St. 49. V Gorici, dne 4. decembra 1891 III. ■r "t „Nova Soča“ izhaja vsak petek o poldne in velj& s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravnižtvu. „Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upmvniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. © V A Oznanila in „poslanice“ plača se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiska lkrat, 7 n n n n 2 „ v' M « « « u H Večkrat — po pogodhi. Za veče črke po prostoru. Posamične številke dokivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarni v Nunski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. i Slovensko šolstvo. Govor poslanca Karola KIu 11 a v 66. seji državnega zbora dne 13. novembra 1891. Visoka zbornica! Znana je krilata beseda bivšega ministra in pozneje namestnika v Trstu, barona Pretisa: „Bode že bolje“. In res se je zboljšalo, toda še le potem, ko je desnica dobila večino v tej zbornici in je z vsemi močmi napravila ravnotežje v proračunu. Želeli bi pa, da bi se ne bile zboljšale le naše finance, temveč tudi druge upravne zadeve, zlasti treba je eboljšanja v učni upravi. V dvtjh ozirih želeli bi zboljšanja, namreč v verskem in narodnem oziru. V verskem oziru zahtevamo versko šolo. Kako si mislimo cerkveno sonadzorstvo brez škode za državno nadzorstvo in omiko, se je že opetovano govorilo v tej zbornici in tudi v poslednji seji. Če nasprotniki katoliške cerkve stvari nalašč zavijajo in nam podtikajo namene, katerih nimamo in tudi imeti ne moremo, kaj moremo za to. Zahtevati pa moramo, da to uprašanje v tej zbornici presoja po naših pravih namerah, ne pa po tistih, katere nam podtikajo. Potem se pojasnijo nazori in Vi bodete morda temu uprašanju tem manj nasprotovali, ker časovne razmere silijo, da se to uprašanje vendar že reši. Socijalne nevarnosti za državo in družbo so vedno večje, čustvo za pravico in avtoriteto se manjša . y tej meri, v kateri prevladuje verska ravnodušnost. Policijske naredbe, s kateiimi se je hotelo zatreti to zlo, nič ne pomagajo. Jedino orožje, s katerim se 1110-moremo temu zlu uspešno ustavljati, je vera, in osnovatelj velike nemške države se je nekoč izrazil v javnem nagovoru: »Dajte več vere moji deželi!" Tak klic se bode prej ali slej razlegal tudi pri nas. Daj Bog, da bi tukaj ne bilo treba, kakor že pri mnogih drugih priložnostih, zaklicatiPrepozno je!“ (Dobro! Dobi o! na desnici). Kdor pošteno misli s katoliško Avstrijo in njenim prebivalstvom, bode vedno stavljal to uprašanje na dnevni red. Naj vam ugaja, ali pa ne, jedenkrat se gotovo reši, če tudi morda proti volji vaši. V gospodarskem oziru zahteva naše kmečko prebivalstvo šestletno šolsko dolžnost. Pri nas na Kranjskem in v nekaterih drugih deželah se je že zakonito določila šestletna šolska dolžnost. Naposled pa mi zahtevamo še nekaj, kar Nemcem zahtevati ni treba, kar je pa naravno in samo po sebi umevno, da je namreč učni jezik v ljudskih šolah materini jeziki otrok (Tako je! na desni.) Če tudi je to čisto naravno in samo po sebi umevno, vendar smo si morali na Kranjskem še le po dolgotrajnih bojih to priboriti. V drugih deželah, v katerih bivajo Slovenci, pa ta boj še ni končan in se mora še le izbojevati. Najhujše se v tem oziru ustavlja ne le slovanskemu prebivalstvu, temveč tudi visoki učni upravi, precej irredentistično na-dahnjeui tržaški magistrat. Ondi se učnemu oblastvu ni posrečilo, prodreti z deželnim šolskim zakonom. Vlada se pa izogiblje vsakemu koraku, kateri bi utegnil razburiti tržaško gospodo. (Čujte! Čujte! na desnici.) Znano je, da je v Trstu brez okolice nad 15.000 Slovencev, katerih otroci morajo hoditi v italijanske ali pa nemške šole, ker slovenske šole ni nobene v Trstu. Ko je pred leti, če se ne motim, 219 tako imenovanih nemških roditeljev v Ljubljani od mestnega sveta, ki je tedaj oskrboval šolstvo, zahtevalo nemško šolo, in je občinski svet se branil ustreči tej želji, prisilila ga je visoka učna uprava, da je osnoval nemško šolo. Jaz visoki učni upravi ne odrekam te pravice, jaz sem pri vsaki priložnosti popolnoma odkrito in brez strahu se izjavil, da visoka učna uprava po obstoječih zakonih ima to pravico. Zakaj pa visoka učna uprava ne pokaže toliko odločnosti v drugih podobnih slučajih? V Trstu je n. pr. pred nekaterimi leti prosiloy ne 219 temveč 1400 slovenskih roditeljev (Čujte! Čujte! na desnici) mestno oblastvo, da osnuje ljudsko jiolo 6 slovenskim učmm jezikom, Mestno oblastvo ni hotelo osnovati te šole in učni upravi se tudi ni zdelo potrebno, da bi prisilila uporno mestno oblastvo v Trstu, da osnuje tako šolo. (Čujte! Čujte!) Otroci slovenskih roditeljev bi še danes morali ostati brez pouka v materinščini, ko bi „Družba sv. Cirila in Metoda*, kateri je namen, pospeševati slovensko šolstvo, ne bila osnovala slovenske zasebne šole. Ta šola ima sedaj štiri razrede in šteje 400 učencev (Čujte! Cujte! na desnici), kar je najboljši dokaz, da je šola bila potrebna Zaradi tega se nadejam, da bode jedenkrat visoka učna uprava tržaškemu mestnemu oblastvu pojasnila postavno stališče in prisilila ga, da osnuje šolo s slovenskim učnim jezikom. Morda imajo tržaški Slovenci samo pravico, da plačujejo državi in mestu ne baš majhne davke in priklade, svoje učne zavode pa vzdržujejo iz svojih zasebnih sredstev?" Kes so v tej zbornici tržaški zastopniki trdili, da ni res, kar mi trdimo, češ, da je v Trstu, če se ne motimo, 14 slovenskih ljudskih šol. Gospodje so se poslužili zvijače, da so zaključeno mesto zamenjali z mestnim ozemljem, h kateremu pa spada poleg mesta še več vasij. V teh vaseh so res slovenske šole. Tega pa vendar ne bodete zahtevali, da slovenski prebivalci, ki stanujejo v mestu, pošiljajo 0-troke v šolo v vasi, ki so več nego jedno uro oddaljene. Sicer je pa prav v podobnem slučaju se že izreklo naj višje sodišče o političnih pravicah, visoko državno sodišče namreč. Lvovski Rusini hoteli so imeti rusinsko šolo in so se obrnili do lvovskega magistrata. Ta je z odlokom z dne 21. septembra 1876. in z dne 12. aprila 1877. odrekel tako šo- lo. Njih dotični vzklic je zavrnil deželni šolski svet z odlokom z dne 6. julija 1877, potem ga pa še ministerstvo odklonilo z ukazom dne 6. junija 1879. Rusini so se potem obrnili s tožbo na državno sodišče, ki je odločilo, da se s tem, ker se je odločilo, da se s tem, ker se je odbila ta prošnja, ruši ustavno zagotovljeno pravo do gojenja rusinske narodnosti. Pri dotii ni, jako zanimivi obravnavi sklicaval se je zastopnik naučnega mini-sterstva na to, da je v Levovu vadnica z rusinskim učnim jezikom in da imajo Rusini zunaj Levova 1500 ljudskih šol. Državno sodišče je pa vendar odločilo, da vadnica ni ljudska šola v pravem pomenu, ker jej je le stranski nameu, poučevati mladino, da ta šola za Levov ne zadošča, ker ne more vsprejeti vseh otrok, ki se oglase, in da šole zunaj Levova ne pridejo v poštev, ker bi na ta način Rusini v mestu morali ostati brez šolskega pouka, ali bi pa za drag denar si morali preskrbeti zasebni pouk v šolah zunaj mesta. Mari v Trstu ni ravno tako, v jednem oziru morda še slabše, ker ondi ni vadnice s slovenskim učnim jezikom, in ker ondi dejanski slovenski otroci hodijo v zasebno šolo. Pričakujem, da naučna uprava zastran Trsta ne bode čakala, da bi proti njej raz-sojevalo državno sodišče. Veljave učne uprave gotovo ne povzdiguje to, če se večkrat proti njej razsodi, in sicer v slučajih, v katerih bi morala že iz prejšnjih razsodb vedeti, kaj ji je storiti. * * * Nič