DR. ANTON POLENEC PAJKI IZ SELŠKE IN POLJANSKE DOLINE Ker so ostale etilenglikolske pasti v dolini Luše nastavljene vse leto t. j. do letošnjega aprila in je bil ta gozdnati predel Selške doline tudi sicer pregle dovan in raziskovan še vso jesen in zimo 1963 ter pomlad in deloma tudi po letje 1964, naj se najprej zadržimo še pri pajkih iz tega prijaznega področja Loškega gričevja (si. 1). Ustavimo se najprej še pri velikem, krepkem lijakarju, sorodniku znanega hišnega pajka pri Coelotes poleneci (Wiehle), ker je to za naše slovenske gozdove značilna vrsta, kakršna po dosedanjih podatkih ne živi nikjer drugod na svetu. Ta pajek (si. 2) je bil odkrit najprej na južnih pobočjih Storžiča, nato pa še v gozdovih okrog Crngroba. na Jezerskem in nazadnje na Črnem kalu pod Ble- gošem. V našem mešanem bukovem gozdu v dolini Luše zavzema prav ta pajek eno izmed vodilnih mest ter se pojavlja, kot smo že omenili (Loški razgledi 1963), dvakrat: zgodaj spomladi v majhnem in pozno poleti v večjem številu, kar je razvidno iz skice (si. 3). V pasti so se ujeli predvsem bolj aktivni samci in le malo samic (4). Predvsem se ta slovenski lijakar zadržuje pod večjimi skalami, ki jih je mnogo prav v tem gozdnem predelu. Ob strani skale je viden vhod, ©kroglasta luknjica, okrog katere je spredena lahka, sivkasta pajčevina, kjer se spotakne in zaprede marsikak hrošček ali kaka druga žuželka in privabi pajka iz dolge pajčevinaste cevke. Ko sem tako nekoč sredi julija (16. jul.) pregledoval in obračal skale, sem pod dvema našel samici, okrog katerih je bilo vse polno mladih pajkcev. Pajčevinasti rov se je na koncu razširil v kakih 7 cm dolgo, 5 cm široko in dober centimeter visoko »otroško sobo«. Ko je samica zapredla svoja jajčeca v zapredok in kokon odložila na pri merno mesto, je pri večini pajkov tudi konec vseh skrbi za zarod. Pri nekaterih pa ostanejo samice še pri zapredku in ga varujejo, pajki volkci pa zapredek celo nosijo s seboj. Ko se iz jajčec razvijejo mladiči, nosijo volkci tudi mladiče nekaj časa s seboj; šele ko se drugič leve in se v njih zbudi lakota, se razidejo in začno živeti vsak po svoje. Nekaj pajkov pa poznamo, kjer ostanejo mladiči še dalje časa s samico, ki jih ne samo varuje pred nevarnostmi, temveč skrbi tudi za njihovo prehrano: in med te sodijo tudi lijakarji iz rodu Coelotes. Ko je skrbna mati ujela plen, ga privleče k mladičem, umori, deloma utekočini ir jim ga prepusti. Ko ima samica plen še v čeljustih, se mladiči že clrenjajo okoli nje, jo gladijo s svojimi nežnimi nožicami po glavi, čeljustih, sprednjih nogah in mati jim prepusti plen. Tako je opisal E. Tretzel, odličen poznavalec pajkov, nego zaroda pri bližnjem sorodniku našega lijakarja {Coelotes terrestris Wid.). Kot lahko sklepamo iz naših ugotovitev, tudi ta naš lijakar tako neguje zarod, saj so bili mladiči že precej veliki in vsaj stari že kak mesec. 175 Drugi pajek, ki ga doslej še nismo srečali v gozdovih blizu Loke, je svojski smrekov pajek (Hyptiotes parado.viis C. L. Koch). ki je bil ujet 14. septembra. Čeprav se je ujel kot nedorasel samec z neizoblikovanimi značilnimi paritvcnimi organi na koncu drugega para pipalk, je bila vendar njegova zuna njost še v nedoraslem stanju tako značilna, da ga je moč takoj prepoznati (si. 4). Pajka sem našel sicer pod bukvijo, vendar v neposredni bližini smreke. Ta pajek je kot redkokateri navezan skoraj samo na mlade smrekove gozdove. Po obliki in barvi je podoben