, ,..„„ l0bot, aedelj danruen ™ io pr»»«ik®T- I , toil, ae.Pt Saturdays» 1 su»d.y« Hollda]fi- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnttkl la uprsnttlkl prostori: L'667 South Lowttdslo Ava. Offico of Publication: 2(167 South LawndaU Av«. T» lo phono, Rock wt 11 4004 .year xxxl Cona liata jo «6.00 -ju —--U, im. mt tkm »mUoKIc« mt Chtaa—. Wtaofc. u»«W U». Aet of Con«r«M mt March I. 1I7(. iracua iž1la t0žb0 proti uniji 0Cl/u odškodnino v ^$7,500,000 jm stavke v [malem jeklu veisfld, 0., 24. maja.—Re-Steel Corp. je naznanila jv tožbe proti Kongresu jjjskih organizacij, orga-jričnemu odboru jeklarske Johnu L. Lewisu, Philipu «ju in drugim voditeljem v kateri zahteva odškod-$7500,000 kot rezultat > v Malem jeklu 1. 1937. poracija, katere predsed-jc Tom Girdler, trdi, da je Jivki utrpela izgubo $2,500, L da na podlagi Claytonove« iprotHrustnega zakona zahte-rikrat večjo odškodnino. Načini, ustrahovanje, uniče-I lastnine in oviranje trgo-so bili del zarote, ki je i prisiliti korporacijo v pod-jfodbe i jeklarsko unijo, cedent za tožbo je bil po-,;en v Philadelphiji, Pa., - je federalno distriktno so-\ obsodilo unijo nogavičar-delavcev na plačitev od-nine $751.932 Apex Hosie- , ker so člani unije oklica-I stavko v tovarni te ,v. Unija je vložila priziv odloku pri apelatnem feuern sodišču. rporacija Republic Steel .i da je morala ustaviti o-t v svojih tovarnah v Cleve-Youngstownu, Cantonu si Ionu zaradi stavke, po-j pa je morala ščititi svo-nino in delavce, ki se ni-ružili gtavkarjem. To je ok, da ni mogla izvršiti ¿il. Deset stavkarjev je bi-Mtih na spominski dan pred " letoma pred tovarno te ije v South Chicagu, ko padla policija. _ CIQ, Lewisa in Mur-i «o omenjeni v tožbi James y iz Washingtona, S. H. ymple iz Akrona, David J. tonald, Clinton S. Golden, A. Bittner, Harold J. Rut-*rg, Vincent Sweeney, John - B. J. Damish, William îovan in deset krajevnih Amalgamated Assn. of . Steel & Tin Workers. Vsi njeni so uradniki in vodite-'nij CIO. pogajanja 1 icrska ttrgana Nadaljnja kompanija ^ podala uniji UrUn Ky., 24. maja.—Pogaja Poravnave konflikti rudarsko unijo UMWA «nranuacijo tukajAnjih pre baronov so bila pre-nedf>ločen ras po krat-^eren^i mod re prozen tan J*'1 grup. ^m Tu m blazer, predaed-rudarskega J* I'MWA, jfc izjavil, da utirali odmor |y 0 *k,enitvi po god-L/ V'* ,;tizn4nil obnovo po- 2 , '¡Lpt * George S. ^^organizacije ope- un,kal. «Pogajanja so \ ; a nedoločen čas Z ' fj * bodo obnovi, t! h . rd- ' ¿o znam««j». y. 't- ratorji prej ali slej ^ ^Prav * nferonca prine-Tjr,, n kuhata. L ornicah, čeprav je opozicija pobijala načrt in trdila, da sprejetje je nova znuiga Hitlerja in Mussolinjja. Dokument, ki vsebuje načrt, bo zdaj predložen posebnemu odboru Lige narodov v odobritev. Velika Britanija vlada Palestino na podlagi mandata, ka-terega ji jo dala Liga narodov. U borit Herbert Morrison Je |H)bijal načrt v toku vroče debate v parlamentu. "Hitlerjevi in Muaaolinljevi agentje polagajo bombe v različnih krajih," je dejal Morrison. "To opažamo v Jeruzalemu ln Londonu. Vzroka sa nemire in izgredu v Palestini moramo iskati v Nemčiji in Italiji." Archibald Sinclair, llberaloc, je dejal, da je Javno mnenje v Ameriki proti angleškemu načrtu. "Irsko grupe v Amorlkl podžigajo sovraštvo proti Angliji in tum so bodo idaj pridružili tudi židje In vsi, ki slmpati-ilrajo i njimi," ja rekel Sinclair. bloyd Georgo, angleški premier v času vojne, ju silovito udrihal po Chamberlainu, obenem pa je obdolžil Nemčijo in Italijo, da podžigata Arabce na upor. Fašistična agitacija med Arabci je pognala Chamberlai-na v perfldno akcijo, ki bo pri-noala sramoto Vollki Britaniji. Vozniki zapretili z oklicem stavke Kompanija aa noče pogajati z unijo Han Franclaco, Cal. — (FP) Več sto voznikov avtobusov jo zapretilo z oklicem stavke, ko je kompanija Greyhound Lines naznanila, da se ne bo pokorila odloku federalnega delavskega odbora In se |M>gajala z neodvisno unijo voznikov. Slednja Je naznanila, da se bo tudi zatekla k sodišču, da Izsili prisnanje. Kompanija trdi, da Je pogodba, ki Jo je sklenila z Amalga mated Assn. ot Street Electric Hallway & Motor Coach Kmployes, še vedno v vezavi, zato se no more |»ogaJatl z novo unijo. S prVo unijo, ki Je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, Je podpisala dogovor pred dvema letoma. Delavski odbor Je odredil volitve, pri katerih je zmagala neodvisna unija. Sllčen JuriftdikciJski «I*«* J« nastal med hotelskimi delavci v San Franciscu, ko Je večina de. lavcev izstopila Is unije Hotel & Restaurant Employes In se pridružila uniji Building Service Employes. Obe uniji spadata k adf, S|K»r Je prišel pred sodišča in temu so sledile injunkrl-Je In protilnjunkcije. Konflikt Je bil končno poravnan s posredovanjem mentnlh avtoritet. Mizarji preprečili redukcijo mezde Hhelliyville, Ind —' Mizarji. I včlanjeni v uniji adf. so z grožnjo oklica stavke preprečili redukcijo plače za 30 odstotkov, Albert Furniture Co. Je kapitulirsls pred unijo in pod-¿pisala novo pogodbo.. PROSVETA TI!K KNMGIITKNMBNT ' GLASILO IN LASTNINA HMIVBNSKS NABODNS ruUfOKNK JSDNOTS __ Orisa af *mà niT-*'-*—* k» Om »U<«m NatUaaJ Rmm/H IwMr Nareéala* m m'^'" h«»* cklaaa«) !■ kaaaia MM m M* IM* m »-4 Ma. US m *ürt late; a« Cklaa«* la Ciaara tU* aa orU. ladi. S » »a Wta, »• Imwlw S M »utorlvWM ralMS lor U» U»iu4 kuu. ImmbI Ck>aa««>| ai.d C»ua4a IC.M pvr »aar. tU hu« tod (M*ru |T U par X—r, fur*« p .»»ru Kai «»M duriw* i« a»«aro4«alk /lanka. «a J* prfkrfil iMéUlrxt AdrrrtuJn« rat», un «»r-«Mft.l.- ManuarrlpU ut «zmmupl-aatkMM aa4 uaauUrH.W a*WI« »ill U rvtur«a4. OtWr aiantwrrUri*. «urh aa aU, pWyr, i*wr»a, »U.. »III fc» rvtur»»a4 I» mt>4rt «air «rUo «mmi«»^ H »ll-»«rmai a«4 .la«.** Maaiar m nr. kar lata .llaà • IMm 'FROHVRTA mit-m ju. La»»4al. A»«., i fcJ*a«a. ISImI» ULM ULK Of TU* fKÜKKATID PR8SS Mm v afcl apaja M primm •v« pawl, da vai rit* Jr |W»tlMii, (J«ly •!. i l,i laa in«), 9*m litinm- rr'+tr mM- mtotoft. fmt te m na IIS m aatevL "Katoliška zmaga" maršira Zadnji teden je poddiktator Franko inscenl-rai v Madridu veliko slavje svoje "katoliAke" zmage v civilni vojni na Španskem. Bila. je velika vojaAka i m rada "katoliAke" zmage. Parada pa je bila taico organizirana, da je lahko vsakdo videl in vedel, kdo je naklonil Franku njegovo "katoliAko" zmago in komu se mora Franko zahvaliti, da Je sploh zmagal, če si domišlja, da je. Na čelu parade, na prvem mestu, je korakalo 6000 Hitlerjevih Nemcev. Ti Nemci ao bili očiten znak, živa priča — kdo je zmagaj. Ce je kdo zmagal na Španskem, je to na prvem mestu Hitler; njemu je treba pripisati "katoliAko" zmago in če bi bil "antifaAbitlčni" papež Pij XII. obziren, bi bil svojo čestitko na "kato-IIAkl" zmagi v Španiji naslovil na Hitlerja namesto na Franka. Na drugem mestu za Hitlerjevimi Nemci so v slavnostni paradi v Madridu korakali Mus-solinijevi Italijani, 40,000 po Atevilu. Resnično je bila parada pravilno urejena! Za Hitlerjem ima največ zaslug za Frankovo "katoliAko" zmago Mussolini in zato so njegove čete po pravici imele drugo mesto v obhodu. Šele na tretjem meatu, za Nemci in Italijani, ao korakali Spanci. Apet pravilno! Spanci sami, kolikor jih je bilo na Frankovl strani, so se slabo postavili. Kljub vsem Frankovlm Spancem z divjimi Maročani