IZDAJA UPRAVA IMA' RODNEGA OLEDALIHA VLJUBEIANI UREJA OTON ŽUPANČIČ
CEI\A6h
Spored za 34. teden
Drama
^°rek,	3. maja	—	Zaprto
Sreda,	4. maja	—	Zaprto.
^etrtek,	5. maja	—	Androklus in lev. Po	znižanih cenah.
Popoldanska predstava ob 3.	Izven.
^etek,	6. maja	—	Navaden človek.	B
^°bota,	7. maja	—	Navaden človek.	C
^edelja,	8. maja	—	Borba. V prid podpornemu	društvu
jugoslovanskih akademikov.	Izven.
P°ned.,	9. maja	—	Androklus in lev.	E
Opera
^°rek,	3_	maja	—	Carmen.	E
e<*a,	4.	maja	—	Mam’zelle	Nitouche.	V	prid
^druženju gled. igralcev. Gostovanje ge Irme v Polakove.	Izven.
e^rtek, 5. maja — ManTzelle Nitouche. Gostovanje p £e Irme Polakove.	Izven.
fitek,	g	maja	—	Carmen.	D
*°b°ta,	7.	maja	-	Thais.	A
elja,	8.	maja	—	Mignon. Gostovanje	g. Julija Betetta
p 'n ge Pavle Lovšetove.	Izven.
°ned., 9. maja — Zaprto.
rama pripravlja Hauptmannovo „Elgo“; opera Weingartner-jevo „Vaško šolo“ in Dohnanyija „Pieretin pajčolan11.
Začetek ob 8.
Konec po
Androklus in lev
Pravljična igra v treh dejanjih. Spisal B. Schaw-Prevel O. Župančič.
Androklus			g. Rogoz.
Lev		... g. Plut
Ferrovius			g, Gregorin.
Stotnik .......		g. Peček.
Lentulus		. g. Železnik-
Metellus 			g. Drenovec.
Centurio			g. Gaberščik.
Cezar .... . .		g. Danilo.
Spintho			g- Kralj.
Secutor			g. Ločnik.
Retiarius			g. Terčič.
Klicar			g. Strniša.
Voditelj iger		g. Pregare.
Paznik 			g. Škerlj.
Megera			ga Rogozova
Lavinija 			ga Šaričeva-
Gladijatorji, sužnji, Rimljani, kristjani.
Prvo dejanje se vrši v gozdni goščavi, drugo pred rimski1111 vrati, tretje v Koloseju.
- 2 —
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Navaden človek
Šala v treh dejanjih. — Srbsko spisal Branislav Nušič. Poslovenil Fr. Govekar.
Režiser: ZVONIMIR ROGOZ.
^sa Miličevič, trgovec
Ma
r'ja, njegova žena
uusan, > Zorka, \ nJ
njuna otroka
•centije Petrovič, višji uradnik v p.
>°tija Damujanovičeva, vdova .
arko, njen sin Jo-
?.ersa, njegova žena
la, sluga Miličevičev .
0vanče Micič, trgovec iz Jagodine
rersa, ---------- -	—
Nikola God
g. Ločnik. ga Danilova, g. Gaberščik. gna Gorjupova. g. Plut. ga Juvanova, g. Drenovec, g. Danilo, gna Rakarjeva. g. Rakuša.
1 se blizu Beograda v vinogradu Miličevičevem na Topči-derskem brdu.
— 3 -
Začetek ob 8.	Konec	krog
BORBA
(Strife.)
Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Galg' worthy. Prevel O. Župančič.
Režiser: O. ŠEST-
delavski odbor
John Anthony, predsednik upravnega sveta
trenarthske kositrarne.................
Edgar Anthony, njegov sin, | upravni Frederic Wilder,	( svetniki
William Scantlebury,	(trenarthske
Oliver Wanklin,	) kositrarne
Henry Tench, tajnik.......................
Francis Underwood, ravnatelj tovarne .
