso v vseh primerih nosile skrbstvene zveze nepokrite, t. j. ostale stroške, ki jih blagajna nI prevzela. V ostalem pa lahko prevzame v posebno vpoStevnIh okoliščinah krajevna bolniška blagajna tudi ostalih 10% stroškov bolnišnice za rodbinske člane Itd. Iz sredstev svojega Izrednega podpornega sklada. To bo slučaj n. pr. v vseh primerih zavarovancev, ki Imajo veliko otrok. V rodbinski porodnlščlnl je znašal doslej enkratni prispevek k porodnim stroškom (poleg porodnlščlne in dojniščine) enotno 10 Relchamark. Sedaj je povišan na 2 6 R e 1 c h 8-mark (ravno tako kot za člane, ki so sami zavarovani). Istočasno s predstoječiml zboljšanji dajatev je tudi nanovo urejena prispevna dajatev za hišne pomočnice In dekleta na enoletnem dolžnostnem delu. Medtem ko je doslej za ravnokar Imenovane osebe, če je njihova mezda v denarju poroŽCTalcc Smučarsko prvenstvo Gaua Smolej prv-uk v teku, KlantschiUk Gregor ▼ kombinaciji, Klantachnlk Kari v eolo-skoldh. Hubert Klau.sner Kampfbahn v Vlllachu Je bila predpreteklo nedeljo pozorišče velikih smučarskih borb, ki so v sedanjih časih zelo redke. Tekmovali so za naslove prvakov Gaua v teku, skokih in kombinaciji. Za tek na 12 km se Je javilo na startu 25 tekmovalcev, med njl-.mi skoro vsi gorenjski kanonl. V slabih snežnih prilikah se Je Izkazal rutinlranl Afilinger Smolej, ki je z dobrim časom prijetno presenetil in dokazal, da kljub starosti še n« misli oddati vodstva v smučarstvu Iz rok. V skokih je dominiral mladi Bildstein, ki je bil zmagovalec mladinske kombinacije, v skokih pa je nadkrilll tudi vse seniorje In postavil najdaljši skok dneva, 8 50 m. Od seniorjev se je s stilno lepimi skoki plasiral na prvo mesto Kari Klantschnik. V kombinaciji so se zopet Izkazali Afilln-geVjI, ki so dosegli prva tri mesta. Zanimiva borba med petimi izenačenimi kombinatorcl se je končala z zmago Gregorja Klantschnika, kt je z lepimi skoki nadoknadil diferenco teka med Knifitzem. Knlfltz si Je v teku nabral toliko naskoka, da ga Kdrdeech kljub sijajnim skokom nI mogel več prehiteti. Radi padcev pa sta Izpadla iz konkurence Rasinger in Po« gatschnik. Tehnični rezultati: . Tek 12 km; 1. Smolej (ASG) 50.37, H Knlfltz (ASG) 52.21, 3. Klantschnik Gregor (ASG) 53.35, 4. Petritsch (Post Villach) 54.26, 5. Po-gatschnlk (ASG), 6. Rasinger (ASG). Tek 6 km; 1. Helmuth Bildstein, VUlach, @1.12. Skoki senior ji: 1. Klantschnik Kari, RSO Villach, 49,48 m, 2. Nowschak Albin, Krain-burg, 46,46 m, 3. Flnschgar Rudi, Veldes, 47,48 m. Skoki Junlorjl: 1. Bildstein, Villach 90,49 m. Kombinacija sen.: 1. Klantschnik Gregor (ASG) 291.6 točck, 2. Knlfltz Josef (ASG) 285.2 točk, 3. Kordesch Stan. (ASG) 281.9 m. Kombinacija jun.: 1. Bildstein, Villach. znašala več kot 40 Relchamark mesečno, veljal članski razred Ш, velja od 1. januarja letos dalje članski razred Ш šel6 pri mezdi v denarju, ki znaša več kot 50 Reichsmark mesečno. To pomeni za vse prizadete znižanje prispevkov bolniškega In Invalidskega zavarovanja. Radi boljšega pregleda podajamo sploh razporedbo gospodinjskih vajencev, gospodinjskih pomočnic In deklet na enoletni dolžnostnl službi; V razred III spadajo gospodinjski vajenci, nadalje gospodinjske pomočnice In dt-kleta na enoletni dolžnostnl službi; v razred U hišne pomočnice in dekleta