vred bi nikdar ne bilo "katoliAke" zmage za Franka In papeža, Če ne bi bilo Hitlerjeve in Muaaolinijeve pomoči. Ni znano, kam je Franko postavil divje Maro-čane v paradi, toda zaalutili so tretje mesto za Nemci in Italijani; za bombttrji so bili najbdlj nečloveAki in divjaAki. (Sicer pa tista parada v Madridu nI imela sreče, kajti "nebo" Je nanjo izlilo silno ploho. Najbrž« se j« "nebo" ruzjokalo nad faAlatični-mi klavci, ki so tako nizkotni, da se juvno ba-hajo s svojimi zverskimi čini . . .) "KatoliAka" zmaga Ima pu Ae druge luknje. Falangisti (Apanaki faAisti) se silno togotijo nad Frankom, ki je postavil Nemce in Italijane pred Spance v paradi. Fulangisti ne morejo videti Italijanov in Nemcev na Španskem in zarudi tega so v neprestanem konfliktu s Frankom. Franko je pa zadnje dni |M>kuzal, da se raje zameri domačim falangiatom kot Mussoli-niju in,,Hitlerju — zato je odalovll iz svoje vlade Doha Pedra Salnza Rodrigueza, ministra za Aolstvo in odličnega voditelja falanglstov. Don Pedro je fanatičen katolik, ki si je Frankov puč tolmačil kot "aveto vojno za blagor katoliAke cerkve" — zdaj pa lahko vidi, IkiIJ kot pa-pei, kdo je prav za prav zmagal v Španiji. Don Pedro Sainz Rodriguez ae je ogorčen uprl, ko je Franko odredil, da morajo biti Aole v Španiji urejene jmi nacijskem vzoru v Nemčiji, Franko pa mu Je hitro pokazal, kdo j<» diktator v Španiji. "KatoliAka" znuiga v Španiji murAira v ka-toliAki — pekel! 1 IZ naselbin Koncert SOD v Detroilu Detrolt. — Slovenski delavski dom na zapadni strani Detroita bo v nedeljo popoldne dne 28. maj« priredil sijajen koncert v proslavo 13-letnici' svojega obstoja. V ta namen je povabil Va-dnalov kvartet iz Clevelanda, ki bo predvajal 14 točk. Nastopit li botio tudi pevski zbori in par govornikov v angieAkem in slovenskem jeziku. - * V pripravah za to proslavo sodelujejo z domom vsa druAtva in ia vzeti tudi brezposetaostno podporo, toda premogarji smo takoj sklicali seje in poslali o-ater protest na pristojna mestu. To je takoj pomagalo, vendar se izplačitev ni izvršila v tednu med 8. in 13. majem. Sledila pa bo od 15. maja naprej, tako da ne bo nikdo nič prikrajAan, Toda se fe dobe ne^avedui delavci, ki nikakor ne morejo za-popasti, da v združenju je moč iu da je ni sile na svetu, katere bi delavci ne mogli premagati z klubi na zapadni strani in pri- združenimi močmi, posebno pa v čakujemo veliko udeležbo. Vabi- Združenih državah, kjer ima de-mo vse Jugoslovane Alrom De- luvstvo pravico do organiziranja trolta in okolice, kakor tudi iz strokovno, politično in ekonom Toleda, 0„ in Windsorja, Kana- Hko. Pa vendar se dobe tu in Dies "odkriva99 fašiste .Martin Dies, demokrutaki kongresnik Is Te-xana, Je končno začel a svojim odsekom za preist* vu nje neuraeriAkih aktivnosti "odkrivati" faAiate v Združenih drŽavah. To se pravi, da Martin šele /daj odkriva ono, kar je neAtetim navadnim Američanom že davno odkrito. Marlin Dira ima veliko smolo. IjuU je po • • • m« . v ih |.i«ta kav« "«»«Iki il" k«»muniate v Združenih državah. NeAteto navadnih Američanov. ki niao kongreaiiiki, je mhIuIo za komu-niate devetnajst let — in vedelo je tudi to, da so koipunistl celih 17 let kovali revolucijo v Združenih državah in Aele pred dvema letoma no ae potuhnili. Murtiu Dies J« to "odkril" Arle lani. Martin je pa "«Klkrll" A«« več, namreč to, da so tudi rami novodsalovii — kot bivAi guverner Murphy v Michiganu, ki j« katolik — ko-munlati. IK me gel J« s svojim perfidtiim "odkritjem", da so bili priuuleti iiovodealovcJ poraženi pri volitvah in U> Je bilo \ae. Zdaj Dies "odkriva" »meriAk» fašist«, katerih gibanje je ostudnim Američanom snano tm dve ali tri Ms. Srl# zdaj j« Murtiu iavmlrl. da upokojeni general HmtU > — orodje faAuUvro« in antiaemiuke iintpaga*^« v Ameriki. Ampak (Dalja v asdnj. koi«ei.j de. Vstopnina je v predprodaji le 30c, pri .vratih pa 40c. Pridite v čim večjem Atevilu, ker mogoče ne boste nikdar več videli tako finega koncerta za tako nizko vstopnino. Pričetek ob 3. uri. Na svidenje v nedeljo o popoldne v SDD na 437 S. Liver-nois. Anton KrziMojk, tajnik. Novica iz HeUuireja Belaire, 0. — Voditelji rudarske unije UMVVA in operatorji so torej končno podpisali novo pogodbo za dve leti. Boj za zaprto ali unijsko delavnico je bil trd. Vsi operatorji so se podali, le baroni premoga v "krvavem" Harlanu v Kentuckyju so se u-prli unijski delavnici. Takoj po podpisu pogodbe v New Yorku so apelirali na governerja Kentuckyju, naj jim takoj drugi dan poAlje državne miličnike v Harlan in okolico, du l>odo protek-tirali njihove gurjevce, ki so pripravljeni za vsako ceno delati pod odprto delavnico na veliko veselje baronov. Ko trezno misleč delavec po-sluAa take novice po radiu, se vpraiuje, ali je res mogoče v 20. stoletju, du se dobe garjev-ci, ki ao pripravljeni plestl bič, katerega IkmIo takoj občutili na plačilni dan nu lastnem hrbtu, in ne samo oni, marveč tudi ujih žene in otroci. Ni bolj nesramnega v delavskem pokretu kot so take kreature, ki si pritisnejo laatnl pečaj Izdajulatva nu svoje čelo. In tega pečutu sramot« ne bodo izgubili vse svoje življenje. V bell«irski okolici so začeli obratovati rovi v Powhutan Pointu, nu Webbu in rov Hitch-raan onkraj reke v W. Va. Rail & River Co. ni odpriu Ae nobenega tukaj An jih treh rovov. Kakor pravijo, Je že pred 1. upri-lom rekla, da bodo oatuli zaprti par mesecev. Govorice se Airi-jo, da bo najprvo odpriu rov At. 6, ki je ž« 11 mesecev zuprt. Torej je Ž« čas, da prične z obratom v tem rovu In da nam pre-mogarjem borni zaslužek. Ta je nam neobhodno potreben, ker smo pri tem rovu izčrpali že skoraj vso bmposelnoatno podporo za letos. Vseh premogarjev Rail 4 River Co. je nax zdaj brez dela okrog 1600. Vai več ali manj občutimo pomanjkanje, kakor tudi bellalrski trgovci, lačni res Ae nismo, todu tuuui-cije primanjkuje, upniku pa ne doblA zlahka niti med nujboljAI-mi prijatelji. Državna vlada nam je hote- tam Ae vedno delavci, ki nasprotujejo vsem trem ustanovam, to je delavikim organizacijam nu vseh treh poljih. Največ je temu vzrok, ker ne čitajo delavskih listov, kot sta na primer Prosveta in Projetarec, In dokler bodo delavci čitali kapitalistično Časopisje, ne moremo pričakovati nobenega napredka, ampak bomo Ae životarili iz dneva v dan. Za vse to bo skrbelo to časopisje in vselej zagnalo velik krik, kadar se bo delavstvo začelo v večji meri organizirati. Ob tem kriku omahljivcem na-vudno vedno zleze srce v hlače, kar kapitalistično časopisje tudi dobro razume. lAMii* Pavlinich, 268. Člana SploAne mornarske unije «ta $e vrnila na ajUvkovno stražo ob pomolu Stnndard Oil Co., E vere 11, Mass., z masko na obrazu potem, ko je policija napadla pifkete s plinskimi bombami. * krvavelo. Ali bi ne bilo bolje, ako bi najprej odpravili krivice na tem svetu ? Potepi se bomo lahko brigali tudi za "oni" svet. Loyis Kocjan, 5. Pleanu Greenaburg, 7. zvečer prirei veselico v Puši Carbon u, na zabava i. — V petek ob druAtvo JSKJ ikovi dvorani v teri bodo pred- Dvojna morala Cleveland.