Simon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts,
James Green,
John Bulgin,
Henry Thomas,
George Rous,
Henry Rous,
Lewis,
Jago,
Ewans,
Davies,
Rdečelas fant,
Frost, sluga pri Johnu Anthonyju Enid, žena Underwoodova, hči Johna AnUioiiyjt
Ana, žena Robertsova.........................
Madge, hči Thomasova ........
Rousovka, mati Georgea in Henryja Rousa Bulginka, žena Bulginova ......
Yeoovka, žena nekega delavca ....
Jan, Madgein brat............................
Več štrajkujočih delavcev.
delavci v tovarni
g. Pregare, g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik-g. Gaberščik-
g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Terčič. g. Danilo, g Gregorin-g. Šubelj-g. Škerl.
g. Kuratov, g. Čengeri-g. Bitenc, g. Rakuša-g. Šest. ga Pregai'če ga Danilovi’ ga Juvanova' gna Rovanov' gna Gorjup0^ ’ gna Rakarjev •
Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do Šes štrajk je trajal že vso zimo.
0’
_	4	_
^četek
ob 8.	Konec	ob	11.
g. Drvota. g. Pribislavski. gna Zikova. gna Thalerjeva, gna Sterkova. g. Mohorič, g. Trbuhovič. g. Zathey. g. Zorman.
CARMEN
Opera v 4 dejanjih po Prosperu Meriinee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
n
^ar!iien (niezzo-sopran).....................gna	Thierry.
p011 Jose, dragonski podčastnik (tenor) seariiiii0) toreador (bariton) .... p'caela, kmečko dekle (sopran) .
^rasquita, ciganka (sopran) ....
^e*'cedes, ciganka (sopran) j.ancairo, tihotapec (tenor)
^'endado, tihotapec (tenor)
^ niga, dragonski častnik (bas) .	.	.
0rales, dragonski podčastnik (bariton)
^udstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
p]
ese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične ^Vobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
D0 1 r£ v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Kon Jose^a; kor ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose.
Se za^uje zvonec tovarne za cigarete, pridejo dellarvke, med njimi fcov	aruuia	krasna koketa. Mladeniči, ki so tjo že priča-
Vrn‘lU’ Se i* laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose,
0	tiiib ^'ca^a Ponese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje azni njegove skinbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče Piicf1? in Ustnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater ž3t0 CTl10 t>0®d,ra'vfi >n Poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, red ?°^e Poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi Privede Jz tovarne Carin en, ki je bila neko tovarišico a' oveljniiik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen,
- 5 —
dobro vedoč, da lahko om-amii i sakega moškega, se začne .prilizovat* J-osejm iin res kmalu doseže .svoj namen. Jose -se strastno zalju^1 vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zumiga, zapazivsi to prevar0' zapove odvesti Joseja v zapoir.
II. .Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popv^ Začuje se -veselo petje prihajiatjolaih »toreadoinjev«; med njimi |je sl®v111 zmagovalec Escannillo. Vsa družba ga navdušeno ipoadr.avi, lin Esca' inillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odlhodu &:i' millovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Car«>e" pa jih -zavrne, -poudarjajoč, da >pri-čakuje svojega ljubčka. Jose -Pri<ie in kmalu ga Carmen zopeit očara s petjem in plesom. Toda za^uje se vojaSkli signal, iki klilče Joseja domov. Carmen je užaljena, da !<) hoče Jose tako kmalu zaipustiti, zato mu porogljivo -veli, -nad nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na Zun-iga, ker pa mu -nihče ne odpre, kar šiloma -sam odipre in vst^P1, Zuniga zapove Josejiu, niaj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabfljo. Tihotapci razorožijo Zunigo -in ga, -roga j e se ^ odvedo. Po rahlem odipw<ru se Josč pridruži tihotapcem.
III. V so t o-s ki. Tihotapska družba hoče ,po naporni (poti P0^’ vati, poprej pa n-aij se preiščejo pota, je li kje skrit kak carin3" Jose ipa naj meij tem straži odloženo blago.