boljše niso šolske razmere na Koroškem, o katerih se je večkrat govorilo v tej visoki zbornici, Ker koroški Slovenci, dasi štejejo skoro tretjino prebivalstva, nimajo zaradi čudnega volilnega reda nobenega zastopnika v tej zbornici (Čujte ! Čujte !), ne ostaje nam drugega, nego da se mi oglasimo za nje v tej visoki zbornici in naznanimo zbornici njih klic za pomoč. Že pred dvema letoma sem v tej visoki zbornici razložil žalostne šolske razmere na Koroškem. Tedaj sem obširno dokazoval, da je za Koroško veljavni učni načrt pravo zasmehovanje šolskih zakonov in šolskega reda. Povedal sem tedaj, da še na tako imenovanih utrakvističuih ljudskih šolah, ki so določene jedino za slovenske otroke, slovenski materini jezik niti učui predmet ni. (Čujte! na desnici). Visoki učni upravi se je zdelo potrebno z ukazom z duš 5. julija 1890, štav. 13113. naročiti de- želnemu šolskemu svetu, da za tamošnje ljudske šole sestavi nov učni načrt. Visoka učna uprava bi morala, ko so jo poučile skušnje po prejšnjem učnem redu, deželnemu šolskemu svetu naročiti, da se pri sestavi novega učnega reda drži strogo zakonitih predpisov. To .se ni zgodilo, kajti sicer bi deželno šolsko oblastvo ne bilo izne* nadilo sveta z učnim načrtom, ki ni dosti manj čuden, kakor je bil prejšnji. V ukazu, s katerim se je bil razposlal učni načrt z dne 26. septembra 1890. št. 1613, se pravi (čita): „V prvem in drugem šolskem letu imajo se otroci s pomočjo abecednika od Karola Prescherna (kateri abecednik stopi namesto nemškega) sprva uvesti v slovenski, potem pa v nemški jezik. Od tretjega leta učiti se mora slovenščina v vseh oddelkih po tri ure na teden iu se mora na višji stopinji v teh učnih urah poleg čitanja, slovnice, pravopisa tudi ponavljati to, kar so se naučili v nemškem učnem jeziku, zlasti iz računstva in zemljepisa, da se doseže učni smoter teh šol kot dvojezičnih zavodov. Te za slovenščino določene ure morajo biti nn, koncu dopoldnevnega pouka, da morejo oditi oni otroci, ki se po želji starišev ne udeležujejo slovenskega pouka, ne da bi kaj motili pouk. Da se na poldnevnih šolah ne preoblože otroci s tedenskimi učnimi urami, je potrebno, da vsi otroci (tretje do osme letne stopinje) nižje in višje skupine skupno dobivajo slovenski pouk v poslednjih dopoldanskih urah“. Pouk v slovenskem materinem jeziku je torej predpisan le za tako imenovane utrakvistične šole, ne pa za one šole, v katere tudi hodijo slovenski otroci, ali jih je koroško deželno šolsko oblastvo uvrstilo mej tako imenovane nemške šole (Čujte! na desnici), dasi je večina otrok v njih slovenska. (Čujte! na desnici.) Pa tudi na utrakvičnih šolah ni pouk v slovenščini predpisan brez izjeme, temveč le za prvo in drugo leto, pri čemer se morajo otroci učiti toliko nemščine, da morejo v tretjem letu slediti nemškemu pouku, kajti od tretjega leta so slovenščini odločene le tri ure, dočim je določenih ;za nemški jezik dvanajst ur. (Čujte! na desnici). In te bore tri ure morajo biti brez izjeme, kakor ste že slišali, na koncu dopoldanskega pouka, ko so otroci že utrujeni in ne morajo slediti pouku. Pote« je še določba, da na šolah s poldnevnim poukom iu na večrazrednih šolah, če je morda na njej le jeden učitelj vešč slovenščine, morajo se vsi otroci v jedni in isti uri učiti slovenščine (Čujte! na desnici), če tudi so različni po duševnem razvoju in po svojem napredku in imajo tudi različne knjige. (Čujte! na desnici). Kak uspeh je pričakovati od takega pouka, vedo tisti, ki so kedaj bavili se s poučevanjem. (Poslanec dr. Trojan: Ponemčevanje!) K temu pa še to pride, da ta pouk ni obligaten, temveč zavisi od svojevoljnosti starišev, in da bode učitelj, ker se mu s tem učenjem naklada breme, pri otrocih in stariših agitoval, kolikor bode mogel, da naredi ta pouk iluzoričeu. (Čujte! Čujte! na desnici). ' Neko dragoceno priznanje je pa vendar v naralbenem ukazu deželnega šolskega oblastva koroškega. V njem se uradno priznava, kar se je dosedaj rado tajilo, da so na Koroškem na šolah, namenjenih slovenskim otrokom, v katere tudi hodijo v resnici slovenski otroci, učitelji, kateri niso vešči materinega jezika otrok. (Čujte! Čujte! na desnici). Slovenci na Koroškem, če tudi jih je nad 100.000 (Poslanec Povše: 130.000!), imajo le jedno slovensko ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom in sicer pri jezeru, vse druge šole, namenjene za slovenske otroke, so tako imenovane utrakvistične šole, katerih je 92. Na teli 92 utra-kvističuih šolah je 159 učiteljev, od katerih jih le 39 zua dobro slovenski, 71 jih za silo lomi slovenščino, 42 jih ne zua prav nič slovenski, o ostalih 7 pa ne vem, v katero vrsto naj jih štejem. (Čujte! na desnici. Poslan, dr. Trojan: To je grozovito s t!) Slovenski otroci hodijo pa še v 19 drugih šol, katere je deželni šolski svet koroških uvrstili mej nemške šole, če tudi je na štirih, kolikor mi je znano iz izkazov, 33—40%, na drugih pa 58—97%, slovenskih otrok. (Čujte! Čujte! ua desnici.) Na teh šolah je 45 učiteljev, od katerih jih le 9 zna slovenski jezik, 22 pa le nemški (Čujte! Čujte! na desnici), dočim se drugi le za silo znajo izraziti v slovenščini. (Klici na desnici: Žalostne razmere! To ni svoboda/) Čuditi se ni, gospoda moja, da je na Koroškem tako malo učiteljev, ki znajo slovenski. Učiteljišče v Celovcu je tako urejeno, da slovenščina še učni predmet ni. (Klici na desnici: Škandal!) Učitelje, ki se kaj zanimajo za slovenščino, preganjajo na vse načine nemško prebivalstvo in pa učna oblastva (Čujte! Čujte! na desnici); učiteljem, ki so pa nasprotniki slovenščine, je vse dovoljeno. tudi največji moralni izgredi. (Živahno ugovarjanje na levici. — To ni dostojno!), vse se jim spregleda. Ravno v poslednjem času pripetil se je enak slučaj, katerega pa zaradi pikantne vsebine ne morem tu javno v zbornici omeniti, a ga bodem zaupno povedal ministru, da bode vedel, kako nadzorovalni organi na Koroškem izvršujejo svoje dolžnosti. (Konec pride.) 1 "■■■■■■ ..1 _■_■'! U. ........ Haša sadnja obramba. n. „N. Soča“ se ogiba in varuje naravnost kak pro-tikatoliški stavek zapisati „Rimski Katolik“ 111. str. 437. V zadnji številki smo dokazali, kak6 neopravičeno se je dr. Mahnič izognil stvarnemu odgovoru na povsem mirna in stvarna uprašanja našega gospoda duhovnega dopisnika z dežele. Namesto odgovora pobahal se je z zaupnico, katero je podpisalo, kakor pravi sam, 36 duhovnikov v gori-škem mestu. Ako gosp. dr. Mahnič misli, da taka zaupnica, o katere pravi „vredno-sti“ bomo govorili nekoliko niže, nadome-ščuje resen in stvaren odgovor, kakoršen bi bil moral dati našemu gospodu duhovnemu dopisniku, se zelo moti, kajti velika večina naših čitiiteljev je popolnoma samostojnega mišljenja, da jim je čisto vsejedno, kako misli (!) in sodi (!!) o dr. Mahniču 36 njegovih ožjih duhovnih tovarišev v Gorici. Naši čitatelji zahtevajo dokazov, ne par praznih besed; zlasti pa jim ne imponujejo take zaupnice, kakeršno je prejel dr. Mahnič iz Gorice, ker splošno je znano, da celo tisti, ki so 0110 zaupnico skovali, o dr. Mahniču vse drugače sodijo nego je v nji povedano, in da ta zaupnica ima vse drugačen namen nego da bi počastila dr. Mahniča. Ta zaupnica ima poliličen izvir, političen pomen in namen; ona je v ozki zvezi z našimi bivšimi domačimi političnimi boji in namerava pripravljati polje novim prepirom in bojem, brez katerih zlasti dva goriška gospoda ne moreta živeti. Ako bi navidezeu namen bil ob enem tudi pravi njen namen, mi