—Tukaj so pred ne-kuj časom zahtevali po vseh cerkvah, da so morali vsi verniki priseči, da ne bodo čitali ali podpirali Prosvete in drugih takih listov. Kakor je videti iz A. D., glavni cerkveni funkcionarji te prisege ne upoAtevajo,. pač pa redno Čitajo Prosveto. Zakaj bi je torej ne smel čitati tudi navadni trpin, saj bi vendar to njemu največ koristilo? Tukaj je vpraAanje, zakaj nekaj drugim vsiljujejo, če Ae sumi ne morejo taga upoAtevati? Ali niso drugi verniki ravno taki ljudje kakor so ti katoliAki funkcionarji? Zakaj dvojna morala? Mar ne delajo tako le diktatorji? Zadnje čase sem čital nekaj dopisov v A. D. od teh funkcionarjev, ki hujskajo proti Pro-sveti in njenim dopisnikom, o katerih pravijo, da napadajo njih vero in prepričanje. KatoliAkim lajikom rečem le to: Vi, ki delate in se mučite po tovarnah, pri-apevate za cerkev in hodite vanjo, vi niste versko prepričani, dasi ste lahko dobri verniki. Versko prepričanje in vero imajo le tisti, ki nočejo zastonj moliti niti prispevati za cerkev od svojega zaslužka, ampak vzamejo od cerkve, kar največ morejo dobiti od nje. Tisti, ki je bolj prepričan o veri, več zahteva za mdli-tev. O tem se lahko sami prepričate pri vaAi cerkvi. Vernikom rečem tudi to, da sedaj ni čas, da bi se prepirali o veri. Sedaj je čas, da skupaj nastopimo in pogledamo, kako bi reAili milijone ljudi pred lukoto. UpoAtevajmo tudi to, da se vai prizadeti verski in neverskl krogi pripravljajo na novo svetovno klanje, v katerem bo sironmAno ljudstvo zopet najbolj trpek) in vajane slike iz starega kraja. Potem se boste lahko tudi zavrteli ob domači godbi. Članstvo druAtva 223 SNPJ je vabljeno, da jim pomagamo do boljAega uspeha. Mary Rusa. Morilci Martina Finka dobili dosmrtno jeto Wilmerding, Pa. — Meseca januarja sem poročal, da so trije mladi roparji umorili naAega člana Martinu finka v njegovi prodajalni v Turtle Creeku. Takrat sem tudi obljubil čitateljem Prosvete, da bo^i pozneje poročal, kakAiio plačilo bodo dobili. Na 13. maja sem se ustavil v trgovini pri mrs. Fink, ki mi je povedala, da bo na 16. maja o-bravnava proti morilcem njenega moža. Takoj sem rekel, da bi le ne bilo dela zame tisti dan, da bi se luhko udeležil obruvnave. Ta želja se mi je tudi izpolnila. Ko sem Ael v pqndeljek v tovarno, toda ni bilo dela, sem se takoj odpravil v Pittsburgh. Res sem se nekoliko zakasnil, toda sem vseeno sliAal skoraj vso o-bravnavo. Ta ae je pričela ob 10. uri, jaz pu sem priAel v sodno dvoruno ob 11. Toliko sem mendu zumudil, da nisem sliAal, kaj so morilci odgovorili na sodnikova vpruAunju, ie so bili sploh kuj vprašani. Po kosilu so bile najprvo za-sliAune državne priče — dvu zdruvniku, dva detektiva, mrs. Fink in njen sin William ter Ae nekuj drugih, katere pa nisem poznal. Ko so te priče iz)>ovedu-le svoje, so nustopili zugovorniki mludih morilcev s svojimi ali o-brambnimi pričami. Prvi zagovornik vpraAa pod prisego vsako pričo posebej, dvanajst po Atevilu, kakAni so bili obtoženci predno so storili ta rop in umor. Seveda vsaka priča je izpovedala, da so bili dobri. Nato je nastopil drugi zugovornik tudi z 12 pričami, kutere pa je na odredilo sodniku vse na enkrat zaprisegel in vsakega posebej vpruAul o stanju in vedenju mladih roparjev. Zopet so vse priče izpovedale, da so imeli "very good reputation." Mr. Baloh iz Yukona, s katerim sva skupaj -sedela, mi zacepeta: "Jih vidiš, kako jih zagovarjajo." Mislil sem že, da ne bodo dobili nobene kaxni, oziroma le toliko, kolikor so jo .v starem kraju dobili divji lovci, če 'so ustrelili srno — dve leti. Todu v tem sem se motil. Ko . so biie izprašane vse priče in ko so sodni redarji postavili morilce pred sodnika, prideta iz stranske sobe dva moža velike postave, ki sta se nekaj pogovorila s sodnikom — kaj, nisem slišal. Njima se pridružita še dva detektiva. Eden izmed prvih dveh velikanov se drži na smeh in pravi: "Tukaj je bilo toliko prič, ki so izpovedale, kako so bili ti mladeničj dobri in pohlevni." Svojemu tovarjAu pravi, naj prečita, kaj vse so že storili. Drugi čitu: Tukaj so ro-jali, tam so odnesli $107, v tretjem nekaj manj. Ce se ne motim, so imeli že štiri ropç na vesti. Kolikor mi je povedala neka oseba, ki ga pozna, je bil naj-mlujši, neki 18-letni mladenič prvič na ropu z ostalima dvema v usodnem Finkovem slučaju. Velika sodna dvorana je bil? natrpana poslušalcev, da ni bilo mogoče odpreti vrut. Ljudstvo je mirno poslušalo, kakšno plačilo bodo prejeli. Ko je bilo vse gotovo, je prišel na vrsto sodnik, ki jé obtožencem prečita) svoje protokole, jih spoznal za krive ropa in Qmora, ter obsodil vse tri v dosmrtno ječo. Bilo je 20 minut do štirih, ko je bila sodba končana. Narod se je pričel razhajati, jaz pa sem v drugem kotu opazil neko vrvenje. Ko se iz radovednosti pririnem tja, vidim, da leži na tleh neka ženska, kateri nudijo zdravila in jo potem odnesejo v stransko sobo. Bila je mati najmlajšega morilca, ki je padla v nezavest, ko je slišala dosmrtno obsodbo svojega sina. Toda je prepozno gasiti, ko že hiša pogori. Mladino je treba učiti, dokler je še mlada, ne pa jokati potem, ko je že prepozno. Nekdaj smo rekli, da mlado drevesce se pripogne, starega pa ni mogoče. H koncu naj omenim, da sem pred par dnevi prejel veselo novico iz Chicaga, da si moj nečak Edward Hudale želi sladkega življenja. Za svojo nevesto si je 4zbral Bertho Hrast. Njo poznam, kakor sem tudi njenega očeta. Mlademu parčku želim o-bilo veselja in sreče v njunem življenju. 2al mi je, ker sem tako daleč in da se mi radi slabih razmer ni mogoče udeležiti njune svadbe. - Martin Hudale, 300. Vsakega nekaj Sharon, Pa. — Bilo je že po-roc-ano, da je Mihael Lenarčič bolehal približno dve leti. Pr«l boleznijo je bil tajnik društva 31 SNPJ. Trpljenje na tem svetu je dokončal 10. maja. Ko sem ga obiskal ob mrtvaškem odru, sem se prepričal, da je imel veliko prijateljev. #Soba, v kateri je ležal, je bila polna cvetlic, katere so mu podarili v zadnji pozdrav prijatelji in druAtva. Pokopan je bil 13. maja. Pred par meseci sem čital dopis It Minnesote od Matije Pogorele«. On je zapisal, da človeka. ki je kaj storil za dobrobit in napredek v aploAnem, se prezira in se mu ne da prisnanja. !» je nalilo resno. h; ni nik"mur b '^Ijal, da je l £ raju. Predzadnjo ^Poldne je M z drut. Na« Zame* k o, kjer d " '"o v noč, čeprav Ud n*v«da. Tam V**"* ves * v^* in J* ** **<>- v, * ; '"rek Iv*#r w * «T £ • obd^ne- r» '" a^iio rešil. ni hotel nikomur l* temno Na kraj železniške katastrofe je takoj prispel pomožni vlak iz Maribora s pomožnim osebjem, ki je vso noč delalo, da bi očistilo progo. Tudi je prispela v Poljčane uradna komisija, ki bo dognala podrobnosti glede vzrokov * katastrofe. Gmotna škod* je zelo velika. KOletna starka je živa zgorela Maribor, 5. maja. Zalostnu smrt je doletela 80-letno občinsko siroto Marijo Bravnikarjevo, ki je stanovala v mali podstrešni sobici v Spla-varski ulici št. 3. Davi so jo našli vso ožgano, mrtvo med vrati stanovanja in med stopniščem. V zvezi s tem so se razširile med sosedi govorice o" zločinu, ki so se pa po ugotovitvah policijske in zdravniške komisije izkazale za neutemeljene. V zdravniški komisiji sta bila gg. dr. Zorjan in dr. Wankmueller, v policijski pa šef kriminalnega oddelka F. Cajnko, daktiloskop Grobin in g. Cede. Na podlagi okoliščin ob najdbi starkinega mrtvega trupla je domnevati, da je revica ponoči bržkone vstala in hotela iz svoje izbe. V rokah je imela luč. Ko je hotela po stopnicah, se ji je najbrže spodrsnilo. Padla je ob stopnišču