Josejeva -mati ‘je .poslala Micaiilo iskat sina. Micaiela pride vS^ zbegana in ko zazre Joseja na skali, ki hoče -baš ustreliti iočoga Escamillla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Jose)c česa tu išče, odgovori Escamiillo, da je pmi-šel -k svoji -llju-bioi C-ar1111 Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escatf11 premagal, -če bi ne bila prihitela Carmen na ipornoč. Carmen Escamillom proč, Josč ipa ii to zabna-ni. Micaela roti Joseja	^
vine -domov k umirajoči materi, (iloboko -ganjen se odpravlja	.
z Miicaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se -bosta kmalu v3 videla.
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slc>v	^
Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carirne'1	„
biti ipniiča nove zmage svojega F.scamiEla in ne posluša s sv-ojiilh tovarišic. Ko hoče Carmen vstopiti v areno, jo ustava	^
roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu .pove, da ljubi EscamiU2-
jo ponovno roti, toda zaman: ona sname prstan, ki ji 6a	v
podani Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose n srce, da se zgrudi mrtva.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Predstava v korist Udruženja igralcev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Mamzelle Nitouche
opereta v treh dejanjih (štirih slikah); spisala Meilhac in Millaud; vglasbil F. Herve
dirigent: BALATKA.
enise de Flavigny ^stojnica šestin, organist a Douriere, sestra vratarica
navnatelj
£ežiser orina, pevka , v'ja, igralka 'dija, igralka
pr°f' Chateau-Gibus, major .	.
.ernand de Champlatreux, poročnik °riot, desetnik b stav> I
Kobert i častnika
v samostanu _Lastavica“
gledališča v Ponta rcy-u
ll.	J vojak
Režiser: DANILO.
ga Irma Polakova, ga Danilova, g. Rogoz.
gna Rakarjeva. g. Železnik, g. Strniša, gna V. Danilova, ga Pregarčeva. gna M. Danilova, g. Danilo, g. Trbuhovič. g Plut. g. Drenovec, g. Zorman, g. Rakuša, g. Šubelj.
rv° dejanje v samostanu „Lastavica“; drugo dejanje za odrom tališča v Pontarcyju; tretjega dejanja prva slika v vojašnici, druga v samostanu.
Začetek ob 8.
Konec krog
Thais
Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Anfl' tolu France-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet
Dirigent: F. RUKAVINA.	Režiser:	F.	BUČA*1
Thais, igralka (sopran)
gna Thalerjeva.
g. Levar, g. Mohorič, g. Zupan, gna Šuštarjeva, gna Vrhunčeva-ga Ropasova.
Athanael, puščavnik (bariton)
Nikias, mlad filozof (tenor).
Palemon, star puščavnik (bas)
Krobyla, sužnja (sopran) .	.	.
Myrtala, sužnja (mezzo-sopran)
Albina, redovnica (mezzo-sopran)
Suženj (bas)...................................g.	Zorman.
Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoleti3 v Tebanski puščavi in v Aleksandriji.
Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu.
Plese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljakov8’ gna Nikitina, Corps de ballet.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
V	zgodbah svetnikov beremo, da je v četrtem stoletju ž*v<!y v Egiptu spokornica Thais. V svoji mladosti je bila igralka ^ Aleksandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture. p , je nenavadno lepa, toda njeno življenje ni bilo čednostno. I_ZPj obrnil jo je menih, čigar ime ni dognano. Nekateri mislijo, da j° v Paphnucij, ki slovi kot najgorečnejši izmed egipetskih as*0 ajj tistega časa; drugi so mnenja, da se je imenoval Scrapi°n, -0 Bessarion. O njem pripoveduje legenda, da je pač rešil grešnice, da pa je pri tem sam zapal večnemu pogubljenju.
a
Povest o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole France ^ snov za svoj roman »Thais«. Jedro in morala slovitega de-j skepsa, ki kot vodilna ideja omogoča razvoj in opravičuje n<M v zaključek romanovega dejanja. »Vem« — piše Anatole Fran ,.e privatnem pismu — »da človeštvu nisem prinesel resnice. firepene po absolutnem in tiste, ki najmanj mislijo, najbolj po gotovosti. Med politiki, ki jih poznam, ne vidim niti eneS
— 8 -
j5* bil zmožen dvomiti.« Anatole France priporoča dvom, ker ga 'nia za vir vztrpnosti, prizanesljivosti in usmiljenja.