na enoletni dolžnostnl službi z mezdo v denarju z več kot 15 Relchsmarkami do največ 50 Relchsmarkaml mesečno; v razred III hišne pomočnice z mezdo v denarju z več kot 50 Relchsmarkaml mesečno, Dele prispevkov, ki padejo članu v breme, toda jih nosi delodajalec sam, je prišteti mezdi Ravnokar obravnavana zboljšanja In novote dokazujejo več kot besede same, z vsem poudarkom nezlomljivo dajatveno voljo nemškega bolniškega zavarovanja v četrtem vojnem letu. dokazujejo, da naclonalsoclallstlčno načelo »splošni dobrobit je nad lastnim dobro-bitom« vedno močneje Izpodriva radi vedno globljega spoznanja naših socialističnih misli tendence simulacij In Izkoriščanja in da tudi lahko udejstvijo odgovorni činiteljl nemške socialne politike sredi najtežjega boja za svobodo in kruh svojo voljo, da dajo nemškemu delavcu najboljše socialno zavarovanje sveta. Verwaltungsdirektor Anton Tropper. V Lltzmannetadtu se je pričelo prvo zborovanje po združitvi NS-Schwesternschaft in Relchsbunda der frelen Schwester v Warthe-landu, Gauamtslelter Steinhilber je poudaril,' da Je ta združitev vplivala zelo blagodejno. Gauoberln je nato sporočila, da je trenutno zaposlenih v Gauu 1350 NSV-Schweater. Večinoma so zaposlene v bolnišnicah. Dr. F. .1. Lukam AnaechncMen! Anfbewalirail ^DeutSeli niethćdi^ph und prnUfiSfdt 146. STUNDE Wichtige AusdrUcke zum Lesen des VVehrmachtberichtes. abhalten, ich hielt ab, ich habe abgehalten — odvrniti, zadržati abschieBen, schoG, geschossen — sestreliti-odstreliti Anfangserfolg (m) •— začetni uspeh Abmarsch (m) — odhod absetzen (sich) — odmakniti se abstiirzen — strmoglaviti se Abteilung (w) — oddelek Abwehr (w) — obramba abwehren — odbiti, odvrniti angreifen, ich griff an, ich habe angegriffen — napasti Anmarsch (m) — pohod Ansammlung (w) — zbiranje Anlage (w) (Hafen, Fabrik, Bahn) naprava (pristaniška, tovarniška, železniška) angehoren — pripadati auszeichnen — odlikovati bedrohen — ogrožati Bedrohung (w), — grožnja ■' beherrschend — obvladajoč bekampfen (etwas) — bojevati se proti čemu Bekampfung (w) — borba Besatzung (w) — posadka beschadigen — poškodovati besetzen — zasesti bewachen — stražiti, čuvati Bewegung (w) — premikanje bewegungeunfahig — nespoaobeu za premikanje Bereitstellung — zbirališče btwirken — povzročiti, doseči, uničiti bombardieren — bombardirati Brandbombe — zažigalna bomba Beute (w) — plen Brt. (Bruttoregistertonne) — brutoregistr- ska tona Division — divizija durchbrechen (ich durchbrach, ich hab« durchbrochen) — prodreti, predret^ Durchbruch (m) — prodor, predor eindringen — vdreti Einheit (w) (militarisch) — enota {yo- Einflug (m) — vlet einkesseln — obkoliti Einkesselung — obkoljevanje einschlieCen (ich achloG ein, ich habe ein- geschlossen) — obkoliti, zajeti Ein^atz (m) — nastop, vstavek erbittert — ogorčen Flak (w) — protiletalsko topništvo Flanke (w) — bok, stran FlankenstoB (m) — sunek ob boku Fliegerkrafte (w) — letalske sile Flugzeug (s) — letalo Flugplatz (m) — letališče Flugzeugfiihrer (m) — pilot Flugzeugtrager (m) — nosilec letal Flotte (w) — brodovje Frachter (m) — tovorna ladja, transporter Gegenartgriff (m) — nasprotni napad GegenstoB (m) — protisunek Geleitzug (m) — konvoj, sprevod Geleiteicherung (w) — zavarovanje konvoja gelingen (es gelang, es ist gelungen) — uspeti Geschiitz ^в) — top gewinnen (Gelande), gewann, gewonnen — pridobiti (zemljišče) Grenadier (m) — grenadir Gruppe (V/ — skupina Hafen (m) — pristanišče h&rtoackig — trdovraten hineinstoK^n — suniti v Infanterie (w) — pehota Jager (m) — lovec Jagdstaffel (w) — lovska skupina Kampf (m) — boj Kampfstand (m) — bojna postojanka kampfen — boriti se, bojevati se Kolonne (w) — kolona Kraftf-.