smrekovemu popku in bi ga bilo prav težko najti, če ga ne bi izdajala njegova mušja past. ki je podobna veliki trikotni pahljači (si. 5). Ves dan visi ta pajek tesno ob smrekovi vejici na posebni varnostni nitki, s prednjimi nogami pa drži za »ročaj« — signalno nitko svojstvene trikotne lovilne naprave, ki meri včasih tudi en meter. Ko se ujame kak plen. ne plane smrekov pajek nanj kot n. pr. križevec, temveč podaljša varnostno nitko, s katero je pritrjen na smreko in mreža se v hipu pobesi, da se muha še bolj zamota. Nato pajek mrežo ponovno napne in spet spusti in to počenja, dokler se žrtev povsem ne zaplete. Tedaj se pajek šele po varnostni nitki spusti k žrtvi. V septembru je bil med mahom ob bukovem deblu ujet kakega pol centi metra velik, bledorumen in temnosivo lisast pajek baldahinar Drapesticu socialis (Sund.). Ti pajki se zelo radi zadržujejo na bukovem lubju, kjer jih je vedno po več skupaj — od tod njihovo vrstno ime — družabni. Mrež ne predejo, za seboj pa puščajo pajčevinaste nitke, tako da so bukova debla včasih vsa preprc- žena s pajčevino. V pozni jeseni in v začetku zime se ti baldahinarji množe, tako da jih lahko štejemo med zimske pajke (si. 6). Ob smrekovem deblu, med koreninami, ki štrle iz zemlje, si je napravil preprosto, rahlo pajčevino krepak sivorumen in temnolisast baldahinar Labida tlioracica (Wid.): ena samica se je ujela v novembru, druga v decembru. Doslej te vrste pajkov še niso našli na našem ozemlju (si. 7). Naj omenim še nekaj drobnih, dva ali tri milimetre velikih pajkov balda- hinarjev, ki so bili ujeti pod steljo. pod kamenjem: tak je Oreonetides firmus (Cambr.) (samica, ulovljena 14. sept.), vrsta, ki pri nas še ni bila poznana, dalje Cenlromerits sellarius (Simon) (avgust, september: 2 samca. 2 samici), doslej v južni Evropi zelo redek (Biol. vest. XII. 1964): Leplhjphaiites sp. je soroden L. roeiLcri (Wieh]e) in ži\i med steljo in pod njo. L. roeiveri je bil prvič odkrit na pobočjih Storžiča. Opisal ga je že omenjeni svetovno znani poznavalec pajkov iz Dessaua dr. H. Wiehle, ki je opisal tudi že prej omenjenega lijakarja (Coelotes poleneci). Ta vrsta baldahinarja. ki sem jo našel v tem gozdu (9. dec, 2 samca), se nekoliko loči od tipične oblike, vendar sodi. mogoče kot posebna podvrsta, v okvir te vrste. Ko bo najdena še samica, bo vrsto laže opredeliti. Med steljo je bil najden (14. sept., samica) tudi droben rdečkast pajkec Gonatium rubellum (Black.) iz obsežne družine Micrjphantidae. Tudi ta vrsta je bila sedaj prvič ugotovljena na slovenskem ozemlju. Isto velja tudi za zelo svojskega, komaj poldrugi mm velikega rdečerjavega pajkca Comaroma simoni (Bertkau) (1 samec, 2 samici), ki je bil najden pod vlažnim bukovim listjem v avgustu 1964: tudi ta se nekoliko loči od ti])ične oblikel Pod smrekovim lubjem sem v začetku novembra našel zapredke šestero- okega pajka Harpactes hombergii (Scop.), ki ga je prvi našel in opisal zname niti naravoslovec A. J. Scopoli. Ti pajki imajo izredno vitko telo. temnorjavo glavoprsje in svetlosiv zadek. 