Ne dolgo potem, ko je roman izšel, je izrazil Paul Desjardins ■nnenje, da bi »Thais« utegnila zanimati kakega skladatelja, n. pr. ^Hasscneta. In Massenet je ubogal ter poveril sestavo besedila sv°je opere znanemu libretistu Galletu, ki je v svoji pesnitvi ^oral seveda opustiti vsako filozofsko razmotrivanje. Izluščil je ? romana le motiv o nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njena 2rtev postane menih Paphnucij, imenovan v operi Athanael.
v Prva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najdemo starega PUsčavnika Falemona sredi tovarišev pri skromni večerji. Atha* aelov stol je še prazen. Melanholična fraza v orkestru pripravlja azpoloženje. Pristopi Athanael in da duška svoji žalosti zavoljo razuzdane ženske z imenom Thais, ki s svojim nebrzdanim živ« Jenjcm pohujšuje aleksandrijsko ljudstvo. Pripoveduje, da jo je P°znal in celo poželel v svoji mladosti, preden je postal kristjan in **lenih. Sedaj bi jo želel oteti iz objema satanovega.
Ko Athanael zaspi, se mu Thais v sanjah prikaže. Topla in Nasladna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko sc menih prebudi, asi mu modri Palemon odsvetuje vmešavati se v posvetne vari, odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne gregnico.
. Po slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso Niki« Jevega doma v Aleksandriji, Nikias je Athanaelov prijatelj iz ml a« Osti, nasladnež, epikurejcc. V lahnem dialogu, ki ga spremlja ayn0 taka glasba, svetuje Nikias Athanaelu, naj ostane v njegovi isi prj veselici, pri kateri bo sodelovala tudi Thais. S porednim asmehom na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobyla in Myrtala PUsčavnika, o katerem pravi Nikias, da je tako zanemarjen, da Koro ni več človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, ko P bliža Thais, ki jo spremlja množica čestilcev in veseljakov, athanael se seznani ž njo in ji napove svoj poset.
V	tretji sliki smo pri Thais. Sita življenja,	toda boječa sc
arosti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa in bo li Tk . ve^no lcPa- V veliki sceni, ki sledi in ki v njej že podleže . ais menihu, dasi mu tega še ne prizna, se odigra dvoboj med n ahoretom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si svetovni az*ranji. Ko zastor pade, godba ne utihne; polagoma izpodrivajo Sr*i, religijozni motivi lascivne melodije. Burnemu prizoru sledi tp^Prosta in v srce segajoča meditacija, ki nas obvešča, da je našla ais notranji mir, da je rešena.
8j	V	naslednji sliki pove Thais Athanaelu,	da	je pripravljena
mu. Nikias in njegovi prijatelji, zbrani	pri	orgijah, hočejo
sl	i -	kurtizane zabraniti. Da prepreči nesrečo,	se	zavzame Nikias
cunji* za odhajajoča in vrže denar med množico, da odvrne zornost od njiju.
k peti sliki vidimo Athanacla in Thais na potu v samostan, . nior vodi menih spokornico. Thais je utrujena, njene noge \’ave Redovnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ki ga nc bo aPustiIa nikdar več.