in menda obležala v nezavesti, tako da ni mogla klicati na pomoč. Pri tem pa se j i je v#ela obleka in je sirota v groznih mukah in opeklinah zgorela pri živem telesu. Huda suša je bila v Prekmurju Murska Sobota, 5. maja. V vsem Pomurju že skoro mesec dni ni padlo toliko dežja, da bi se zemlja vsaj malo premočita. Zadnji teden se je že dvakrat ponujal dež, vendar je okoli Murske Sobote padlo komaj nekaj kapelj, medtem ko je o-krog Petanjcev vsaj prah zmilo s ceste. Travniki še zdaj niso pošteno ozeleneli, ker trava zaradi pomanjkanja vlage ne more od tal. Po njivah je rž že pognala klasje, čeprav ponekod še ni zrasla niti en meter v višino. Sončna pripeka in močen veter sta že prav izdatno izsušila zemljo, tako da bo kvaliteta pridelkov daleč pod prvotnim pričakovanjem. V marcu in aprilu je najbrž padlo najmanj padavin v zadnjih letih, še manj ko v letu 1936, ko je v obeh mesecih padlo komaj skupno 29 mm dežja. Sicer je to karakterističen znak panonske klime, da beleži v teh dveh mesecih najmanj padavin, toda povprečje zadnjih 10 let znaša za marc 38, za april pa 61 mm padavin. Na leto pa pade v Slovenski krajini poprečno 767 mm padavin (po podatkih za zadnjih 10 let). Največ jih je bilo 1. 1930 (1007), najmanj pa v letu 1935 (618 mm). ROPARSKI UMOR PRI SVIBNEM Št. Rupert, 8. maja.—Šentru-perška in svibenška okolica sta pod vtisom krvavega dogodka, ki se je odigral v gozdovih Jatne največjega gozda in znanega lovskega paradiža na Dolenjskem. Ze nekaj dni so pogrešali 45-lut-nega posestnika Jožeta Kneza iz Prelesja. Trdni in marljivi gospodar je bil odšel po opravkih in je imel s seboj večjo vsoto denarja. Zarana se je bil odpravil na vlak v Radeče in je obljubil, da se bo z nočnim vlakom spet vrnil. Ker ga ni bilo, sta žena in 7-letni sin pač sodila, da se je kje pri znancih zadržal. Saj gredo ljudje iz samotnega Prelesja le redkokdaj na železnico in k znancem na obisk. Ko pa Jožeta Kneza tudi po nekaj dneh ni bilo domov, in ni bilo o njem nobenega glasu, se je na domačiji naselila skrb. Toliko časa še nikoli ni izostal, še posebno ne na pomlad, ko delo vsepovsod kliče gospodarja. Clan o pogrešanem gospodarju je šel po vsej soseski. V soboto so se nekateri fantje in možje podali po poti. po kateri je šel Knez na radeško postajo. Vse so preiskali, povsod izpraŠevali za Knezom. Samo to je vedel povedati neki vaščan, da je videl Jožeta Kneza usodno jutro iti po poti proti Predlogu, mali vuaici v o kolišču Jatne, od tam naprej jut je zmanjkala sled. — Morebiti se mu je pa prav tod primerilo kaj htidega!— so osumili znanci in pričeli iskati okrog Predloga. In res sta Tone Slavič iz Gradišč* in njegov sosed Rafko Gracar kmalu opazila krvave kaplje. Kakih 100 korakov od glavne poti nedaleč od Predloga sta našla kup svežega smrečja. Vse do tam je vodila krvava sled. Ko sta privzdignila smrečje, sta ugledala prijatelja Jožeta Kneza—mrtvega. Okrog mrliča ae je takoj nato zgrnila skupina prijateljev in znancev. Bik) je očitno, da je Knez postal žrtev roparskega napadalca. Imel je hudo rano na glavi in ves obraz krvav. Kri je močno omočila obleko in telo. Ko so pokojnika natančneje pregledali, so ugotovili, da'je roparski morilec sunil Kneza z nožem naravnost v srce. Pobral je svoji žrtvi ves denar in srebrno uro. Ko sta bila žena in sinko obveščena o žalostni smrti svojega rednika, sta se topilu v solzah. Knezova vdova je izpovedala, da je vzel gospodar pred odhodom na pot s seboj prihranek 1.060 din. Se klobuka in dežnika se je vrhu vsega polastil roparski morilec. Ljudstvo ugiba, kdo je mogel zagrešiti ostudni zločin. V vsej okolici nl imel Knez sovražnika. Spoštovala ga je vsa šentruperška soseska, kjer je bil doma, pa tudi sosednja sviben-Ška fara, kjer so pokojnega našli. Orožniki vestno iščejo sledove za zločincem in je pričakovati, da bo zagonetni dogodek že v kratkem pojasnjen. Glasovi iz naselbin (Nsdaljevsnj* s 2 ttrsal.) 755 SNPJ na 13. maja se je dp-bro obnesla. "Udeleženci so bili videti zadovoljni in dvorana nabita. Največ je bilo mladine. Po-setniki so prišli iz bližnjih in daljnjih naselbin. Iz Bridgepor-ta je bil Joe Snoy, ki je pripeljal svojega sina in hčerko. Z Jožetom sva se maJo pogovorila, toda ob vsaki priliki mi ga je kdo odtegnil in je moral nadaljevati pogovore s tem in onim. Veste, ko človek pride malokrat na okoli, si imamo pa takrat več za povedati. Ko bi Jože spil kakšen glažek prepovedane robe, kot n. pr. mi, bi imel več za povedati. Rekel je, da mu "seven up" in sodavlca še najbolj tekneta. In to ga drži pri zdravi pameti. Oh, kdaj se bomo pa mi odvadili te prepovedane robe, da bomo imeli boljši razum? To veselico in nas je obiskal tudi Jerney Obreht iz Little Fallsa, N. V. On je bil na obi-«ku svojcev v Michiganu, nazaj-grede pa se je ustavil v Girar-du. V Sharon ga je pripeljal mr. Preveč. Jerney je bil vesel. Rekel je. da malokdaj vidi tako veliko slovensko druščino, v kateri se kar podomače pogovarjamo. Reftei je tudi, da je ie za devet fantov in da v bližini Little Fallsa farmari. Prigovarjal sem mu. da bi se še "obabil". Nasmehnil se je in rekel, da bf bilo dobro, toda le mslo je danes resnih žena, ki bi hotele gospodinjiti na farmah, drugače pa je bolje, da je asm. V pozni noči ga je mr. Preveč odpeljal nazaj v Girard, naefednji dan pa je od. potoval proti svojemu domu v New Yorku. Upam, da )e Imel srečno rsjžo. Na 4. in 6. maja je več oseb dobilo državljanske pravice, med njimi tudi naš Joe Koleno. Večkrat sem čital v dopisih, da bo naš potovalni zastopuik Anton Zidanšek praznoval svoj 7f rojstni dan. Na 7. maja sem rekel šini, da mu greva čestitati, zeta sem pa naprosil, da naju je potegnil na Tonetov dom. Kmalu popoldne se odpravimo. Tam smo le dobili mr. in mrs. Trojar. Naproti nam je prišla mrs. Trojar, ki je rekla, naj ae vrnemo, ker je že ona vse pospravila in tudi Tonetu že voščila, naj živi še nekaj dni po smrti. Vseeno smo bili radovedni, da hočemo Toneta videti. In res, zlomka, tam v kotu je sedel nekam čudno omotan. "Kaj ti je?" "Bolan sem; pred enim tednom sem se prehladil in kar zadušiti me hoče," mi pravi. Njegov zet Pavel mi prinese Čašico prepovedane robe. Predno sem izpraznil, sem Tonetu voščil, da bi dočakal še 75. rojstni dan. Ostro me je pogledal. "Dacol, nič več?" Pa sem mu rekel, da ob takem jamranju in bolezni bo težko kaj več. Nato so mi ponudili še enega in še drugega. Pri vsukem kozarčku sem mu voščil več let, tako da je nazadnje priznal, da toliko časa pa ne želi tlačiU tega puk-lastegu sveta. Nato je njegova soproga začela donašatl na mizo razne dobrote, zet Pavel i>a je nalival čašice s prepovedano robo. Tone j« torej z vsem preskrbljen. Samo jamral je, da so mu tudi drugi obljubili, da ga obiščejo ta dan, pa jih ni bilo. In je rekel, naj si pa mi toliko bolj pomagamo. Seveda sem mu pritrdil, da je tako prav, saj tako praznovanje je le redko In tudi težko se branim takih dobrot. Pred odhodom smo mu želeli, naj Smrt j« lahka, (Nadaljevanje • t. strani.) William Gull jv dejal umirajočemu: "Pomirite se, nič ne boste čutili. Smrt boste doživeli prav tako nezavestno k#kor roj-stvo." , 4 William Hunter je dejal Ob svoji smrtni uri: MCe bi še imel moč pisati, bi razložil ljudem, kako prijetno in lahko je umiranje." 