bi je niti ne omenjali. Ker je pa poleg onega, kar smo rekli o njej par vrst više, ob enem tudi jako žalostno spri« čalo in zrcalo naših domačih odnošajev, katere naj slovenski svet spoznd in sodi po pravi vrednosti, zat6 moramo o njej obširneje gavoriti ter pokazati v primerni luči one okoljščine, v katerih se je porodila. Najpoprej z veseljem jemljemo na znanje zatrdilo dr. Mahniča, da vsi duhovniki v Gorici mu vendarle niso podpisali zaupnice. Kdor le količkaj poznA naše du-hovske razmere v Gorici, prizna takoj, da tudi neznatno številce duhovnikov, ki so se vkljub takim razmeram toliko osrčili, da so zaupnico zavrnili, odvaga število vseh onih 36 gospodov, ki so pod zaupnico brez ugo-vara ali pa so s posebnimi nameni podpisali svoje ime. — Ti podpisi dajo se prav lep6 tako-le razvrstiti: Pod zaupnico nahaja se gotovo lepo število podpisov laških duhovnikov, katerim bi se prav nič ne trebalo vtikati v naše slovenske zadeve, ker imajo v domačem taborju obilo hvaležnejšega posla, ako hočejo vestno vršiti svoje dolžnosti. Med njimi je nekaj takih, katerih imena so prišla pod zaupnico kakor Pilatovo v vero; naših slovenskih zadev in razmer prav nič ne poznajo ali pa jih merijo na laški vatel: a svoje ime podpišejo vs&kikrat, kedar ko želijo njih predstojniki. Drugi del laških duhovnikov je pa vrhu tega še slovenskemu gibanju v Gorici, katero v javnosti zastopa „Nova Soča“, povsem nasproten, kakor „ Corrierovci“, in je povsod zraven, kjer je treba v slovenskem taborju kaj razdirati. Ako so torej podpisali dr. Mahniču zaupnico, ostali so zvesti svojim skrivnim težnjam in željicam. Laške podpise nam je treba torej odšteti, ker ti nimajo za nas, pa tudi ne za dr. Mahniča, nikake ali le prav malo vrednosti. Ostanejo še slovenski podpisi. Med temi so podpisi nekaterih krotkih Judi Slovencev14 in c. kr. katolikov, katere je lože pridobiti, da dajo stokrat svojemu narodu skelečo zaušnico nego ensamkrat, da bi se očitno in odločno izrekli zanj. Od njih nima slovenski narod prav nič, zato mu tudi nič ne imponuje njih beseda, še manj pa njih podpisi, katere iz raznih razlogov in ničevih obzirov priložijo pod kako izjavo (11 pr. marca meseca proti „Novi Soči“) ali pa pod zaupnico dr. Mahniču. To so večinoma jako „koinot“ gospodje, ki se ue trudijo mnogo, da bi prišli resnici na sled. — Nekaj podpisov prihaja od takih gospodov, ki imajo o dr. Mahniču enako ali vsaj podobno mišljenje in sodbo, kakor ona peščica odločnih mož, ki zaupnice ni podpisala, kateri pa niso imeli toliko poguma, da bi se bili uprli oblastnim možakom, ki so podpisovanje vodili in nadzorovali. Mi jim ne zamerimo toliko, da so proti svojemu prepričanju podpisali zaupnico, ker spoznamo, da je bila skušnjava velika, da so se s suhim podpisom, kateri niti v javnost ne pride, odkri-žali maščevalnosti in jeze onih, kateri so v oni zaupniei in v podpisih iskali odduška raznim težavam svojega „krepostnega“ srca. Nima vsakdo potrebne odločnosti, samostojnosti in neprestrašenosti, da bi nikdar ne storil niti najmanjšega koraka proti svojemu prepričanju, ampak pusti si „zaradi ljubega miru“ marsikaj narekovati, s č emer se ne ujema. Ljudje smo ! — toda ta slabost je pri sedanjih razmerah, ki vladajo v Gorici, povsem odpustljiva, — Naj nam nihče ne šteje v zlo, da tako odkritosrčno govorimo in razkrivamo naše razmere, a nihče naj tudi ne misli, da so naša razkrivanja iz zraku vzeta, kajti ona slon6 na stanovitni podlagi dejanskih resnic in odnošajev. * * * Z ostalimi podpisanci začnemo nov oddelek tega članka, ker to so pravi očetje zaupnice same; zato zaslužijo, da se še posebej pečamo ž njimi. Med temi sta na čelu celej tej komediji dva moža, s katerima se je „N. S.“ pečala že mnogo več nego zaslužita; zato imata dosti povoda, da našemu listu nista prijazna, pač pa, da bi ga raje danes ko jutri pokopala, ako bi to bi- lo v njiju moči. Ves boj, ki je skoraj poldrugo leto divjal po naši deželi, bil je le njiju delo, toda k sreči slovenskega naroda na Goriškem končal je domači naš boj s popolnim porazom omenjanih dveh junakov in njihovih maloštevilnih pomagačev. Toda moža še ne moreta mirovati, kajti hudo ju boli sedanje ponižanje, ko sta vajena gospodovati. Zato bi srčno rada zopet prišla do nekdanje moči in veljave, da bi svojevoljno ukazovala in strahovala najprej 11 a v z d o 1 potem pa tudi navzgor. Teda k temu toli vroče zaželjenemu cilju jima je kot kitajski zid na poti — „N o v a S o č a“, ki jima gleda na prste ter razkriva njiju gospodovalne in maščevalne nakane. Zato sta si postavila kot prvo in edino nalogo, uničiti to strogo nadzorovalko, katera’ že v kalu duši njiju neplemenite namere ter povsem onemogoča izvršitev njiju najsrčnejših želja. Ako pade ona, potem pade tudi tisti njiju stanovski tovariš, katerega je slovenski narod na Goriškem vkljub vsemu njijinemu nasprotovanju povzdignil na častno mesto narodovega voditelja — tako si do-mišljujeta iu želita v svojem pobožnem srcu. V ta nameu doslej nista zamudila še nobene prilike, ako je bilo mogoče vreči kamen na to sovraženo „Novo Sočo“, toda njiju rovarstva in kovarstva so se doslej še vselej spremenila v bogat blagoslov. Tudi našo borbo z dr. Mahničem si hočeta izkoristiti v svoje sebične namene in se celo nadejata, da si prav iz nje pripravita rodovitno polje za svojo — ljuliko; nadejata se, da „N. S.“ v tej borbi propade in potem je njiju doba tukaj, da bota po svoje mesarila in divjala po narodnem vrtu. Zato sta se trdno oklenila dr. Mahniča, dasi se nikoli nista ujemala ž njegovimi nauki, kar pač najočitnejše kaže njiju življenje in delovanje. I11 ko je dr. Mahnič omagoval pod težo javnega mnenja, katero je podprl naš duhovni dopisnik z dežele s svojimi temeljitimi in stvarnimi članki, prihitela sta mu vsaj dozdevno na pomoč z — zaupnico šestintridesetih duhovnikov g0-riškega mesta. Ta zaupnico nima torej tistega pomena, kakoršen so imele druge enake zaupnice s Kranjskega, marveč ona ima političen namen, ker porodila jo je politična stast-nost ter priznana maščevalnost in gospodo-valnost dveh znanih gospodov goriških. Ko se je zaupnica kovala in ko so se pozneje nabirali podpisi, ni vodila tega dela morebiti naudušenost za dr. Mahniča, pač pa strastno sovraštvo do „Nove Soče“ ter zavist in sovraštvo do uzornega našega narodovega voditelja na Goriškem. Evo, to je pravi pomen iu prava vrednost te najno- vejše zaupnice dr. Mahniču, kateremu nihče na njej ne more častitati! Da imenovanih dveh „boriteljev za katoliško idejo“ (risum teneatis amici!) pri takem poslu ni vodilo prepričanje za dr. Mahniča, to trdimo brezpogojno, ker poznamo ne le njiju mišljenje, ampak tudi življenje, kajti oboje je v skrajnem nasprotju z mišljenjem in učenjem dr. Mahniča. Imamo veljavne priče, ki pripovedujejo, kako maločastne in sramotilne 11 a s 1 o v e sta mu dajala, ko ga nista še potrebovala v svoje samopridne namene — a zdaj mu zaupnice kujeta in lovita na nje podpise! V čem se je dr. Mahnič spremenil od onega časa do danes ? Da bi se bila ona dva kaj spremenila in poboljšala, to tudi ni verjetno, ker poboljšan človek bi skušal storjene krivice popraviti, onadva se pa še vedno valjata po blatu starih grdih grehov. — Moža sta imela priložnost v teku letošnjega leta prepričati se, da njiju imeni ne vlečeta več, zato iščeta podpisov poštenih duhovnikov, da bi uplivala ž njimi navzgor in navzdol, da bi nagajalo ž njimi „Novi Soe.i“ in posredno po njej tistemu, kateremu je