Bo ^av'dez zadovoljen sc vrne Athanael med svoje brate. V nje* fom6*11- srcu Pa nem*r- Kakor Tannhauser Wolframu o svojem l;j anju, pripoveduje Athanael Palemonu o neozdravljivi bolezni, gO\SC- Potila njegove duše. V nemirnem, sunkovitem ritmu
0r' o Thais. Prehajajoča iz mola v dur, izzveni njegova povest
v priznanju: »Vse, kar zrem, jc Thais! — Thais! — Thais!« ^ sanjah se mu prikaže Thais najprej kot kurtizana, potem kot re< ilovnica na smrtni postelji. V največji razburjenosti odhaja, da bi jo videl še enkrat v življenju.
V	zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo se od sveta. P°^ košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovarišic®' Glasba izraža izključno cerkvene motive »Usmili se je, o Gospodi* pojo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno oblicje izraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu sc prikaže Athanael. Z bi6* dega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje Fausta *n Marjetice v ječi. Thais jc v smrtni ekstazi, Athanael ji govori bc> sede, ki jih ona ne razume, ne more več umeti: »Laž je bilo vsft kar sem govoril, le življenje je resnica! Reci mi, da živiš! Ne urr>r,L
— Prepozno. »Sladkost uživam nadzemske sreče« — šepeta
— »in odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo ... Boga!«
iv
— 10 -
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Gostovanje opernega pevca drž. opere na Dunaju g. JULIJA BETETTA in ge PAVLE LOVŠETOVE.
MIGNON
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Goethe-ju napisal M. Carre in J. Barbier. Uglasbil Ambroise Thomas. Prevel O. Ž.
Dirigent: I. BREZOVŠEK.	Režiser:	F. BUČAR.
j®gnon (mezzo-sopran) .....gna Thierryjeva.
J1'lina, glumica (sopran)................ga	Lovšetova.
Viljem (tenor)......................... -g-	Kovač.
jtario (bas) ...	g-	Betetto.
Laertes, glumec	.	 g.	Trbuhovič.
’a^n°, cigan........................... -g-	Zorman.
^ricierik, mlad plemič (sopran) .	.	.	gna	Vrhunčeva.
Antonio, sluga...........................g.	Vovko.
Meščani, kmetje, glumci in glumice, cigani. Gostje barona Rosenberga.
^°di se deloma v malem mestu v Nemčiji, deloma v Italiji. Ciganski ples pleše Rut. Vavpotičeva.
Plese priredil baletni mojster g. Pohan.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
ki i/' y gostilni na dvorišču. Ljudstvo popiva. Stari pevec Lotario, hrps po sve*u °d kraja do kraja, zapoje otožno pesem, izrazujoč g0®?enonjc po svoji izgubljeni hčerki. Krdelo ciganov zapleše sla -n -v za^avo- Jamo, ciganski glavar, veli Mignon plesati „pre-Prih11- .)afčji ples“, ona pa mu kljubuje; Jamo ji preti s palico, .‘^ajoči Viljem pa jo reši. Po odhodu ciganov pride glumec s 5 es svarit Viljema pred Filino, pretkano koketo, ki stanuje VinV0J'° ®lumaSko družbo v gostilni. Filini pa se kmalu posreči Sra«?la °^arati' prikupljivo ga vabi, naj gre tudi on ž njo v Vin barona Rosenberga, kamor je vsa družba povabljena; )eni obljubi iti ž injo, Mignon pripoveduje Viljemu svojo žalostno
Zfcrvik	1UI	L	ifiisiH/ii	piipuvcuujc	viijciiiu	bvujo	zuiumiuj
tniix- • kako so jo cigani odvedli od doma in kako jo Jamo zdaj prosi Vil jo seboj.