2e prej omenjeni MacKenna pravi : "Agonija je samo zadnji bo/ med rifočmi življenja in močjo, ki jih ugaša. To je zadnje migljanje ugašajoče aveče. Zelo verjetno je, da se umirajoče nu zaveda teh zadnjih fuz avoje bolezni in za prisotne tako mučno hropenje in včasih krčeviti gibi niso nobeno trpljenje za umirajočega. Večkrat sem doživel, du sem opazovul popolnomu zdravega človeka v spanju, ko je hropel In smrčal in se je po njegovem obrazu zdelo, da trpi huje kakor t agoniji — in vendar ni niti najmanj vedel zu to." Korespondent "Tlmesu", ki je Obramba civilnih svobodščin ! • ' « * , Deklaracija federalnega justiČnega tajnika New York. — (FP) — "Kra-jevne občine so prva bojišča civilnih svobodščin," je dejal Frank Murphy, federalni justlč-11 i tajnik, na konferenci Županov ameriških mest. Njegov govor j« bil po radiu razširjen po vsej Ameriki. Murphy je pozval župane, naj bodo stalno na straži proti silam, ki ogražajo civilne avo-Imdščlne. Novi urad justičnega departments, ki ga je on ustu-"ovil, je poplavljen s pritožbami o kršenju svobodščin. "Te pritožbe," je rekel Murphy, "jasno kažejo, da nekateri javni uradniki zlorabljajo svojo oblust. Vlade v mnogih mestih uveljavljajo odredbe, ki zanikajo civilne avobodščlno driavlju-Od vas 7«uvisl zaščita ci- v Mehiki smrtno nevarno o-inJ)m; bolel nu tifusu, poroča: vl,n h «vobodšOin. le pomenl- "Moji spomini n. smrtni boj so slabotni. Trpel nisem nobenih bolečin. A ljudje so ml potem pripovedovali, du sem planil pokonci s strašnim krikom in du sem kuzul vse znuko neznosnih bolečin. Od tukrat sum ob misli na smrt popolnoma miren in mislim, du človek neprimerno več trpi, ko si du Izru-vati zob." Naj bo vzrok smrti kakršenkoli, v samem uktu umiranju nl nobenega fizičnega trpljenja. Tu imunost proti bolečini ve Ija ludl zu trenutku preti smrt-Cupruv nudi včuslh umlru- r * vr»ti ^ Ut'Jb v '"ti dan se v Krki, toda to pišem, je Tone še bolan. Ne srečno 74. leto Na 21. maja se ju skupina članov društva Keystoners, 24 po številu, odpeljala v Herman-ville, Pa., na žogometno tekmo za prvenstvo. O rezultatu bom poročal prihodnjič. Zadnjič sem Čital dopis Franka Barbiča, ki Je nekomu tolmačil pravila SNPJ v tem, da ni nikdo prisiljen v društvo. Vsakdo izjavi, da ima resno voljo postati Član jednote In priseže, da se podvrže pravilom, ustavi in vsem sklepom. Umestno bi bilo in za nekatere tudi potrebno, da bi bil zapisal, da je društvena seja pravomočna, če je navzočih sedem ali več Članov. To, da je leta 1982 pri nas glasovalo 9 članov za in 6 proti, je bila večina. In zadnjič jih je glasovalo pa H za in Vadnalovi so priAli k nam koncertirat In nas kratkočasit. Kot se je Yert potem izrazil, je bil to eden izmed najbolj veselih dni v njegovem življenju, Nič pa ni omenil še 169 drugih članov. Pri poročam, ako Slovenskemu domu ne moremo koristiti, mu tudi škodovati nl treba, da ne bodo ljudje mislili, da imamo res tako slabo vodstvo. Do sedaj Je bilo vse dobro In upsm, da bo tudi v bodoče. Ko sem jsnuarja zapisal, da sem leta 1938 objavil v Prosveti 28 dopisov, mi je Yert rekel: kaj se boš hvalil, l^etos bo pa on imel prednost — vsa j tako Izgleda. Zadnjič sem čital v Prosveti dopis iz Puebla, v kaVerem je br. Frank Boltezar pisal, ds Je prejel več grozilnih pisem in ds mu "prijatelj" predbaclva, da tamkajšnje društvo Orel 21 nI več Orel, marvoč Boltezarjevo društvo. Ke« čudno, da si Človek z dobrim delom za napredek nakoplje sovražnike. Na svetu j« psč tako. /az sem pred leti dobil «lično pisni'», t«*ls vilic temu gremo ie bolj nsprej. I s ko-rajžo. France, boš jm 1*1 smrti pohvsljen. Anion Vslrntinčlč, 262. ko razločno vsi znaki zadnjuga boja «a Življenje, moramo to simptome presojati samo kot mehanični proces, pri kuturum ni zavest umirajočega prav nič prizadeta. Videz vedno vara. OlovuŠko opazovanje Ju površno in su ustavi pri zunanjosti stvari. "V domeno smrti moramo stopiti z isto lahkoto, kukor stopimo v življenje. Najbrže Je rojstvo znatno naiiornujšu od smrti." Naj nuvudumo šu primer nu nmrt obsojenega. Sluvnl sturo-grški filozof Hokrut Ju bil obsojen nu smrt z zastrupitvijo, V "Fajdonu" beremo o njegovi smrti: "Potem ko Je Sokrut yukaj časa okrog hodil, Je začutil težo v nogah. lostaja mrtvo. Nato nam je rekel, da Im> Sokrat umrl, ko bo mrzlota dosegla njegovo srcu. Spodnji del telesa Je bil že hladen. Tedaj je Hokrat odgrnil svojo gla vo, ker je bil pokrit, in dejal prijatelju: "Krlton, Askleplju nmo dolžni petelina, nesl mu gs In ne pozabi na to!" — "/.godilo ne »mi," je odgovoril Krlton, toda ali Imaš še kaj drugega sporočiti?" Na to vprašanje Sokrat tli odgovoril, t4*la čez ne-trenutkov se Je zganil In kaj Je zatisnll usta in Krlton mu očesa." Pravijo, da Je smrt kakor m pan je. To je preveč, pa tudi premalo. Občutek ug«*IJa, tie. gibčnost in evforija m lato kakor v spanju. Temu se pa pridruži ie lah^ri ritem idealne gu-galniee, ki gre vedno više In više, da končno nič več ne pride nazaj. —/'o BiêkwéL ju innen ju nu svojih zborovanjih, kritizirajo vse, od prudsud-niku Združenih drŽav do uradniku na najnižji stopnji, kur jim ustuvu daje tu pravico." Murphy ju dulju rukul, da se ju vučkrat jezil nad političnimi nusprotniki, ko je bil župan v Detroitu. Sum ju čutil v sebi nuguunje, du bi Jim vzul pravico kritiku, u su ju vsulej spomnil, du nu moru ujučiti demokracije, ako bi zu vezal Juzlke kritikom in političnim nusprotni-kom. Demokracije ni vuč, kadar kdo potegiiu Črto in pravi, da tu Uli ona osubu uli grupa ne sme Imeti civilnih svobodščin, Ako su potegnu črta proti eni grupi, pridujo kmalu na vrsto druge in civilnu svobodičlnu so odpruvljunu. Naciji zasegli -katoliško šolo Dunaj, 24. maja. — Nacijske uvtorilutu so konfisclrale katoliško šolo v Kroutsburgu, v bližini Sulzburgu. Solu bo postala na-cljsku vzgojna ustanova. Konfiskacija je bila odrujena pod pretvezo, da ju bila šola srudlšču protinacijsku propagande. Velika zelezniška nesreča v Rumuniji Bukarešta, Rumunija, 24. maja, — Tri nu jat oseb Je Izgubilo življenje, čez 60 pa Je bilo ranjenih, ko je iMitniški vlak treščil v tovorni vlak. Nesreča se Je pri-petllu v Cernautiju. HUMOR V starem kraju kroži sledeča: Naš sosed za Karavankami je šel k zdravniku s pritožbo, da ga grize v želodcu in črevih. Zdravnik mu Js napisal Ule recept: Dunajski zrezek (wiener-schnitzel) ti lxi najbrže ležal v želodtu neksj let, toda, mislim, da ga boš prebavil. Pilzensko pivo te bo strsšno zvijalo v drobu, vendar crknil |*> nJem ne boš. Resno tU pa «varim pred nečipi. Jugoslovanskih "čevapčičev' si ne smei privoščiti pod nobenim pogojem, ksjti tista robe ti bo obležala v želodcu za vselej in sprsvlls te bo v prerani grob , . * (Cevapčiči so neke vrste srbski "hamburger.") • Na ladji Kapitan: "Udja se p"UplJa. V četrt ure «e | k »k rez ne te. Kdo zna moliti?" Pastor, ki Je slučajno med potniki: "Jaz!" Kapitan: "Potem pa ne potrebujete reševalnega |iasu — imamo namreč enega premalo." KRALJ ALKOHOL ROMAN Spisal JACK LONDON 1« mnglMim* pr*v«Ul JOS. POU AN KC Eden izmed njih je segel po meni in me zvrnil po tleh in tako pričel boj, o čemer »e ne zavedam ničesar razen tega, kar so ml pozneje povedali, in da me je drugi dan bolela čeljust od udarca, ki me je podrl na tla. Možak, ki me je udaril, je padel name, Nelaon pa nanj, in