176 12 LoSki razgledi 177 SI. 1. Pogled v dolino Luse v Selški dolini. Levo je gozd za raziskovan,a — S7 " Paiph poleneuj se d, okra, na leto razplojuje: poleti je glavna razplojevalna doba, spomladi pa Na pokošenem travniku pod gozdom so se v jutranji rosi lepo videle paj- čevine temnega kroglastega pajka Asagena phaleruta (Panz.) Komaj nekaj centimetrov nad zemljo so spletene lepljive nitke, kamor se love žrtve: mravlje in drobni hrošči. Na istem sončnem travniku žive tudi najmanjši temni pajki volkci Aulonia albimana (Walck.) s svetlimi končnimi nožnimi členki. Pet dni zatem, ko so bile pasti v decembru izpraznjene, je zapadel sneg. Od 14. decembra pa vse do prve tretjine marca so bile nato pod snegom. Ko sem jih 14. marca spet pregledal, je na nekaterih krajih sneg že skopnel, v pasti pa so se ujeli pajki, ki niso tako občutljivi za mraz in ki svatujejo tudi v naj manj ugodnem letnem času (m. — samec. Mannchen: ž. — samica, Weibchen): Hurpactes lepidus C. L. Koch 1 m. -j- 4 ž. Centromerus siniilis Kulczynski 4 m. -j- — Lepthjphantes cristulus Menge 1 m. + 1 ž. Leplhjphuntes mansuetus Thorell 2 m. H Amaurohius obustus L. Koch I m. + 1 ž. Coelotes inermis L. Koch 1 m. H Anvphaena accentuata Walck nedorasel Čeprav so bile pasti v aprilu pobrane, se raziskovanje teh gozdov nadaljuje, saj si lahko obetamo zlasti med pajki, ki žive pod listjem v rovih, katere so napravile rovke, še marsikaj novega. Proti koncu aprila (26. apr.) sem se odpravil v Poljansko dolino, v So potnico. Kalužnice so s svojimi zlatorumenimi cvetovi in svežim zelenim listjem oživljale studence, ki so vreli iz melin. Isti vijoličasto rdeči in zelenkasto- sivi tako imenovani grbdenski skladi, ki smo jih srečali v dolini Luše, se raz prostirajo tudi v tem delu Loškega gričevja, kjer si je Sopotnica napravila svojo strugo. Ob poti so se med vlažnimi skalami bleščale v jutranjem soncu številne drobne pajčevinice, polne rosnih kapljic. Le kdo jih je spredel? Droben, črn. tako imenovani dvoglavi pajkec Diplocephalus connectens Kulcz (si. 8). doslej znan le na Madžarskem in v Avstriji. Tega pajkca sem našel tudi ob studencu pod Starim vrhom v bližni Rovt. Pasti (8) sem zakopal v zemljo v mešanem gozdu, ki se razprostira na levem bregu potoka v začetku doline. Hrast, bukev, kostanj in smreka — botaniki imenujejo to združbo Querco-Carpi- netum luzuletosum albidae — poraščajo dokaj strm breg, ki ga grade karbonski sivi peščenjaki. V podrasti prevladujejo borovnice in mladi bukovi ter hrastovi grmiči. Tla so pokrita z bolj ali manj preperelim listjem in deloma s smrekovim iglic j eni. Naj navedem najprej pajke, ki so se ujeli v pasti v prvih treh mesecih, (v maju, juniju in juliju): Od 26. aprila do 24. maja 1964: Lycosa chelata O. F. Mueller 11 m. + 8 ž. Harpactes lepidus C. L. Koch 4 m. + 1 ž. Puiiainomaps sp 3 m. + 1 ž. Trochosa terricola Tliorell .3 m. H Coelotes inermis L. Koch 3 m. H Crustiilina gutlata Wider 2 m. H Micronetu viaria Black^all m. -1 Ainaurobius jitgorum L. Koch 1 m. H Segeslria senoculatu Linae m. H i 178 •• • SI. 4 SI. SI. 6 SI. 7 .S7. 4. Smrekov pajek (Ufptiotes paradoxus C. L. Koch J. (Iz Wiehleja.) — .S7. 5. Svojska trikotna mreža smrekovega pajka. (Iz fViehleja.) — SI. 6. Družabni batdahinar Drapestica socialis (Sund.). Ko se plode, jih je navadno po več skupaj. (Iz Rrislona.) — SI. 7. Značilna podoba haldahinnrju Lahnlii ihorarira (iVid.). (Iz Wiehteja.) 12* 179 Hahnia mengei Chyc., Kulcz 1 m. H Histopoma torpida C. L. Koch m. H Zora spinimana Sundevall 1 m. H Apostenus fusciis Westring m. H Od 24. maja do 20. junija 1964: Harpactes lepidus C. L. Koch 10 m. + 1 ž. Zora nenioralis Sundevall 6 m. + 3 ž. Djsdera longirostris Doblika 2 m. H Wideria cucullata C. L. Koch m. H Panamomops sp 1 m. H Macrargus rufus Wider — + 1 ž. Cjhaeus tetricus C. L. Koch 1 m. H Evarcha blancardi Scopoli m. H Od 20. junija do 18. julija 1964: Cjhaeus tetricus C. L. Koch 19 m. -| Lfcosa chelata O. F. Mueller — + 6 ž. Harpactes lepidus C. L. Koch 2 m. H Wideria melanocephala Cambridge .... 