— 11 —
v,S Prosi Viljema, naj jo vzame s seboj kot paža. Viljem sklene
4etl JO sphni
II. Glumci so dospeli v graščino, še nocoj bo predstava ..Sen kresne noči“. Filina bo nastopila kot Titanija, L.aertes pa kot Tezej. — Filina sedi pred ogledalom in se lišpa, kar pride Viljem z Mig-non. Filina se roga tako „čudnemu“ služabniku, zasmehuje Viljema in ga s svojo koketnostjo popolnoma očara. Oba odideta. Migin°n je ljubosumna; ker ljubi Viljema, želi biti tudi tako lepa, kakor Filina, Pni zrcalu najde lepotilo, hitro se namaže po licu in se sama sebi čudi. kako lepa je zdaj. Da bi bila Viljemu še bolj všet. obleče tudi Filinimo obleko, ki se nahaja v sosedni sobi. Mlad' baron Friderik, ki zalezuje Filino, se priplazi skozi okno; naniesW Fitine pa najde tu Viljema, svojega tekmeca. Nastane prerekani0 in končno dvoboj; komaj pa sta zablestela meča. že prihiti MiS' non iz sosedne sobe v Filinini obleki, da ščiiti Viljema. Friderik odide smeje se. Viljem namerava poslati Mignon k sorodnikom. kjer bi se ji dobro godilo, pri sebi je ne more več obdržati, ker je že dorasla, Mignon pa pravi, da poijde rajša zopet koit plesalka P° svetu, vzame slovo od Viljema in plakajoč mu pade v naročje. V tem trenotku vstopi Filina s Friderikom, vidli Mignion v objem" Viljema ter ju zasmehuje. Viljem se opraviči in zopet odide s Filino.
III.	Park	pri graščini	barona	Rosenberga. Mignon	blodi vsa
obupana po parku; v ljubosumnosti prosi Boga, naj uniči to Kra' ščino z bliskom im požarom, Lotario to čuje ter zažge pa vil jo11’ kjer se vrši predstava. Filina pride po predstavi iz paviljona, vsa družba hvali njen nastop kot Titanija. Viljem išče po parku Migi'01'' ko jo najde, zapazii to Filina in jej veli, naj prinese iz paviljon® šopek cvetic, ki jih je tam pozabila. Miginon uboga, ali komai J" v paviljonu, že prihiti Laertes in pove, da paviljon gori. Ker SL Mignon	še ni	vrnila, hiti	Viljem v gorečfi paviljon in	jo prinese
nezavestno.
IV. Palača Cipriani ob gardskem jezeru. Viljem Priv|e^f Mignon. ki je okrevala, v Italijo, Lotario ju spremlja. Stari slu* Antonio pripoveduje Viljemu, da je mlada domača hčerka P^e. 15 itni leti utonila, oče da je odšel po svetu, mati je umrla in zd je palača na prodaj.
Mignon pride, gleda na krasno okolico, na jezero in se YeSI'j! blagodejnega podnebja. Vse to je že nekoč videla, spominja tega in	onega	— vprašala	bi rada,	ali nikogar ni; zakliče: Lotari'
Viljem!	Viljem pride in jo	strastno	objame, tudi ona je	srečna. .
more končno objeti ljubljenega moža. Lotario pride v dragoce oibleki, v rokah skrinijico, v koji se nahaja mej drugim tudi 1110 jj venik. Mignon vzame molitvenik in začne moliti — kmalu pa m molitvico na pamet, nakar Lotario spozna, da je Mignon njcR0 izgubljena hčerka Sperata.
Male uloge.
Niso vselej predhodnice velikih. Tudi gospod ravnatelj 'javlja in zatrjuje to mlajšim članom svojega ansambla le kdaj, če so šele „sveži“ v angažmaju in morajo prebavljati na mestu divje zaželjenega Osvalda ali Hamleta neznatno ePizodo. Drugi, izkušeni, pa spravijo tanke liste resignirano, s suverenskim preziranjem v žep. Brez vzdihljaja. Vedo prekrasno, da jim bo ta in ta gospod režiser ali kdo drugi razložil, da je Borštnik igral epizodo, in s kakšnim vspe-. . . Moj Bog, s kakšnim ... Da je Verovšek takrat, ko 80 igrali to in to, prišel samo na oder, samo en nastop — "speh, slava, kritika. .. In potem tuji umetniki: Moissi igra
i	raziana — in Bassermann. In mogoče bo povedal potem v kavarni gospod Danilo, s smodko v ustih, zgodbo o Carusu ... la da je stavil, da bo pel in da se vzlic temu ne bo niti etla dlan v publiki dvignila. In kralj tenorjev je šel in pel J^snično brez aplavza. Namreč malo podoknico-arieto Harlekina v „1 Pagliacci“. Spredaj prazen oderček s cepetajočo ^°loinbino. Zadaj — neviden pevec, gospod X-Harlekin. V Junici pa je stal gospod X v prvi kulisi in se režal. Pel je ai'uso. Publika pa je poslušala gospoda Xa . . . In zevala dalje . . .