pravijo, da je po splošnem pretepu, ki se je na to začel, ostalo malo celih oken v razbitem vozu. Da sem bil do nezavesti pobit, je bilo menda najboljše, kar se mi je moglo prlgoditl. Moji silni napori bi bili samo pospešili že tako nevarno pospešeno utripanje srca in povečali potrebo kisika v dušečih se pljučih. Ko je bil boj končan in sem se predramil, se nisem prav osvestil. Nič bolj se nisem zavedal kakor človek, ki se potaplja pa se še vedno napenja, dasi je že izgubil zavest. Ne spominjam se, kaj sem delal, vpil sem: "Zraka! Zraka!" tako vztrajno, da se Je Nelsonu posvetilo, da ne mislim na samomor. Zato Je otrebil steklene črepine iz okna in me pustil, da sem pomolil glavo In pleča ven. Spoznal je deloma resnost mojega stanja in me držal okoli pasu, da ne bi zdrknil še bolj skozi okno. In vso ostalo vožnjo do Oaklanda sem držal glavo in rame skozi okno in se branil kot norec, kadarkoli me je kdo skušal potegniti v voz. In tedaj se je zasvetil v meni en sam nejasen žarek prave zavesti. Edino, kar pomnim od takrat, ko sem bil padel pod drevjem, pa do naslednjega večera, ko sem se prebudil, je to, da sem držal glavo skozi okno z obrazom proti vetru, ki ga Je delal vlak, da so iskre letele vame, me pekle in slepile, jaz pa sem na vso moč skušal dihati. Vsa moja volja je bila osredotočena na dihanje — na vdihavanje zraka na vsa pljuča v kolikor mogoče najglobljih duških, da si načr-tam v kar najkrajšem času kar največ zraka v pljuča. Ali dihaj ali umri! Bil sem plavač In potapljač In sem vedel to. In v najneznos-nejših napadih dušečnosti sem si bil tega v svesti, obračal sem se proti vetru in iskram in dihal za življenje. Vse drugo je mrak. Naslednji večer sem v nekem prenočišču na obali prišel k zavesti. Bil sem sam. Zdravnika niso bili poklicali. In jaz bi bil prav lahko tam umrl, kajti Nelson, ki je z ostalimi vred menil, da bom samo pijanost prespal, me je bil pustil sedemnajst ur ležati v nekaki mrtvičnosti. Marsikdo je Že umrl od nenadnega učinka enega litra žganja ali več, kakor je znano vsakemu zdravniku. Navadno se o vajenih pivcih bere, da so umrli take smrti, ko so pili za stavo. Ampak jaz tega še nisem vedel — takrat. Tako pa sem to spoznal. Ne po svoji zaslugi ali moči, temveč samo po dobri sreči in trdni naravi. Zopet je moj čvrsti telesni ustroj zmagal nad kraljem Alkoholom. Znova sem se rešil groba, se zvlekel skozi novo močvirje In si tako s smrtno nevarnostjo pridobil spoznanje, ki mi je dalo s|M>sobnost, da sem z razumom pil še mnogo let. Sveta nebesa! To se jo zgodilo pred dvajsetimi leti in jaz sem še vedno precej in prav pametno živ; in v tej kopi let sem veliko videl, veliko storil, veliko živel; in zgrozi me, kadar (»omislim, s kakšno težavo sem utekel smrti, kako malo je manjkalo, da nisem bil ob ono prekrasno petino stoletja, ki je bila potem moja. O, pa ni bila kralja Alkohola krivda, da me ni končal tisto noč, ko sem delal za gasilno društvo iz Hancocka. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Bilo je v zgodnji zimi leta 1892, ko sem sklenil, da grem na morje. Moja izkušnja z gasilnim društvom v Hancocku je bila kaj malo vzrok temu. Se vedno aem pil in zahajal v krčme — lam sem bil takorekoč doma. Žganje je bilo nevarno kakor vse druge nevarne stvari v naravnem svetu. Možaki so umrli od *g, da se mi je prvikrat prikazala smrtna pot, ki jo ima kralj Alkohol pripravljeno za svoje čestilce. Vendar ta prikazen ni bila jaana in je sestajala iz dveh delov, ki sta bila tačas nekam pomešana med seboj. Opa-zovaje možake, s katerimi sem se družil, sem dobil vtisk, da je bilo življenje, kakor smo mi živeli, bolj uničevalno kot ono, ki ga je živel povprečen človek. • Kralj Alkohol je, ovirajoč nravnost, zavajal v zločin. Vsepovsod sem videl, da ao ljudje v pijanosti storili reči, ki bi jim treznim niti v sanjah ne prišlo na miael, da bi jih storili. Pa to še ni bilo najhujše. Najhujša «je bila kazen, ki je morala biti plačana. Zločin je bil uničevalen. Pivski tovariši, ki so trezni bili dobri ljudje in nedolžni, so uganjali blaznosti in nasilja, kadar so bili pijani. In nato jih je pobrala policija in izginili so iz našega obzorja. Včasih sem jih obiskal v zaporu in se poslovil od njih, preden so odill preko zaliva in oblekli obleko zločincev. Pa vedno in vedno sem slišal isti vzklik; "Da niaem bil pijan, bi tega ne bil storil I" In včasih ao ae pod vplivom kralja Alkohola godile preatrašne reči — reči, ki ao pretreale Še mojo otrdelo dušo. Drugi del amrtne poti je bila pot pijancev iz navade, ki ao brez vidnega vzroka odšli na oni avet. Ko ao zboleli, coio za malenkoatno boleznijo, ki bi jo vaak navaden človek lahko pre-stal, ao kar odšli v krtovo deželd. Včasih ao jih našli mrtve v postelji, ne da bi se bil kdo pobrigal zanje; včasih ao potegnili njihova trupla iz vode, včasih pa jih je doletela navadna nezgoda, kakor na primer Billa Kelleya, ki je pijan razkladal tovore, pa mu je pri tem odtrgalo prst, ki bi bil ob priložnosti prav tako lahko glava. Tako sem preudarjal svoj položaj In sem spoznal, da sem zašel na slaba pota življenja. Ta pot je vodila prehitro v smrt, da bi prijala moji mladosti in življenjski moči. In samo ena pot je držala iz nevarnega življenja, in ta je bila: strani od tod. V zalivu pri San Frančišku je prezimovalo brodovje za lov na morske pse In po krčmah sem nameril na kapitane, prve mornarje, krmarje, lovce In veslače. Seznanil sem ae z lovcem na morake pse Petom Holtom in ae domenil z njim, da bom njegov veslač In se vdlnjal na tisti ladji kakor on. In pri tisti priči sem moral s Petom Holtom izprazniti pol tucata kozarcev, da sva zapečatila dogovor. In mahoma ae je v meni vzbudila vsa ne-, mirnost, ki jo ja bil kralj Alkohol uspal. r_ Mahoma ae ml ja iivljanje po krčmah oaklaftdske obale začelo zdatl zoprno, in čudil aem ae, kaj aem aploh kdaj našel tako mikavnega v njem. Tudi me je misel o tiati smrtni poti, ki ae mi je bila porodila v možganih, začela vzbujati bojazen, da ae mi na bi kaj pripetilo, preden bi odpluli, ker je bil dan za odhod določen šele na januar. 2ivel Mm bolj previdno, aem manj globoko pogledaval v kozarec in bolj pogosto zahajal domov. Kadar je postalo pitje pre-dlvje, sem Izginil. Kadar je Nelson norel, sem gledal, da sem prišel proč od njega. Dne 12. januarja 1803 sem izpolnil sedemnajsto leto in 20. januarja sem pri brodarskem posredniku podpisal pogodbo, s katero sem se vdlnjal na "Sofiji Sutherland", trijambornici za lov na morske pse. ki je bila namenjena na japonsko obrežje. Seveda smo morali piti na to. Joe Vigy ja vnovčil ček moje naplače In Pete Holt je dal za pijačo in jaz sem dal za pijačo in Joe Vigy je plačal in drugi lovci ao tudi dali za pijačo. Taka je bila pač navada možakov, in kdo aam bil jaz, ki aem pravkar izpolnil sedemnajsto leto, da bi zavračal življenjske navade teh vrlih, prsatih, doraslih možakov 7 PETNAJSTO POGLAVJE Na "Sofiji Sutherland" ni bilo nobene pijače in imeli smo ena in petdeset dni sijajne vožnje po južni poti a aeverovzhodnim paaatnikom do Boninov. To oemmljeno otočje, ki pripada Japonski, so ai zbrala kanadska In ameriška tu-lenarska brodovja za zbirališče. Tukaj so ladje napolnile sode a pitno vodo in oskrbele popravila, preden ao krenila na sto dni trajajoče zasledovanje tulenjlh čred ob severnem obrežju Japonske noter tja do Behringovcga morja. (Dalja prihodnjič.) Odmev Vera (¿ogala Mali Marko je lovil s prstom rezanri- |»o maminem krožniku. V svojem jeziku je neutrudljivo pripovedoval atku vtiake s obiska pri stari mami. Po večerji je spletal očku v naročje in se mu teko dolgo dobrikal, da ga jr ubogljivi očka posadil>kza vrst in ga prenaAal po aobi. Darko je rrzgrtal, pogatyaJ svojega konja in ga vlekel za laae.