narodovo zaupanje prineslo njiju smrtno zavist in sovraštvo. Goriški gospodje si ne morejo šteti v čast, da so že drugič sedli na limanice omenjeuima možakoma, kakor bi jim gotovo ne bilo v nečast, ako bi se nasproti tema gospodoma vedli tako, kakor zaslužita, da bi ona sama kedaj ne obrnila tudi proti goriški duhovščini izreka: „povej mi, s kom se pečaš, in povem ti, koliko veljaš. “ * * * Dr. Mahnič torej ne more nikakor bi-ti ponosen na zaupnico, katera se je porodila ne iz prepričanja do njega, pač pa iz smrtnega sovraštva do „Nove Soče“ ter do Mahničevega sošolca in stanovskega tovariša. Toda kakor sta se omenjana gospoda , ki še dandanašnji ne moreta mirovati, že velikokrat korenito motila o uspehih svojih kovarstev in spletkarij, obogatita gotovo tudi takrat za jedno skelečo prevaro več. Naše razumništvo jima gotovo ne pojde na lep, o tem naj si niti v najmanjšem ne domišljujeta, pa tudi med prostim narodom ne opravita prav nič več s svojim pobožnim licemerstvom in hinavstvom. Predobro sta poznana! Zat6 tudi „Nova Soča“ odslej lahko popolnoma prezira njiju zahrbtna rovarstva. kajti ona ima veliko drugega potrebnejšega posla. Moža sta meseca marca zbobnala proti nam menda še več nego 36 podpisov, ki so hoteli delati reklamo za pokojno „Sočo“ proti našemu listu, toda dosegli so prav nasproten uspeh, ker število naših naročnikov je začelo rasti bolj nego kdajkoli poprej. Toliko manj se njiju nakana posreči zdaj, ko se „Nova Soča" tiska skoro v 900 iztisih (vkljub temu, da smo v teku leta nad 100 naročnikov izbrisali!), ki zahajajo le v take roke, med katerimi jih naši nasprotniki z največjim naporom dvajset ne pridobe za svoje namene. Za vsakega naročnika, katerega bi utegnili toliko oplašiti (kakor se je že začelo iznova hujskati in rovati!) da bi se< ne uspal dalje biti naročnik našemu listu, pridobimo dva nova. To je že stara praksa v zadnjih par letih. O tem ugodnem stanju našega lista smo morali na nho poročali preč g. K 0-košarju, kije v „Katoliku“ zatrjeval, da smo v strahu za svoje naročnike. Vidite, da nam celo par sto naročnikov gori ali doli ne fiiore biti toliko mari, kolikor si naši nasprotniki domišljujejo. Zato pa z vso odločnostjo odklanjamo sumničenje „R. K.“, češ, da se bojimo to ali ono zapisati iz strahu pred jedno ali drugo vrsto naših naročnikov. Da temu ni takd, da se naš list ne boji zamere od nikake strani, to je pokazal z odločno besedo o vsaki priliki, ko je bilo treba, kar nam nepristranski čitatelji naši gotovo radi pritrdijo. In taki ostanemo tudi v prihodnje, a „R. K.“ naj se zaganja v nas, kolikor mu ljubo in drago. Prihodnjič povemo še g. Kokošarju, kar mu tiče, potem pa sklenemo za vselej vsako daljše neplodno polemizo-vanje z nR. K.“ Politični razgled Avstrija. — Poljski klub končal je v ponedeljek dolgotrajno razpravo o svojem postopanju k spremenjenemu političnemu položaju. Zjedinil seje za politiko proste roke; čukati hoče, dokler cd hrumečimi slava - klici peta naroda himna „Se Poljska ni izginila /“ — V po sla nišk i zb o r ti i c i govoril je 27. nov. slovenski poslanec Pfeifer o nepravilnem odmerjeoanju davkov na Kranjskem. Pa tudi pri nas smo davkoplačevalci popolnoma v rokah davčnih nadzornikov, ki po svoji volji in pameti odmerjajo višje ali nižje davke, kakor se jim zdi. ■— Češki posl. dr. Lang se je pritoževal, da je sol vedno dražja in sploh mnogo predraga, kar hudo zadene najrevnejše stanove ljudstva. Država naj bi sol sama prodajala, kakor tobak. — Posl. Pol z-hofer je zahteval preustrojiteo vojaške takse, katera naj se pobira še le od ljudij, ki imajo 450. gld. dohodkov na leto, in sicer po 3 gld. na leto. Ge ima kdo dohodkov 4000 gld., naj plačuje po 100 gld., z večjimi dohodki pa še več. Pravična zahteva! — Posl. dr. Rose r je v tej seji že 29-tiČ govoril proti „bedaste-mu“ davku, kateri se plačuje v malih loterijah, ki so vsak dan povod mnogoterim nesrečam, poneverjenju in drugim zločinom. — Poročilo v volitvi dr. Lagi-nje izročilo se je v legitimacijskem odseku Poljaku Evg. Abrahamoviču. Glasovalo seje štirikrat; kandidata sta bila dr. Ferjančič in Abramovič. Ker tudi četrtič nihče ni dobil večine, določil je žreb v našo škodo. Upamo pa, da ukljub temu to poročilo ni prišlo v n a s p r o t n e nam roke. — l)ne 30. septembra doletel je našo cesarsko rodbino hud udarec, kajti istega dni sta umrla nadvojvoda Henrik in njegova soproga baronica W a i d e k. Trupli so prepeljali v Bolzan na Tirolsko, kjer ju položi v nadvojvodsko rakec. — Tirolski konservativec Z a lling e r je spravil v delegaciji tudi papežko uprašanje na dnevni red. Omenjal je dogodke zadnjih časov, ki so bili naperjeni proti sv. Očetu, ter poudarjal, da ideja o samostalnosti cerkve se ne da zadržati s topovi in da je mejnarodno katoliško uprašanje, ne pa samo italijansko. Papeževa zahteva o popolni oblasti na njegovem ozemlju je popolnoma pravična in legitimna. — Tudi knez W in d i s c h gr at z se je pridružil Zallingerju ter izrekel nado, da Italija sama mirnim potom reši uprašanje o papeževi posvetni oblasti v katoliškem zmislu. — Tudi minister zunanjih poslov grof Kalno k ij se je v svojem govoru dotaknil tega uprašanja, ko je dejal: „ Vlada vč, da je ogromna večina prebivalcev v naši domovini katoliška in da je njena naloga, po možnosti ozirati se na čutila in opravičene zahteve katoličanov. Tudi vlada želi, naj bi bil položaj sv. Očeta tak, da bi bil papež popolnoma neod visen, kakor se spodobi za poglavarja katoliške cerkve, in kar je zanj tudi potrebno. Seveda pa vded dejanjskih razmer ne smemo nikdar pozabiti, da smo z Italijo v politični zvezi in da je želja naša, z Italijo živeti v miru in prijaznosti11. — Ta odgovor je precej zadovoljil avstrijske katoličane, razdražil pa sosedne Italijane. Zutia nje države. — Nemški državni kuncelar Caprivi imel je v državnem zboru govor, kateri je jako pomiril evropske narode, ki so po raznih glasovih z Dunaja skoro gotovo pričakovali vojno za prihodnjo pomlad. V avstrijski delegaciji padla je beseda, da Avstrija mora žrtovati za vojsko poslednji krajcar, kateri je mogoče izžmeti iz žepov davkoplačevalcev, ker Rusija se vedno bolj obo-rožuje in pošilja v obmejne dežele svoje vojske. — A glej, kmalu na to se oglasi državni kancelar Caprivi, ki postavi na laž vse take vznemirjajoče novice. Dejal je, da Nemčija in Avstrija imata v obmejnih pokrajinah mnogo več vojakov nego Rusija in da v tem oziru ni prav nič takega, kar bi le količkaj moglo spominjati na bližajočo se nevarnost od strani Rusije. Nadalje je dejal, da je prepričan, da so nameni ruskega carja najmiroljubnejši na svetu. Nevarnosti za mir ni torej prav nobene — toda oboroževati se moramo še dalje ter biti na vse pripravljeni. Res, žalostnim Časom hitimo nasproti: neznosno postaja sedanje stanje v oboroženem miru, a še usodepolnejši časi bi nastopili po prvi bodoči vojski! Domače in razne novice Osebne vesli. — Pravosodno minister-stvo je imenovalo nekega g. Rudolfa S t a r k - a iz Trsta notarjem v Kanalu. Kolikor smo poizvedeli, mož zna le malo ali pa nič slovenski jezik. Radovedni smo, kako bo uradoval! Vsekakor bo to odvisno od strank, kajti če bode prebivalstvo hotelo, g. Stark ne bo mogel drugače uradovati nego slovenski. — Naš naročnik in rodoljub g. Vinko Prešeren, c. k. geometer v S t e y r u, imenovan je c kr. reservnim stotnikom. Časti tamol Njegova soproga je nam Goričanom še vedno nepozabljena prikazen na odru naše Čitalnice. — Vodja