jfc	*
*
Da: majhna uloga je le tedaj majhna uloga, če jo tudi c°rarn auditorio igra velik igralec. Z vso magijo zvenečega, ^atnenitega imena. Z vso sugestivno silo splošne priljubljenosti. , yso blestečo rutino, umerjenim mojstrstvom, ki napravi iz Vs^e geste „vtis“.
*	>;«
*
. . So pa tudi majhne uloge, ki so tako tesno spojene z panjem komada, da postanejo pravzaprav velike uloge. In sp tudi navadno uloge, za katere se zavzemajo „prvaki“, ,v*judno subordinacijo, s preračunano špekulacijo . . . Potem p lde res majhna uloga. 'Imenovana taktno šarža. Ali epizoda. [^Učljiva za igralca, zabavna celo, če je dvajset let, muka Sl‘d, če je štirideset, znak in mejnik trnjevega pota, če je da že petdeset.
*	♦
*
j:	Seveda: tudi v tem poklicu so za majhne stvari majhni
Je- Dobričine, rezljani iz lesa pismonoš, mlekaric, slug.
— 13 —
Nikar se ne smejte: oni predstavljajo krepko ilovico poslopja pri katerem bi bil najslabši kos opeke rad stolpič, balkon ali prizidek. Če bi ne bilo tu teh malih, bi se poslopje celo v najmirnejših dneh treslo . . . Da, pri teatru je neke vrste aristokracija te zanesljive skromnosti. Virtuoznost in vseznanjei pred katero ravnatelj rad sname klobuk in odpre blagajno • Pri vsakem gledališču nastopa mnogokrat ura, ko sede ravnatelj, dramaturg, režiser i. t. d. pred „zasedbo" in tuhtajo razdelitev ulog za „novi komad“. To je mnogokrat soparna ura. Misel za zasedbo velikih ulog je kmalu porojena . • • S tem je porojeno tudi divje sovraštvo, maščevalnost, užaljeno samoljubje z nehvaležnostjo poplačane zasluge . . . Misel za zasedbo velikih ulog je kmalu porojena . . . Ampak male uloge; Te zahtevajo, preden se jih režijski kolegij iznebi in jih izroči pravemu možu ali še bolje pravi ženi, hinavsko šarmantnost diplomata in pa energijo slona . . .
*	*
*
Da res, ti mali, majceni, drobni zvezki! Te Buloge“ dvemi, tremi vrsticami, med katerimi so iztočnice in redi51 stavki. Potem pa mnogo belega, lepega papirja . . . Kako za' lostno je, če jih trudna, vela roka ravnodušno zgane, ravn°' dušno, trudno in velo . . .
Včasih pa so sprejete z radostnim vzklikom ... in žive> vesele oči listajo in čitajo te revne stavke vedno in vedn° iznova. To so njih najboljši časi . . . mladost in pomlad mak ulog . . . Časi, ko smejo biti z mladimi srci in glasovi san'e tako nekako mlade. Takrat se rode	možnosti, upi	. . . slučaj'
nosti . . . odpirajo se duri v	življenje ... k slavi	seveda	• •'
'A<
»H	*
Majhne uloge ... Ne morem pozabiti na kolega, ki )e bil majhen človek ... In igral je majhne uloge . . . Doma J čital Sherlocka Holmesa. . . in igral je majhne uloge. Igral je kot velik . . . Dobil je na prsi srebrno kolajno za hrabro in je bil vesel kot otrok ...	v prsi	je dobil košček	železa	• •1
Prav majhen — saj 011 sam	ni bil	velik ...	,
Igral je majhne uloge. V „Nitouohe“ direktorja —' * se ga spominja? Žabo . . gospoda Dulskega . .. mnogoinajhn ljudi , . . postajal je velik . . . ampak . . . prokleto železo • •' Spomin naj te pozdravi, Molek ...