^Spchan konjič ja naposled malega jezdeca prevalil na poateljo in utre-sel raakuštrana grivo. Popravil si je ovratnik in postavil razpo» sajenca na tla. "Kaj niai še zas|>an? Tvoja u-ra je prišla, in ti s! še tu? Očka gre zdsj v me»to. Ko pridem do vrtnih vrst. moraš biti že v postelji in mežati." Segel je po suknjo in nežno zapretil sinku: "Mislim, da se kmalu vrnem. Nada. Domenil nem se a Raj-kom Oženil se je, veš. Mnogo mi ima povedati. Kaj boš pa počela ti?" Nada se J*. | m «redno nasmehnila in odvetovala fantku čeveljčke. "Skoraj mi bo lepše ko tebi. Ko bi ti le kedel. kako Je v aobi prijetno toplo. Kar ude obliva kakor gorka kopel. Ti pa v ta mraz. brrrr! V posteljo bova zleala oba skupaj, kajne, miiek mali? Pa kar zdaj takoj! Darko bo zaspal, mamica pa bo še roman preči ta !a do kraja in potem bova apala objeta, dokler se ne vrneš." Frsncita je toplo zajelo. "Da aa nisem domenil, prav gotovo bi me adajle zmikalo ostati pri vaju. Tako žnaš v človeku vzbuditi domačnost in pravo razpo-lošenjc," Sestanek se je zavlekel pre-cej potno v večer. Družbo so povečali trije Francitovi tovariši Iz urada, ki niso imeli navade gledati na uro in katerih nista čakala doms žena In sinek Franci si Je te kar resno želel dom<>\ Ko je previdno odklenil PiOSVET* novanje in ae po pratih približal apalnici, je bilo v aobi že vae tiho in temno. Prižgal je svetil-ko na a voji omarici in obetal pred poateljo. Mehka motna svetloba je objemala oba speča obraza. Tesno prižeta'sta ležala Nada In Darko v belih blazinah. Mala ročica se je še v spanju trdno oklepala maminega vratu. Franci se je sklonil k njima in ju opazoval od blizu. Najrajši bi bil oba privil k sebi. V srcu se mu je mehko zgenilo. Tu leži njegova sreča! Previdno je prijel ročico in jo hotel preložiti z Nadinega vratu. Tedaj pa so zaprte Nadine trepalnice lahno zadrhtele in najljubkejši smehljal je izdal navihanko. Pritegnila je Franci-tov obraz k sebi. "Ti nagajivka! Kako da še ne spiš? Saj je že pozno. Zakasnil sem se." Nadaljeval je še tiše: "Saj veš, če so Kosirnik, Mate in Rado poleg, ne vedo, kdaj je treba domov. Dosti moram jezik brusiti, da ae dvignejo. Zdaj pa lepo zaspančkaj. Lahko noč, Nada!—Pazi, mali lišček se zbudi." Sladek občutek ugodja in za-dovoljnostl se je razlll v Franci-tove trudne ude in v hipu je zaspal. V parku je Nada srečala znanko Miro. "Servus, Nada! Tvoj mali? Kako se ti godi? Kje zdaj stanuješ? Tako malokdaj te vidim. Včasih smo bili zvečer pogosto skapaj. Sploh te ni več na Izpre-gled. Tvojega moža včasih vidim v kavarni. Kako da ga puščaš samega?" Nada se je začudila. "Zakaj bi ne smel brez mane v kavarno? To vendar ni nič hudega. Jaz ne morem vedno in povsod z njim, posebno zdaj ne. Otroka ne smem pustiti samega doma. Tako je živ in nemiren." Zavili sta v slaščičarno. "Pa naj še on ostane doma. Da bi šel moj mož brez mene zvečer iz hiše! Bog ne daj! Niti koraka brez mené, ta dobričlna uboga. Kaj veš, v kakšni družbi se kreta in če morda ne pdpiva. Potem pa čuješ zvečer pravljice, in ti jim verjameš." Nada je hptela oporekati, a Mira ji ni daj» besede. "Saj tudi jaz vem, lutko je vsakokrat nerodno z otrpkom, če se odločimo za majhno večerno zabavo. Ampak po pravici ti rečem, moj Bogdan je takoj pripravljen o-statl doma, kakor hitro se pokaže kakšna neprilika. Da bi moj mož sam ponpčeval, tega si niti misliti ne morem. Bogdan? Ki je tako dober, obziren in pameten mož!" "Saj zato tudi Franci še ni slab mož !" se je postavila Nada. "Otroka pa ne zapuatim zvečer, rajši vidim, da gre Franci aam. Kaj če včaaih pogleda v kavarno, malo razvedrila mu pač moram pustiti. Odtrgati ga od vsake moške druibe, bi bilo celo ne spametno. Njegove tovariše dobro poznam, niso nevarni dečki. Kolikokrat ml je ie sam prigovarjal, da bi šla z njim. Pa nisem šla zaradi otroka. Cemu bi mu zato branila nedolžno aaba vo, saj je tako redkokdaj. Enkrat na teden kegljanje pa včasih sestanek s tovariši. Jaz pa tega vsega ne pogrešam, saj imam Darka In dobrega moža." Mira se je pomilovalno nasmehnila. "Ti mala ženičica!" »Nada je zmajala z rameni in samo še molče poslušala vneto Miri no pripovedovanje. Vendar jo je pa presenečalo, kako je mogla prav ona razposajena, jezič-ns Mira dobiti tako dobrega moža, ki jo ima rad pri vseh njenih napakah In brezobzirnosti. Saj jo je |K>znala še izza šolskih let. Uveljavljala aa je povsed, kjer se je le mogla, zato tuoi med tovarlšicami ni bila nikoli priljubljena. Mnogo je imela Mira povedati o svojem zakonu in o svoji vplivni besedi pri možu, le nečesa Na- Sprevod Muktsim Gorkij Po vaški ulici med belimi kočami se % divjim tuljenjem pomika strašna procesija. Gruča ljudi gre, v gneči se počasi premika — vali se kot o-gromen val, pred njo pa kora-ca kljuse, smešno kuštravo klju-se, ki je čemerno povesilo glavo. Dvigajoč eno prednjih nog, maje tako čudno z glavo, kakor da hoče s kosmatim gobcem zadeti v cestni prah, kadar pa prestavi zadnjo nogo, se mu ves križ približa k tlom, in zdi se, da se bo vsak čas zgrudilo. K prednjemu koncu telege je konopcem privezana majhna, čisto naga ženska, skoraj deklica. Gre nekam čudno — postrani, glava z gostimi, razkuštrani-mi, temnoplavimi lasmi je dvignjena kvišku in nekoliko nazaj nagnjena, oči so na široko odprte in gledajo s topim, brezmi-selnim pogledom, v katerem ni nič človeškega, nekam v daljavo... Vse telo je pokrito z modrimi in škrlatnimi marogami, okroglimi in podolgovatimi, le- lile. Čudno zamišljena i rt raztresena je molče hodila z Darkom ob roki. Ni se mogla otresti neprijetnega občutka, da je bila zapostavljena. Nerazpoločenje se je vjedlo v njeno dušo, jezila se je na samo sebe, ker ni našla praviti besed in načina, da bi zadostno branila Francita in svoje življenje ob njem. Lepi srečni trenotki izza njunega skupnega življenja so se vratili v spominu, pa jim je branila lahna skrita zavist, da niso mogli prodreti skozi mračne misli, ki so se kakor nalašč' vsiljevale. Nada je začela primerjati. Nenadoma se je čutila zapuščena in zanemarjena. Saj je še tako mlada in iivljenja polna, pa preseda vedno doma. Vsak dan ista pesem. Francitu res nima nič hudega očitati, saj je dober in ljubezniv. Ali vendar! ■ In ko je zvečer Franci prijel svojo mlado ženo okrog pasu in se zavrtil z njo do sobnih vrat, ga je prvič presenetila. Resno in zamišljeno ga je pogledala, ko je segel po suknjo, rahlo je zvenel očitek v glasu: "te spet? Saj si bil komaj pred dobrim tednom, pred šestimi, ne, sedmimi dnevi." Franci se je obrnil in se zasmejal: "Glej jo! Od kdaj pa šteješ dneve? No, kaj bi rada?" "Ostani nocoj doma!" ga je resno prosila, a ji je v hipu postalo žal, ko je videla njegov do-brovoljni obraz. Franci je obesil suknjo nazaj. "Pa ostanem, če ti je toliko do tega. Bodo tudi brez mene opravili. In dežuje tudi. Zdaj