italijanskemu oddelku deželne kmetijske šole, vitez Evgenij Giordano, zaprosil je iz zdravstvenih ozirov za pokoj, časti mestnega starašine se je pa odpovedal. Velike škode ne bo ne za šolo ne za goriško mesto! Giordano je rodom iz Italije. — C. kr. namestništvo v Trstu je imenovalo zasebnega živinozdravnika Aleksandra S t a n d i 11 g e r j a začasnim okrajnim živinozdravnikom v Tolminu. Ali zna kaj bolje slovenski jezik nego dosedanji živiuozdravuik, nam ni zuauo. — Gospod dr. G. Gregorin, doslej odvetnik v Sežani, preselil se je s 1. t, 111. v Trst, kjer je otvoril odvetniško pisarnico v ulici Dogana št. 7. v II. nadstropju. Tržaški Slovenci so dobili v njem iskrenega rodoljuba in vrlega narodnega delavca, da jim moramo k tej pridobitvi iskreno častitati. — Deželnim svetovalcem pri okrožnem sodišču v Gorici sta imenovana gg. Karol Defacis in Ervin Smerda. Prvi zna slovenski jezik precej dobro. — Gosp. Avgust Jakopič, c. kr. okrajni sodnik v Kopru, ki je več let služboval v Bolcu, imenovan je deželnim svetovalcem v Rovinju — Gosp. A. Flegarje imenovan deželnim svetovalcem v Trstu. Knjige „Matice Slovenske11 došle so v Gorico učeraj in se dobivajo pri čitalničnem čuvaju. P. 11. gg. udje so naprošeni, da knjige čim prej odnesejo. Ob enem prosi poverjeništvo, da bi se pri tej priliki plačala letnina za prihodnje leto, ker s tem olajšajo mu mnogo skrbij, ki so s poverjeništvom v zvezi. Goriški trgovci z jestvinami imajo že od nekdaj navado, da za božične praznike dajejo svojim odjemnikom v dar m a 11 d 0- 1 a t a. Taki darovi so za odjemnike malenkostni, trgovcem pa uzročajo občutljive stroške. Zato skušajo odpraviti to navado. Že lani so se s podpisi zavezali, da man-dolata ne bodo delili, namesto tega pa so dali primerne doneske za »dobrodelne namene". Kam se je izgubila ona svota, ne vemo. — Tudi letos nameravajo goriški Lahi nabrati na tak načim za svoje namene lepo svoto. Ker je pa med enakimi trgovci prav mnogo Slovencev, svetujemo jim, naj ne gred6 na lep njih laškim tovarišem in naj ničesa ne podpisujejo. Lani so nekateri slovenski trgovci obrnili mandolat v jako blag nameu: darovali so namreč precej lepe doneske za „Slogine“ učne zavode. Na tak\način je prišel mandolat v duševno hrano našej ubogi slovenski mladini v Gorici. Ali Id ne bilo bolje, ako bi tudi letos mandolat obrnili za „ Božičnico* našej nježui mladini? — Kar velja za trgovce z jestvinami, to velj& za peke o Veliki noči! Nihče naj se ne ulovi v laške pasti, ker Slovenci imamo sami dovolj „dobrodelnih namenov!“ „CoiTicre“ je v svoji sobotni številki zopet pokazal svoje zakleto sovraštvo do vsega, kar je slovensko. V domači novici „Serieta e maschere (Resnoba in norčija)" pripoveduje o blagoslovljenju zvonov na nadškofovskem dvorišču učeraj teden. Na jednem umazanem vozu pripeljali so gole zvonove iz Furlanije; zadaj sta capljala dva revno oblečena Furlana. To je bilo za r,Corrierovo“ Židinjo, ki je najbrže na oknu zijala prodajala, vse prav in lep6, to je bila „serieta"! Na drugem, čednem vozu pripeljali so zvonove za p r v a š k o cerkev; bili so vsi ozaljšani z venci. Častno spremstvo so delale družice v narodni noši; prav lepo so se jim podajale krasne naše narodne barve! — To je pa bila Židinji norčija, prvaške družice so ji bile „maschere“, narodne naše barve pa je zopet, kakor po navadi, proglasila za — ruske. Tako ta list draži in hujska mirno naše ljudstvo ob vsaki možni priliki, tak6 sramosti naše narodne svetinje in cerkvene običaje! I11 ta list je glasilo velikej večini tistih Lahov in renegatov, ki neobhodno potrebujejo slovenskih novcev, da morejo živeti in ta židovski list podpirati! Takej hujskariji proti našej narodnosti ter proti našim narodnim in verskim svetinjam pa bode konec še le tedaj, kedar se Slovenci v Gorici in na Goriškem postavimo povsem na svoje noge, da ne damo našim zagrizenim nasprotnikom niti novčiča zaslužka. Potem v Gorici ne bo dosti več takih ljudij, ki bi vzdrževali jednako sovražno nam glasilo, kakoršno je današnji židovski „Corriere di Gorizia“. Poštne zadeve. — N^ki slovenski trgovec je imel pretekli teden opravilo pri poštni hranilnici v Gorici, a moral je svojo namero opustiti, ker ga je uradnik zavrnil z besedami : „ Ich verstehe Sie nicht — kommen Sie spather (ne razumem vas, pridite pozneje.) — Nekega dne v novembru se je hotel gospod z Vipavskega peljati s pošto do Ajdovščine. Uprašal je po listku, a uradnik ga ni razumel; zadnji je na to poklical nekega poštnega slugo, da bi on posredoval, a k nesreči tudi ta sluga ni znal slovenski. Priti je moral drugi sluga, da je uradniku raztolmačil slovenski naznanjeno željo. Na to je uradnik dal nemško - laški vozni listek; ko ga Slovenec ni hotel sprejeti, dal mu je vozni list, ki je bil sicer slovenski tiskan, a nemški izpolnjen. — Take in enake so razmere na goriški pošti, ki ima največ opravila s slovenskimi kraji in strankami! Poskrbeli smo, da se poreče o njih na merodajnem kraju primerna beseda. Radodarni doneski. — Za „Slogine“ učne zavode došlo je v zadnjih osmih dneh: Vesela družba na sejm sv. Andreja 2 gld. 60 kr. Ignacij Grunta r, c. kr. notar v Logatcu, poslal je po g. Andr. Kragelj-u v Gorici že zopet izdatno pomoč 19 gld. J. F. v K. 5 gld. Josip Baj ec v Gorici 5 gld. Ivan Kavčič 1 gld., Anton Urbančič 1 gld., Anton S k u b i n 1 gld., Antou Koren 1 gld., Martin P o v e r a j I gld., Simon Rožanc I gld., Andrej Kragelj (za 5 mesecev) 5 gld. Lovro Ivančič v Št. Lovrencu 6 gld. N. N. v Loč-niku 3 gld. — Pri praznovanju novih zvonov, na zahvalnico in za sv. Andrej v Pr-vačini 7 gld. — Iz Logov v kobariškem Kotu smo prijeli donesek pod naslovom: „Od ložkih pravdarjev dobila za »Slogine« učne zavode ložka gospodična 11 gld. 70 kr.« Za „B o ž i č n i c o“: J. M a r z i d o v-š e k 3 gld., Valentin Kumar v Gorici 2 gld. Lovro Ivančič v Št. Lovrencu 1 gld. 50 kr. Očitna in presrčna hvala rodoljubnim dobrotnikom, ki tako lepo skrbe za predrago našo mladino v goriškem mestu. Čita-telji naši s posebno slastjo in zadovoljnostjo prebirajo naša poročila o radodarnih doneskih za prevažne „Slogine“ učne zavode, ker iz njih spoznajo, da naša nježna mladina v Gorici ima veliko veliko skrbnih in požrtovalnih src med slovenskim narodom. Slava in hvala jim! Drobne novice. — Sejm sv._ Andreja pretekli ponedeljek je bil v vsakem oziru ugoden, da morejo biti žnjim zadovoljni kupovalei in prodajalci, kakor tudi tisti, ki o takih dneh prihajajo v Gorico zijala prodajat. Krasen jesenski dan privabil je v mesto silne množice ljudstva, med katerim je bilo pa bore malo Furlanov. Kdo torej redi in živi naše mesto?! — Ministerstvo notranjih poslov je prepovedalo vhod irredentovskemu listu »Illustra-zione italiana“ v Milanu. Lahonski listi točijo bridke solze po tem vrlem svojem bratcu. „Cor-riere« pravi, da ta vest bridko doleti čitatelje o-nega lista, katerih je jako velike po celi (?!) Avstriji. — V Loč ni ku je umrl dosedanji nadučitelj g. Colavini Jožef, kije bil vrl učitelj in Slovencem prijazen mož. Služba je razpisana do 8 ja-nuvarja 1892. Ta služba je med najboljšimi v okraju. Pokojnika nadomestuje začasno g. Mihael Komel, učitelj v pokoju v Gorici. — „Corriere“ bi rad videl, da bi prišel v Ločnik za nadučitelja kak fanatičen lahon; zato je že parkrat vspodbujal svoje somišljenike med učitelji v Furlaniji, naj prosijo za to mesto. Tifus v S. Vitu ni bil tako hud, kakor smo po drugih virih poročali zadnjič. Do 