-irzeug — avtomobil Kraftemassierung (w) — zbiranje sil Kriegsgerat (s) — bojno orodje kriegswichtig — za vojno važen KUste — obreij-* Luftwaffe (w) — zračno orožje Luftschutzkeller (m) — zaklonišče motorisiert — motoriziran melden — javiti Meldung (w) — poročilo Nachhut (w) — zadnja četa Nachschub (m) — no/a pošiljka Nachschublager (s) — skladišče za nov« pošiljke Nahkampf — boj na nož, boj od moža do moža operieren — operirati Operation (w) — operacija Panzer (m) — oklopnjak planmaBig — po načrtu Raum (m) — ozemlje Reserve. (w) — rezerve xuckw»-+ig — (o) zadnji stran 8. — štev. 10. KARAWANKEN BOTE Srfiđa, 8. februarja 1949, II. NaiUiars fUr Franen und Madđien Am 8. Kebruar um 13.30 Uhr wir pisni potek živ-i£ Dolenz, Krain- ljenja_ zaželen. I burg. 5451-6 Dopisi pod ,Ge-|- haltsanspruche' iNovo moško ko-1064 na Kara- lo prodam za Iwanken Bote cenilno vrednost. Klagenfurt. Gume so dobre. 1064-1 Oglasiti pri Kari KAFFEEiRun fabrik C.Wenger Ktag«nfari 2 elektromotorja (Drehstrom) 220/380 2K 9(H) Umdr. 60—SO Ps. kupimo. Ponudbe na komisarja opekarne Zabret, Krainburg pod „Opeka". 5477-7 Kupim staro do irebe, enega leta. Maria Pod-gorsdiek, Woi-sko 7, p. Voditz. 54ti2-(3 Fant, 80 let jtar, želi znania z resnim kmet-skim dekletom do '<28 let, prikupne zunanjosti, čiste preteklosti in ima resen namen iz ljubezni se poročiti. Le resne ponudbe s sliko, katera se na že- Išče v Ijo vrne, poslati na K. B. Krainburg pod „Tiha lljubezen 1943". ~~r~;Diskrecija zajam-ПајбШ žena. ISčem dvosobno stanovanje s kopalnico ali brez Kreisu R4d-mannsdorf. Ponudbe na upravo K. B. Krainburg. 5474-4 Dopisi Kupim Listnatega oblika vega lesa, kakor orehovega, javorjevega, črei-njevega, jelJeve-ga, bukovega itd. iranko naklad' ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hant T ra-ninger, Hoiz-groUhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraWe, Bahniibersetzun S59U Utrjen, 24-letni planince želi znanja z do -2^-letno gospodično. I Slika zaželena. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod „Harmonija'' Dobro ohranjen pianino ali kla- na?el drugo čuteče irce, ki vir takoj kupim. Dopise z označbo cene na K. H. , , Krainburg pod ogrevalo v ,kup Pi.nino'4 nem živi,en,u do- 647B-? 19-letno dekle, edinka, ki poseduje večjo kmetijo in je brez staršev, želi poročiti 26 do 85 let starega fanta ali mladega vdovca brez otrok, ki bi imel rad skupno ognjišče in se razumel na gospodarstvo. Dopise na K. Bote Krainburg pod' „Dober gospodar". 5478-21 Mlada, boMM vdova, po*e*tni. ca, ima 2 lokala, žel! poročiti 30 do 40 let starega mota, ki bi ji bil rveit življenjski tovarii in dober gospodar, Tudi vdov^ ci niso izključen ni. Dopise potom Kar. Bote, Krainburg „Uvesti mož . &4ee-ai Ločenec, 48 let star, v sluibi, ieli znanja z ločenko ali vdovo brez otrok, re: ne mirne narave do 46 let, ki bi imela veselje do skupnega gospodinjstva. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Oberkrain". б4Вб-21 2enitve spoznati dični iiS-letni fant želi Kospo-no od 20 do 26 let radi poznejše ženitve. Resne ponudbe sliko poslati na K. B Krainburg pod „Sožitie". 54S2-21 Sem še mlad. Potrebujem tenko, 647W-2U brhko Gorenjko. L.e resna naj se javi pod „En-zian" na K. B. Krainburg. 54№-21| ^Gor janec", ki je zgubil v gorah svoje srce, bi rad nadomestilo Dne 9. do 11. januarja 1943. nam je bilo odpeljano izpred našega skladišča v Krain-burgu 50 kg plošč železa 26/6 50 kg plošč železa 36/10 66,50 kg plošč železa 60/12 108 kg plamena 50/30 Kdor pripomore k temu, da se izsledi krivca, dobi 50 RM nagrade. »Merkur«, Peter Mai-ditscb, EisengroQbandlun^, Krainburg. f Vas ђeilende Wundpflaster In alien Apotbeken u, Vrogerien Carl Blank.Bonn am Кђет Mlad simpatičen gospod srednje postave, vesel, v stalni državni službi, želi spoznati mlado dobrosrčno gospodično, ki zna ljubiti dobro srce. Ženitev ni izključena. Dopise s sliko na K. B, Krainburg, bi I pod „Cvetoča spomlad". 6486-21 Listnatega rezanega lesa kakor orehovega, )«vorievega, črc5-njevege, jelSrre-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, ku pi vsako količino, Hans Tr« ninzer, Holz-grouhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraSe.. Bahniibersetzun B691 mači domek. Dopise na K. Bote Pleten, 22-leten Krainburg, podldeklič, želi do-„Grča", Ipisovati z resnim 54l)B-21 fintom. Ponudbe na Kar. Bote Klagenfurt ,pod „Pomladi na-1072-21 20-letna' gospodična želi zaradi poznejše ženitve, znanja z mladim fantom od 25 do 30 let. — Sem kmečkega stanu, imam hišo ter sem izvežbant v gospodinjstvu ift kmečkem gospodarstvu. Dopis« na K. B. Krainburg, pod „Mlada ljubezen". 6472-21 28-letni mladenič želi resnega znanja z gospodično od 17 do 22 staro. Dopise s sliko poslati na K. Bote JVramourg, pod »Pesem sreče". 6463-21 Izgubljeno Dne 28. januarja sem na cesti od Birkendorf (Pod-b rez je) do Pod-narta zgubil moško zapestno krom-uro. Pošte- Osamtfen !n zaradi tega nesrečen mladenič želi spoznati inteligentno gospodično, ki bi bila pripravljena ga osrečiti. Moja želja je: resno poznanstvo; že-nitev ni izključena. Dopise ns K. B. Krainburg, pod „Hans". 6467-21 sproti »Gorenjski zvonček" želi resnega znanja z mlado Gorenjko. Poznejša poroka v sporazumu ni izključena. Dopise na K. Bote Krainburg, pod „Zvonček". 6464 ai nega prosim -ayditeli* 1, da uro vrne proti dobri nagradi na Jo-hann Dernitsch, Podnart 30, 5488-23 Razno Dokaz arijikeg« pokolenja _ priskrbi Familien-forsdiung, Graz, Grieskai 00. 3688-28 SENF ESSIG Fabrik C.W«ng«r Klaoenfur Fabrik e.Wenger jOioanfort • HERREN-, DAMEN-UND ^ ^ t# • STRICK-UND • KINDERKONFEKTION wMnŠ^iŠšiMwM • WIRKWAREN . WASCHE WFw№wlwmww • BEHWAREN • STEPPDECKEN M O D E WAR E N H A U S • VILL ACH * • S1RUMPFWAREN Kdrnfnerisdie LandeshypofliekenansfaU Das eelđlnsilfnl dei Bcldutfaoci Gewahrung von Darlehen gegcn grundbiidierlidie Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gew^rung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und KontpkorrenteinJagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalsdiuid-sdbeinen. - Haftung des Reidisgaues Kamtea. Klagenfurt Domfiasse 3 fcmral 2416, 2417 ^ f