mi pa povej, čemu naj bi prav nocoj ostal doma? Ti! No, reci." Nada se ga je oklenila in ni vedela odgovora. Tisti večer je bil lep, kakor že dolgo ne. Ves drugi dan je bila Nada vesela in razposajena. Ko pa se je zvečerilo in je Franci hotel oditi, se je zmračila in ga postrani pogledala. Franci je še enkrat zaujčkal Darka po zraku, da je malemu jemalo sapo. Nada pa mu je vzela Darka iz rok in ga stisnila k sebi. Povesila je glavo in trmasto našobila ustnice. "2e kar vsak dan? Ti je žal, da si snoči ostal doma, ali moraš hitro nadoknaditi?" Francita je presenetilo, da je obstal. Pogledal ji je v obraz, da bi se prepričal, ali misli resno ali je spet samo nagajiva. Danes bi ne mogel ostati doma, tudi ko bi resno želela. Dogovoril se je z Rajkom in njegovo ženo. Nada je povesila glavo In gledala v kot. Pričakovala je, da bo storil kakor snoči. a je bila tembolj razočarana, ker al je kar dalje ovijal ovratnico. Franci je postal nestrpen vsled ženinega molka. „ « - "Kaj Je šinilo vate? Tako grda ni slišala is njenih ust. Ce je do govoriš s menoj, ti grds, gr I va prožna deviška grud je presekana in iz nje teče kri... Kri je napravila škrlatnordečo progo po životu in niže po levi nogi do kolena, na golenici pa jo zakriva rjavkasta skorja prahu. Videti je, da ao s teleaa te ženske odrli ozek in tenek pas kože, in po njenem životu so morali dolgo biti s cepcem — ker je tako strašno otekel in grozno moder. Vitke in majhne noge te ženske komaj stopajo po prahu, vse telo je strašno upognjeno in se maje, in nikakor ne moreš razumeti, zakaj se še drži na teh nogah, ki so kakor vse njeno telo pokrite z modrimi lisami, zakaj ne pade na zemljo in se, viseč na rokah, ne vleče za telego po prašni in topli zemlji . . . Na telegi pa atoji visok kmet v beli srajci, s črno čepico iz jan-čje kože, izpod katere se mu je preko čela povesil pramen sve-tlordečih las; v eni roki drži voj-ke, v drugi — bič in metodično bije z njim zdaj p6 hrbtu konja, zdaj po telesu male ženske, ki je že brez tega atolčena, da nima več človeške podobe. Oči rdeče-lasega kmeta so podplute s krvjo in se bleste v zlobnem zmagoslavju. Rdeči lasje še bolj poudarjajo njih zeleno barvo. Do lakti zavihani rokav! so razgalili krepke, mišičaste, na gosto z rdečimi kocinami porasle roke; usta, polna ostrih, belih zob, i-ma odprta in zdaj pa zdaj hri-pavo zakriči: "N-noo ... ča-arovnica! Hej1 N-noo! Aha!. .. Prav, bratci?" Za telego pa in žensko, privezano k njej, se trumoma vali tolpa in tudi kriči, tuli, žvižga, se smeje, vriska ... hujska ... Tudi otroci so vmes ... Včasih steče kateri izmed njih naprej in kriči ženski v obraz cinične besede. Tedaj ogluši krohot tolpe vse ostale glasove in tanki žvižg cethtrkj^ Mte v zraku . v. gredo tudi ženske z r^ mi obrazi in očmi, ki tljo od veselja . . u*^* in kriče nekaj ogabZ * ki stoji na telegi! Ta*" brača nazaj proti njim lQ Ji hoče, na široko o£JL* Bjč odplazi po teles^ Bič, tanek in dolg, «e 3 ramen in se zamota pod J ho... Kmet, ki bij?^ tedaj bič silovito k ££ oglušljivo zakriči, * p'* nazaj in pade na hrbet v. Mnogo iz tolpe jih «koči k In jo zakriva, sklanjajoč «e, * »i V Konj se ustavlja, čez mi, pa iznova potegne in viTJ ženska se kakor prej ,wmikj telego. Bedni konj koraka časi in še vedno maje s k uiti glavo, kakor bi hotel reci: "Kako podlo je tolči ij, Prisiliti nas morejo, da se i ležimo vsake ogabnosti..; Nebo pa, južno nebo, je p noma čisto — niti enega o| ka ni in z njega radodarno poletno sonce svoje žgoče ke ... Tu nisem napisal alegori ga popisa preganjanja in m nja — ne, to žal ni alegoriji se imenuje sprevod. Tako nujejo možje žene za nezvi bo; to je slika iz življenja, čaj — in to sem videl leta 1 dne 15. julija v vasi Kandi ki v Hersonski guberniji. Prevedel I. NA PRODAJ Proda se zidana hiša na in semijtfča. Vroče vodna kurjavi prt "porch.". Zidana garaža, na tero je itiri aobno stanovanj«. 16,300. — 2431 South Millard Chicago, 111. mh: V* #;ff V". 1 \ \ Najbltrslàa Fraka aalnlns__ JUŽNE PROGE r na w AtuM£ Najnitr«,» * • »•J*•®,V!í Antena vaeh , Ta» brlliubn. ' 1gg£lPJJ5J** „.^Jl^ J posebnih udobnostih JUZHB parnlkor. uSoUT* 1« p-ta.» J^^^j^tin.h krovih. Zunanjo *M*nJ. «• T¡7 ^ prtllko ulitka ra. ohranijo «dovoljn. «7*' jj^ \n troti««, aabavo na o~an.kom PoU*«^ Turuw. ^ kabln«. ugodnosti na »a* »arnlkih hrana i« ¡En. obsdnleo, lukalrjoana druUbna aobs. ¿•"¿"iríTia . SATUSNIA V u otaaaTMO V JUGOSLAVIJO Praha Gaaaai »- IT. »■ »•. !■»#•. l. ta ta»U« „ ta pojasnila obraUU a« U,nU. all na «rad: ItoU>a-M "-»*| lia n. ItleMsa« Ara. c* IV""^ line «mmgNSS , .-v wn«. 46. »i M M-.- ? =s naroČite si dnevnik prosvetc Pe sklepa 11. rada« keavoaelje s« lahka aaroil sa list P"«*»" prišteje «dea, dva, tri, Mrl aU pet Claaev Is «aa družine k «sT*¡* alai. List Preeveta «taae sa vse eaaka, sa ílaae sli aeélsM «•* ■ eaa Uta« aareêalae. Ker pa ¿lea! še plataje pH aseea^b 11 J» ' tedalk, se jlsa to prišteje k aarečaiaL Ter«J sedal si vrwka r*. ■ Je Ust predrag sa ëkae SNPJ. Ust Preeveta le vaš« M**" getov« j« tr vsaki dratiat nekdo, kl M rad «tal Ust vssk šss. t« Bogdan srečon. Naposled jI je postalo neprijetno in mučno v njeni družbi. Presedala Ji je dvomljiva iskrenost teh samohval. Izpila je kavo in se dvignila z izgovorom, da mora k šivilji. Mira Ji je zapretila in ae pomenljivo nasmejala. "Kam tako hitro? Da mi greš res k šivilji. in ne morda na sestanek! Ob priložnosti ae oglasim pri tebi. saj si zvečer vedno doma. kajne!" Nada si je oddahnila, ko Je zajela sveti zrak Zadnje Mirine sta- ebsede J« niso bogvekaj razvese- da žene!" Izkušal jo je razvedriti, pa ga je rahlo odrinila od sebe in še bolj povesila glavo. Grizlo jo je v srcu, senca zavisti se je spet pojavila v njej. "Ostani domar ga Je hotela prositi, s je ie kakor trmast škrat izbruhnilo iz nje. "Nocoj ne morem. NodaJi je resno odvrnil, "pove), zakaj hoče*, da ostanem d<*na? Te je strah, ti je dolgčas? Bi ftaloet-na? Povej! Z Rajkom sem ae dogovoril. Tudi njegova žena pride." . (Dalja Jutri.). Hata Prosveto Jes Za Zdraš. dršavo Is Kanado. M M Za Cicero la Chiras« i«. 1 Irdnik la..............4JM I tednika la............ S tednike In............1.40 4 tednike In........................l.M I tednikov la......................ali !.. ....... 1 tednik ...... S tednika la... S tednike in... 4 tednike la... I tednikov la.. MM .M .4 m u u . tJt - . Za Evropo ja Ispolalto spodnji kupon, pritožite potrebne v«ote d«a«r|« •» Order v pismu In al naročite Prooveto, llet. ki je vaša Pejaanllo:—Vselej kakor hitro kateri teh llsnov pr*«»Ha h' SNPJ, ali Ce s« preseli proč od drašlne In ho sshtevsl tednik, hod« moral tisti ¿lan Is dotlčne drotine. ki Je ta»" naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti oprsvni« ^ in obenem doplačati dotično vsoto listo Pro«v«to. Akot«r« tedaj mora upravalštvo inilati datom aa to vsoto nar^n.a PROSVBTA, SNPJ, Mi7 Bo. Lawadole Ava, ChkMO. » Priložene pošiljam aaročalao sa Hot Prooveto «eele ........ H tm* čl dreštv« M......"I Haslet ...•....•.,....••.......•.....••*****''*'*' Uetovtte toda« In ga pripišite k me|l énreíolnl * **** mole drofttoe: j* t> .................I a\ C« droitVS a...... Cl droit *...... «s.................•..».. ....*••**' I) Ä 4n*«»...... Maat Nov • e o a e e e e i »ooeoeoeeoeooeoee