26. novembra je zbolelo 27 oseb med kater ste umrli le dve. Druge so deloma že popolnoma ozdravele, ali pa so na poti do ozdravljenja. — „Goriška Čitalnica« bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 21. t. m. ob 6. uri zvečer. — Na Silvestrovo priredi domačo zabavo s petjem, igro in tombolo, kakor druga leta. — Solkanska župna cerkev dobi novo oltarno sliko sv. Janeza Krstnika v onem tre-notju, ko krsti Kristusa. Slika je lepa. Videli smo jo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer je bila postavljena na ogled. . . Cerkev sv. Ignacija na Travniku je letos dobila novo prekrasno notranje lice. Ves prvi del cerkve je prav ukusno preslikan in okrašen. Želeti bi bilo, da bi se polagoma prenovil tudi drugi del okoli glavnega oltarja, ker ta je mnogo pretemen s sprednjim prenovljenim delom. — Dražba užitninskega davka za Gorico bo 15. t. m. Davek na vino znaša 28.0U0, na mes6 12.000 gld. Za ves gradiščanski okraj znaša davek na vino 8300 gld., na meso pa 2700. V slovensko šolo v Ločniku hodi 38 otrok, kar je za prvo leto jako ugodno število. Drugo leto se pa to število gotovo pomnoži. Ta šola »Corrierovcem« ne da miru, ker se je postavila v bran nadaljnemu polaščevanju tamošnje županije. Zadnje dni so nam čitatelji in naročniki naznanili precejšnje število pražkih srečk, katerih pa nobena ni bila izžrebana. Odslej nam ni treba več naznanjati, ker je čas prvemu žrebanju že potekel. Preostaja torej še nada za veliko žrebanje, 'ki bo februvarja meseca. — V „Corrieru“ čitamo razglas c. kr. okr. šol sveta v Tolminu, da je na prodaj šolsko poslopje v Volčah, ker se zida nova šola. — „Cor-riere je v celi Soški dolini nepoznan list, zato smo se kar zavzeli, ko smo čitali v njem ta razglas. V Ločnikn se je 29. novembra pravo-veljavno ustanovila tamošnja podružnica društva „Lega Nazionale«. K tej slavnosti je šlo mnogo laških Goričanov, katerih je bilo baje več nego pravih Ločničanov. Predsednikom je bil izvoljen g. Franc Z otti g (Cotič), čegar stari oče je le za silo furlanščino lomil. Nekatere vroče glave v Ločniku menijo, da bode „Lega“ kar čudeže delala proti predrznim Slovencem, ki se še vedno drznejo živeti in dihati v onej „čisto furlanski vasi«. Nameravajo baje pregnati iz Ločnika vse take Slovence, ki tamkaj nimajo svojih hiš; najemščino naj bi hišnim gospodarjem plačevala »Lega«. Ali so to „šolski nameni«, za katere je ustanovljeno to društvo?! V nedeljo zvečer je med tamošnjimi vaščani samini nastal prepir zaradi „Lege«; malo da se niso stepli. Mnogim Ločničanom ni po volji novo gibanje v Ločniku, boje se, da bi jih „Italiji ne prodali« ker ostati hočejo „pod cesarjem« in pa — Furlani. V tem zmislu se je vršil omenjeni prepir o katerem pa »Corriere« ni hotel ničesa poročati. Pretep v Podgori. — „C o r r i e r e« pripoveduje po svoje o pretepu, ki se je vršil v nedeljo zvečer v Podgori med la-mošnjimi slovenskimi domačini in goriškimi „Legovci«. A da se resnica prav spozna, čuti je treba oba zvona. Reč je taka-le: Že kakih 14 dnij nepoklicani hujskači dražijo podgorsko prebivalstvo z „Lego Nazionale.« Središče takih hujskarij je tamošnja papirnica, katere ravnateljstvo se nahaja v rokah, ki so Slovencem od konca do kraja sovražne. Delavke iz Ločnika so že celih 14 dnij jezik brusile proti Slovencem ter med delavci nabirale ude za „Lego Nazionale.« Po sili in zvijači so vpisale tudi mnogo Slovencev, kar je močno jezilo podgorske vaščane. Ko so delavke prihajale v papirnico ali pa odhajale iž nje, vselej so upile: »Viva Lega Nazional! Viva la nostra patria!« Enako upitje se je zaneslo tudi med one italijanske rodbine v Podgori, ki stanujejo tamkaj začasno zaradi dela in zaslužka v papirnici. Tako oblastno rogo* borstvo p r i v a n d rančev je močno jezilo domačince, ki sb pa vse potrpeli in se zatajevali, da ni prišlo do piepira. Predrznost teh hujskačev je šla celo tako daleč, da so v Podgori, torej v čisto slovenski vasi, razobesili celo italijanske lepake, ki so oglašali občni zbor „Legine“ podružnice v Ločniku. Da je župan modro zaprečil kak neljub prizor, dal je one izzivajoče lepake uradno odpraviti. (V Gorici se je „zaradi ljubega miru« odpravila celo slovenska zastava!) Neka laška deklina pa je dejala v nedeljo . „Naj le pridejo danes podgorski fantje..............S aren (t. j. laški begunec, ki pa zdaj v Podgori le zdražbe dela) je že pripravil družbo, da jih namlati ....!« In zvečer se je res pripetilo nekaj takega! Iz Ločnika se je vrnilo v skupni četi kakih 20 Goričanov, a niso šli čez železniški most v Gorico, ampak šli so naprej v Podgoro. Stopili so v gostilnico g. Ignacija Trpina, iz katere se je razlegalo slovensko petje, kjer so začeli pozneje zmirjati in psovati z „Mostri di Sclavs!« — dasi se nihče ni brigal za nje. Vsak pameten človek mora priznati, da je tako psovanje skrajno nespametno in nevarno v podgorskih napetih razmerah, kajti sposobno je, da uzroči vihar, ki se itak le s težavo tlači, kakor ogenj pod pepelom. Taka in enaka zaničljiva zbadanja so silno razburila slovenske pivce in pevce, a zatajevali so se, le do nekih besedovanj je bilo prišlo v gostilnici. Pozneje je pa na ulici nastal prav oster pretep, ker je jeden Goričanov nekega Podgorca zmirjaje izvabil iz gostilne ter ga potem udaril s pestjo po obrazu. S tem je dosegla vrhunec predrznost goriških hujskačev — in dobili so česar so iskali, kajti iz pretepa niso odnesli vsi zdravih glav. Vodjo Skertove papirnice, nekega Josipa S t o 1 f a iz Trsta, morali so pripeljati v Gorico, ker je bil silno udarjen čez levo oko Kdo ga je udaril in ali ga je udaril kak Slovenec, ni znano. Zaprli so že v torek tri mladeniče, ki so zaznamovani kot glavni uzročitelji pretepa. Cela zadeva konča pred sodnijo. IJprašamo: Kdo drugi je kriv temu dogodka nego laški hujskači, ki dan za dnevom žalijo narodni čut Slovencev v mestu in okolici, ki je vsa slovenska? Ali nismo že svarili pred jednakimi hujskarijami z opominom, da utegnejo priti časi, ko bodo goriški vročekrvneži dobivali z obresti-mi posojane surovosti?! Ko so znani fanatiki ob belem dnevu surovo napadali našega urednika, da odslej niti čez dan ne gre na ulice brez samokresa v žepu, takrat je »Corriere« onim surovežem še le ploskal, češ, tako je prav, le tako naprej! Tudi pri marsikaki drugi- priložnosti je dal svojim ljudem razumeti, da nad Slovence je treba iti s p e s t m i. Mi smo svarili pred. jedna-ko pisarijo in hujskarij o, rekoč: Glejte kaj delate, kajti priti utegnejo časi, ko ne hote smeli prestopiti mej goriške mestne občine, kajti razdraženo in razžaljeno slovensko ljudstvo utegne posnemati vaše izgle-de. — No, zdaj ste nesrečno pripravili te razmere tako daleč, da so se že začele uresničevati naše besede nad vami. Ako je torej v nedeljo prišlo v Podgori do gori opisanega pretepa, krivi so temu le tisti goriški hujskači, njim na čelu „Corriere« in njegovi duševni očetje, ki dan za dnevom žalijo narodno čustvo slovenskega naroda na Goriškem. Tem bo treba v prvi vrsti zamašiti usta in naučiti jih poštenega vedenja, potem bo vladal najlepši mir med prebivalci iz mesta in dežele! Beseda ,, Pr vaškega Sokola« je bila vkljub slabemu vremenu še precej obilno obiskana. Novi sokolski pevski zbor žel je za svoj prvi nastop prav odlično in živahno pohvalo. Tudi čveterospev je lepo rešil svojo nalogo. — Mnogo prijetne zabave je vzbudila znana burka „Dva gospoda pa jeden sluga« Ulogo Lizike je prav dobro pogodila g.