1 m. + 1 ž. Panamomops sp 2 m. H Trochosa terricola Thorell — + 2 ž. Agroeca hrunnea Black\vaII + 2 ž. Prolinjphia emphana Walckenaer — + 1 ž. Lepthjphantes sp — + 1 ž. Iz navedenega seznama je razvidno, da prevladuje v pajčji favni, ki živi na zemlji, v vsakem mesecu druga vrsta: v maju volkec Ljcosa chelata, v juniju šesterooki Harpactes lepidus in v juliju droben lijakar Cyhaeus tetricus. Večina vrst, ki so se ujele v posameznih mesecih v pasti, pa je zastopanih le z enim ali dvema osebkoma, dejstvo, s katerim smo se srečali doslej pri vseh pajčjih združbah. Med naštetimi pajčjimi vrstami, ki žive na zemlji in so se ujele v pasti, bi omenil le svojskega, majhnega, dober milimeter velikega pajkca iz rodu Pana momops sp.; samček ima na glavi dva nekoliko zakrivljena rožička, kot vidimo na si. 9. Z drugimi še neznanimi in s tistimi, ki so bili ujeti s sitom oz. sem jih ujel z roko pod listjem in v rovih, se bomo seznanili drugič, sedaj se pomu- dimo le še pri nekaterih večjih, bolj znanih pajkih, ki so bili ujeti na tra\Tiiku pod gozdom. Ker na teh travnikih sena niso pokosili, so travne bilke, stebla kobulnic in drugih travniških rastlin nudili ugodno oporo za mreže različnih k r i ž e v C e v. Poleg križevca (Aranea diadema L) sem našel na najbolj sonč nem, z vresjem (Galuna vidgaris) poraslim delom nekdanje senožeti lepega hrastolistnega križevca (Aranea ceropegia Walck). Osnovna barva podolgastega, spredaj in zadaj zoženega zadka je svetlo rumenkasta, s temnimi risbami, kot jih vidimo na sliki 10. Ta križevec spreda svoje mreže blizu tal; središče mreže je le kakega pol metra nad zemljo. Značilno za mrežo tega pajka pa ni samo število prečk in goste, lepljive lovilne nitke (ob središču so si komaj milimeter narazen), temveč to, da je središče mreže prekrito z rahlo belkasto pajčevino, podobno kot pri znanem osastem pajku (Argiope bruennichi). Križevec sam si je zgradil na vresju skrivališče kot nekako plitvo in s pajčevino prepredeno skledico, ki je odprta navzgor. Prve spolno zrele samice sem ujel 24. maja, ujeti samici pa sta bili tik pred zadnjo levitvijo, po kateri šele posta- 180 SI. 8 SI. 9 SI. 10 SI. 11 SI. 8. Glava dvoglavega pajka Diplocephahis connectens; močno povečano. — SI. 9. Glavoprsje dvorogega pajkca Panamomops sp.; naravna velikost 0,5 mm. — SI. 10. HrastoUsini križevec Aranea ceropegia (VTalck). (Iz Locka.) — SI. 11. Skica glavoprsja in zadka našega najbolj strupenega pajka Chiraranthium punctoriiim (Villers), in sicer samca z zelo močnimi in dolgimi čeljustmi. neta spolno zreli. V avgustu (20. 8.) pa so okrog praznih zapredkov že lazili mladiči. Med vresjem si je napravil svojo značilno mrežo krpati koničasti pajek (Cjclosa oculata Walek). Kot koničasti pajek (Cjclosa conica) si tudi njegov bližnji sorodnik napravi pod mrežo in nad njenim središčem pajčevinast pas, kamor odlaga ostanke plena. Značilno za tega krpatega pajka pa je (zadek ima zgoraj dva in na koncu tri majhne izrastke), da samica obesi na pajčevinast pas nad središčem 2 do 5 drobnih jajčnih rjavkastih zapredko\-. ki delno pokri vajo drug drugega. Na tem travniku je bil 24. maja ujet samo samec. V bližini potoka, ob jelšah, na vodeniki (Cirsium) je bil v juliju in avgu stu ujet eden naših najlepših pajkov: marmorasti