In Cankar! Če bi videl svojega mežnarja ... pa bi 113 pisal novo farso ...	Ta	mežnar	je večen	...	je	že	tradicija
Majhne	uloge	.	.	.	morda	majhnih	ulog	sploh	ni-
morda samo dobro in slabo igrane uloge.	*
O. s-
—	14	—
Nekaj Galsworthyjevih misli o drami.
Drama mora biti zgrajena tako, da ima pomembno jedro. ^ vsakim grupiranjem življenja in značajev je tesno spojena °sobita morala; in posel dramatikov je, sestavljati skupine ^ko, da to moralo ostro osvetli.
Morala povprečne igre je dandanes — in je bila po vsej Priliki od nekdaj — da po vsaki ceni zmaga kakršnokoli namišljeno neposredno etično dobro nad kakršnimkoli namiš-leniin neposrednim etičnim zlom.
Dandanes so resnemu dramatiku odprta tri pota: da P°stavi pred občinstvo to, kar si samo želi — življenske ^zore in zakone, po katerih se občinstvo ravna in v katere Veruje. To je najpreprostejša, najuspešnejša in najpopularnejša Dramatik si na ta način utrdi stališče, ker ne kaže predvidno kake samolastnosti.
Druga pot: postaviti pred občinstvo življenske nazore 111 zakone, po katerih živi dramatik sam, teorije, v katere on; tem učinkoviteje, če nasprotujejo temu, kar c>nstvo želi videti.
Tretja pot: da ne postaviš pred občinstvo zaključenih ‘ Konov, temveč pojave življenja in značajev, izbrane in se-^vljene, a ne potvorjene z vidika pisateljevega, ki jih a brez strahu, brez pristrastnosti ali predsodkov, prepuščajoč oliki, da si izlušči iz tega toliko malo morale, kot je daje tava. Ta tretja metoda zahteva simpatije, ljubezni in zani-ina,1ia za stvari samo zaradi stvari; zahteva dalekovidnosti te Potrpežljivosti, ker ne obeta neposrednega praktičnega
— 15 -
Cene prostorom
Parter	Drama	Opera
Sedež I. vrste		30 K .	. 40 K
„ II.- III. vrste . . .	. 26 , .	. 35 ,
„ IV. —IX. vrste . .	• 22 , .	• 30 ,
„ X,- XIII. vrste . .	. 18 „ .	. 22 .
Stojišča		■ 4 , .	. 8 „
Lože		
Lože v parterju in		
I. redu za 4 osebe . .	. 130 , .	P O oc
Balkonske lože za 4 osebe	. 90 , .	. 130 .
Nadaljne vstopnice v		
l. redu in parterju . .	• 25 , .	. 30 „
Nadaljne vstopnice v		
balkonskih ložah . . .	20 . .	• 25 .
Balkon		
Sedež I. vrste		P O CN	• 25 „
„ II, — III. vrste . . .	13 „	• 20 „
Galerija		
Sedež I. vrste		■ 9 * •	• 10 ,
, II.—V. vrste . . .	. 7 „ .	• 8 ,
Stojišča		■ 3 „ .	• 5 .
Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proli 10% P°v's in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene.
Med predstavo vstop ni dovoljef1’
- 16 —
Ponatisk dovoljen le z' označbo vira.
§1
t J^ališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-prj Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 4»i.J*a.s in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in operrfih q0j. ln njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Alo-8.. *ran G>ovekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, 'J Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.