čna Vekoslava Bizjakova iz Gorice; pa tudi drugi igralci so dobro rešili svojo nalogo. Škoda, da je slabo vreme močno nagajalo tej narodni veselici. Iz okolice goriške priobčila je predzadnja „Edinost« naslednji dopis : Z jedne strani opazujem z veseljem naše narodno gibanje, videča, da res napre-. dujeino; z druge strani pa me žali, ker vidim, da ne delamo povsod tako, kakor bi morali. Težko mi je sicer neugodno govoriti o svojem lastnem, to je ženskem spolu, a pripoznati moram, da tudi ženski spol ne vrši svoje naloge, kakor bi jo moral. Morda se mi kedo posmeje, češ : kaj bi neki ženske po-litizovale! — d. to nič ne de. Tega sicer tudi jaz ne zahtevam, da bi ženske politi-zovale — posel ta prepustimo le možkim ! — ali vzlic temu stori lahko ženska — kot soproga in mati — obilo za narodnost svojo. „Dajte mi dobrih mater! « vskliknil je sv. Augustin, »svet vam prenovim«. Jaz pa pravim : „Dajte nam narodnih mater, čudeže bodete gledali!« — Koliko lahko doseže mati pri vzgoji svojega otroka, koliko kot soproga, ako je zavedna in resnično rodoljubna! Ali more soprog kaj odreči ljubljeni ženi? Posebno, ako vidi, da so njene prošnje blage, človekoljubne ? Ne, nikakor ne I Torej vidite, da imamo tudi me veliko nalogo. Ali jo pa izvršujemo? Nikakor ne! Narodna žena mora biti povsod mlrodna ! Ne zadošča, da tu pa tam kaj daruje za narodne šole, ako pa v istem hipu s svojimi otroci občuje v tujem jeziku. In tudi na svojega moža mora ugodno upli-vati, ako treba. Da, veliko imamo takih »narodnih« slovenskih gospa in žena, ki mislijo, da so dovelj storile, ako so dale 1 gl. za družbo sv. Cirila in Metoda. Upra-šajte pa te narodne žene, kam hodijo ku-pavat, kar potrebujejo za družino. Ali zahajajo k narodnim trgovcem? Da, nekatere store to in tem vsa čast. Ali večina — žalostno, ali resnično — zahaja k našim najhujšim nasprotnikom. Ali ne vedo, kojiko škodujejo s tem narodni stvari? Izgovarjajo se, da so narodni trgovci dražji, nego naši nasprotniki; tega pa ne premislijo, da smo mi sami krivi, da naši slovenski trgovci ne morejo tekmovati z onim nasprotnikom, ki si je že napolnil žepe s slovenskim denarjem, in ki zdaj lahko uničuje ubogega slovenskega trgovca. Naša dolžnost je, da domačine podpiramo, le v tem se pokažemo, da smo v resnici „narodni«. Ko bodemo v mestu imeli imovite naše trgovce, zadobi naša Gorica izvestno drugo lice, nego je ima danes. Torej, drage sestrice, pokažimo se tudi v tem pogledu, da smo zares „ narodne «. Mož in žena, oba treba da vestno vršita vsak svojo nalogo. Nikakor ne zadošča tožiti, ampak delati je treba! Pridnemu in požrtvovalnemu pomaga Bog; torej na delo in Bog nam bode pomagal! Rčdoljubka. Izza Kormina nam pišejo 23. novembra: V briški vasi G. dovolili so si bili mladeniči to-le šalo: Ko je „star« fant peljal nevesto k poroki ter so gospodinje došle ogledati si ženine, šli so nekateri »mladi« po hišah ter lonce odnesli od ognja, da ni — vrelo kosilo. V Korminu je kakih 6 krat došel duhovnik k bolni laški ženski, da bi jo k spovedi pripravil; toda ni hotela in tako je revica umrla. „Kultura.« V Rutarjih so spremenili dnhov-nika tisti čas, ko so obročarji pripovedova- li, da v Kanalu „smrdi«. Prejšnji, nasprotnik Slovencev, je naglo izginil, a došel je drugi tudi naglo. Naj bode Slovencem, kte-rih ima dovolj v svoji duhovniji, bolj pravičen, da ne pade v — kak »smrad.« Gori v Kožbani ne morejo dobiti o r-g a n i s t a, ki bi hotel orgij ati brez plačila; zato so sklenili vpeljati plese, da pride v »kaso« več denarja. V Mirniku se že radujejo, ker slišijo, da bo tudi Avstrija zidala cesto kraj Idrije, kakor jo ima Italija; če le bo res. Prepočasna je Avstrija v cestnih zadevah; zlasti za Brda premalo stori. Ta za-nikeruost se bo maščevala ob vojski. Kdaj že je deželni zbor dodal cestnemu odboru v Korminu tisoč gld. za klanec in most pod Dobrave m, pa še nič se ne dela! Deželni odbor, vlada, budite in kličite na delo, da ne bo prepozno! Tu ni šale! Bliski. Požarna straža v Kobaridu. — Iz Kobarida pišejo nam 21. novembra: Dne 19. oktobra sešli smo se v gostilni g. Franca Urbančiča. Različna pomenkovanja dovedla so nas v resen razgovor o potrebi ustanovitve prepotrebne požarne straže za naš prijazni trg, in okolico. Kmalu po tem razgovoru smo se resno lotili dela, sestavili pravila po uzoru drugih enakih društev ter odposlali jih merodajni oblasti v potrjenje. Da je novo društvo prevelike važnosti ne le za naš trg, ampak tudi za celo našo okolico, spoznati mora vsak treznomisleč človek; zato bo gotovo vsakdo z veseljem deloval na to, da bo naša nova požarna straža pridno uspevala in napredovala, da bo čim prej kos svoji važni nalogi. Treba se bo pridno uriti in vaditi, da se vsi ognjegasci priuče na potrebni red, na povelje, na gasilna orodja itd. Sevčda bo treba tudi marsikake gmotne podpore, predno bo vse v-redu, kajti večino potrebnega gasilnega orodja bomo morali še le nakupiti. Nadejamo se, da nam v tem oziru priskočijo na pomoč razne zavarovalnice, ki imajo pri nas svoje ude, saj naša požarna straža bo varovala tudi njih koristi. O veliki važuosti požarnih straž mi ni treba mnogo govoriti, saj kdor je le nekoliko pokukal v tuji svet, videl je, da ima drugod vsaka večja vas že svojo požarno stražo, pri katerej z veseljem sodelujejo mladeniči in možjč, ubožci in bogatini. Ko je bil o priliki letošnje velike razstave v Pragi tamkaj shod vseh čeških požarnih straž, prišlo je iz vseh čeških krajev nad 14.000 ognjegascev, ki so v raznih _ vaja.li pokazali, kako izborno znajo vršiti svojo imenitno nalogo. Tudi s Kranjskega, kjer je tudi že lepo število takih društev, bilo je nekaj ognjegascev pri onem shodu v Pragi, kjer so videli, na kako visoki stopnji se nahaja ognjegaštvo na Češkem. Pri nas na Goriškem imajo požarno stražo v Kanalu, katera se je izvrstno obnesla pri zadnjem požarju v Tolminu. Požar na Ravnem naj vspodbudi tudi nas, da se toliko resneje lotimo dela, da se čim prej ustanovi požarna straža, katerej namen bodi: braniti življenje in premoženje svojemu bližnjemu! Požarna straža v Kobaridu zadošča za celo našo dolino. Zato se obračamo s posebno prošnjo do vseh sosednjih občin, naj bi se združile z nami, da bomo: »vsi za enega in eden za vse!« Z dežele: (Alije mogoče?) V »Edinosti« št. 93. t. 1. beremo sledeče vrstice: »Umrl je bivši župan tržaški dr. Bazzoni. Pred-učerajšnem popoludne je bil pogreb, kojega se je udeležila velika množica ljudij. V kapelici n a pok op ališ č i sv. Ane govoril je žid dr. Mo j zes L u z za t o.« „Coemeterium non est locus publicus, omnibus indisciiminatim destinatus non pertinent ad bona publica, omnibus commu-nia, sed sunt addicta dominio et dispositioni ecclesiae. Aichner ed V. pag. 669. Per capellas seu oratoria hic intelli-gimus loca sacra in agris, in civitatibus ant in domibus privatis extructa eum in finem, ut inibi s. s. Missa celebrari postit. Aichner p. 665...... non permittitur, ut sive ministri alienae religionis sive generatim laici (Judje) in coemeterio catholico oratio-nes habeant. Aichner. p. 670. „ Leichenreden diirfen auf katliol. Friedhofen (tu celo v cerkvi! op. dop.) \veder von Laien noch von Pastoren gehal-teu werden. Cultusminist. 7. Juli 1879. Re-pertorium-Dannerbauer p. 98. Radovedni smo, ali so pristojni krogi odločno stopili na noge. Tu, tu, naj pokažejo tisti, ki so „zgo-raj«, koliko jim je mar za ugled in prostost sv. katoliške cerkve. Slovenske govore v cerkvi je lehko prepovedati Židom na ljubo, tudi narekovati molitve in priporočevati bratovščine ni tako težko; boj pa napovedati c. kr. katolicizmu, ki ima gosto nabran plašč, pod katerim se skrivajo Židje in razni visoki krogi, pouzdigniti zastavo, na kateri naj bi bilo zapisano : „Mi hočemo in zahtevamo svobodno cerkev in svoboden narod!« — o tega pa ne, rajši vse drugo, kakor to! No, gosp, dr. Mahnič, kedaj stopite v boj za prostost sv. katoliške cerkve v katoliški (?) Avstriji?! Navzdol mahati pač ni težavno! Toda pri nas v Avstriji treba je čistiti v prvi vrsti navzgor, še le potem bo vse zdravo in dobro tudi navzdol. Pri glavi je riba začela smrdeti! O ko bi naš Izveličar prišel še enkrat v človeški podobi na svet, zaklical bi gromovitim glasom: Non estis milites Christi Sed estis milites »ministri« Duhovnik POSLANICA. Edino z namenom, da bi nas pripravili ob dobro ime, raznesli so zlobni obrekovalci govorico, da smo podpisani bratje nakupili v Dorubergu petijota. Toda mi smo nakupili le izborno in pristno vino in niti kapljice petijota. Oni zlobni jeziki ne le da nameravajo škodovati našemu dobremu imenu, marveč hočejo škodovati in pripraviti v slabo ime tudi Dornberžaue, kateri so lahko ponosni na svoja izvrstna vina in na svojo nekaljeno poštenost v vinski kupčiji. Ker osebno dobro poznamo nekatere take zlobne obrekovalce, mogli bi jih tirati pred kazenskega sodnika, česar pa ne storimo le z ozirom ua one o-sebe, ki so nam o tem sporočile, ker so naši dobri prijatelji in ki ne marajo za svojo prijazno uslugo še po sodnijah pričevati. Omejujemo se pa le ua to, da za danes javno poprosimo one, ki hočejo vede i, da smo mi nakupili petijota, naj v prihodnji številki »Nove Soče« navedejo imena onih posestnikov, od katerih 1/i bili mi kupili gori omenjeni petijot. Poživljamo jih, da to vsekakor storijo! Mnoga dornberška vina dali smo preiskati pri tukajšnjem slavnem c. kr. kemičnem kmetijkem po-skušališču, katero je našlo, da so prava in izborna ter da ni niti sence po kakem petijotu, kar lahko dokažemo s spričalom, ki je v naših rokah. — K sklepu še to-le: Da nekdo naših obrekovalcev ima dolg nos, smo vedeli že doslej; zdaj pa vemo, da njegov strupeni jezik je se daljši. V Gorici, 3. decembra 1891. Branje Ko la Hi o. Solidne agente išče v vseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andr Assy strasse 56. (Movits kapljice sy. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniss želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo,-Ppodajejo se v vseh glavnih lekarnicab na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B- Ilovie, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelna »pri Mariji pomagaj« ; Postojni v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf. KRF1* I steklenica velja 30 kr. 'Of NB. Vat •ovati seje treba nutrsikakih balzamov, katere sijajno o znanca) o in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi »m nevarni nasledki. s To jiripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeb in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrcpčevaino esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. mr Razun teh specijalitet imam tudi vae esence za izdelovanje puma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol' Filip Pollak Tvornim esenrnih specijalit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. fotograf y Gorici v ulici sv. Klare išče učenca iz slovenske spoštovane družine, veščega slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Risar ali sploh kak dijak iz srednjih šol ima prednost. Starost 16—18 let. SPIRIDIJON SKERT S GLAVNA ZALOGA g /N ATJ g P 01» H U Z i\ I € A g JJ v Semeni ški ulici 12 "J na Travniku 14 Vsako trgovsko knjigo izvrši v domači dela v nici z največjo točnostjo po danem naročilu. v Št. Mavru prodaja svoja zemljišča v Št. Mavru, v Pevmi in v Gorici pod jako ugodnimi pogoji, tudi na obroke. Natančneje se poizve pri upravništvu tega lista. Znm gohlenen j Reiclisapfel.“ LEKARNA NA DUNAJU Jernej Kopač na Solkanski cesti st. 9 izdeluje in prodaja sveče iz pristnega, garantovanega čebelnega voska. Zalogo mojih sveč ima tudi trgovec Anton Urbančič v Gosposki ulici Ob enem prodaja raznovrstno medeno pecivo. Priporočevaje se svojim rojakom v mestu in na deželi zagotavljani najboljše blagč po najniže mogočih cenah. Vsebina: 18 zdravil in predmetov Cena 60 kr., po pošti 80 kr. mr Dobi se v vsaki 1 ekarni Prvo skladišče — V Raštelji št. 2|25| Medeno pecivo. "V GORICI. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dobil na veliko izbiro čevljev, čevljičev, škorenj, velikih čevljev in šlap iz sukna, klobu-čine in usnja vsake velikosti za otroke male in velike in za odrasle s podplati in brez njih in tudi z ličnim usnjem znotraj in sicer vse to letošnje blago. Bogata zaloga: celuloidnih Zavratnikov in zapestnikov za duhovnike, meščane in vojake ; podobic, rožnih veucev, svetinj; cigaretnega papirja nove vrste; okvirjev iz papirja z vsem, kar je treba s papirja, zlate, sreberne in rudnate barve; lepotičja, dišav; vsake vrste igrač na veliko izbiro za dečke in deklice ; raznoličnih kovčegov in popotnih torb za gospe in gospode; vsakovrstnih čevljev, šolnov in šolničkov malih in velikih za možke in ženske; vrhu tega vsakovrstnih galantarijličnih in navadnih na veliko izbiro. Velika in Mala Pratika Slovenska in J. BLAZN1K-OVA v Ljubljani. nahaja se od sedaj naprej Sladt, Griinangergasse Nr. 12. (na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12). in se priporoča za preskrbljevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točno izvršitvijo. jpdt Cenik in prevdarki stroškov zastonj Čestita • gospodinja! - Izvolite Hiti, sati. ft 1 Prvo skladišče — V Raštelji št. 2j25, Henrik Francki sinovi v Ludwigsbnrg’i». c. k. priv. tovarna Komotav, L.INC “/d, Kajau, Čechjr. El •mi Rakousjr. Uiur/. BukareSt. ff Rumuu»ko. » je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče domače sredstvo. Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več. X» v»*h delili ssvojnlne je f* v8 0\ moja ta dodana, zakonito I varovana varstvena I Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Tam se tudi dobi: varstvena znamka, najboljši, najizdatnejši, tedaj naj cenejši dodatek k bobovi Kavi. Za črno Kavo s 4 žlicami bobove - 1 žlica Franck’ove „ mlečno „ „3 „ „ -1 „ Franck’ove Priporoča in dobiva se v vedno svežej kakovosti v vseh «1» špecerijskih prodajalaicah po deželi in po mestoh. ▼ To sredstvo pospešuje prav izborno, ka-4 kor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, L zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi ^ bkži bolečine. ▼ V škatljicah po ff po 35 kr. in 25 4 kr. Po pošti 6 4 kr. več. i Na vfieh delili sa- vojuine Je moja tu * ji dodana zakonito • varstvena znamka. J GLAVNA ZALOGA | B. FBAGBER, Prag St. 202-204, Mala strana, lekarna „pri črnem erli“. iJ0r Poštna razpošiljatev vsak dan. 'VIS SARGOV KaliM se dobi po 35. kos v vseh lekarnah, Drogerijah in dišaroicah SARGOV SARGOV SARGOV SARGOV SARGOV SARGOV SARGOV Klement Rubbiaft urar v Seuieniški ulici št. 8. ima y zalogi p k vsakovrstne stenske ure, budil- JI nice, itd. — Sprejema tudi po- M kvarjene ure v popravo. — Naro- |U čila z dežele se hitro dovršujejo. Zagotavlja se točna postrežba in zmerna cena. JI je ze v domačih je kot neškodljiv i j« žli K k pripoznan Jj- ■ kot nci- I j: H zogibno I ■ zobno čistilo Prignali Ja iy. imenuje se slovenski Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M, Obizzi v Gorici