križevec (Aranea raji var. helulae), ki smo ga srečali že v dolini Luše. Ko sem v juliju pregledoval travnik, sem opazil belkaste zapredke na gla- vincu (Centaurea jacea) in na suhih latih visoke pahovke (Arrhenalheruin 181 elatius): nekaj je bilo praznih, v drugih pa sem našel enega izmed naših najbolj strupenih pajkov Chiracanthiuin punclorium Villers (si. 11). Zastrupitve po tem pajku so znane iz Istre (Dr. Z. Maretič) in iz Podčetrtka (Dr. B. Homan); bolečine na ugrizenem mestu in na bližnjih telesnih delih so zelo hude in trajajo lahko tudi 14 dni. Pajek je sorazmerno velik, samice zrastejo tudi do 15 mm. Značilne so velike, močne, naprej štrleče čeljusti (prve pipalke) z velikimi konč nimi kaveljci, kjer se izliva strupena žleza. Glavoprsje je rumenorjavkasto, zadek pa zelenkasto rumen. Tako življenje tega strupenega pajka kot tudi njegov strup in učinek so še malo raziskani. Mogoče bodo prav ti iz sopotniške doline pripomogli k boljšemu poznavanju tega osmeronožca. Literatura ' ' '' . Bristove W. S.. The world of spidcrs. London 1958. — Chvzer C. Kulczynski L.. Araneae Hungariae, 1891, 1894. — Dahl Fr.. Salticiden. Tiervvelt Dcutschlands 1926. — Dahl Fr., Ljcosidae. Tierwelt Deutschlands, 1927. — Dahl M.. Angelenidae, Tierwelt Deutschiands, 1931. — I^cket M. A. in Millidge A. F., British spiders, London 1951. 1953. — Lock F., Aus dem Leben d. Spinnen 1939. — Polenec \.. F,kološka raziskovanja arahnidske favne iz nekaterih gozdnih tipov v okolici Kranja. Biološki veslnik VI. 1938. — Polenec A.. Razisko vanja pajkov v Selški dolini. Loški razgledi 1963. — Tretzel F... Reife- iind Forlpflanzungszeit der Spinnen, Z. Morph. u. Okol. 1954. — TretzcI E., Intrageneri«ebc Isolation und inter- spezifische Konkurcnz bei Spinnen. Z. Morph. u. Okol.. 1955. — Tretzel F... Biologie, Okologie und Brulpflege von Coelotes treslris (Wider) I, II. Z. Morph. u. Okol. 1960, 1961. — Wiehle H.. Araneidae. Tierwelt Deutfchiands. 1931. — 1X iehle IL. Tberidiidae, Tierwelt Deutschlands, 1937. — Wiehle H.. (Irthognatha. C.ribcUatae. Ilaplogynac, Entelcgynae. 1953. — Wiehle Linvphiidae. Tiervvelt Deutschlands. 1956. — Wiehle H., Micryphantidae, Tierwelt Deutschlands 1939. — Wiehle H., .Spinnen aus Slovcnien. Senk. biol. 1961. — Wiehle H., Beitrage ziir Kenntnis der deutsclien Spinnenfauna III. Zool. Jb. Syst., 1963. Zusammenfassung ZUR KENNTNIS DER SPINNENFAUNA IN DEN TALERN DER SELŠKA UND POLJANSKA SORA Im Tal der Selška Sora wurdc noeh clurch das ganje Jahr 1963 und auch itn Jahre 1964 gesammelt, so daB hier zuerst die Si)innen dieses Tales hehandelt werden. Die Phanologie des diploehronen (loeloles poleneri ist aus Skizze 2 zu ersehen: von dieser Art wurden am 36. VII. auch z\vei Weibchen mit eea. einem Monat alten Jungen getimden. so daC man aueh in diesem Fall von einer Brutpflege «ie beim Coplolcf; lerrestris (Tretzel, 1960. 1961) sprechen kann. Im Mischv»alde wurden ferner noeh gefunden: llvptiotes paradoxus, Drapestica socialis, Labula thoracica. Oreonetides jirmiis (nur Vteibchen). C.entromerus sellarius. Leptliyphantes roeweri (mit einigen Abwcichungen von der tvpi.schen Art — u. a. befinden sich am Querast des Paracybium 4 gut ausgebildete Zahnchen). Conalium mbelhim. Die letztangcfiihrten vier Arten vvurden zwischen und unicr der .Streu gefunden. Dasselbe gill auch fiir i.omarnma simoni: cs vvurden imter feuchtem Buchcnlauh 2 adultc Vieihchen und ein Miinnchen (am 26. VIII.!) gefunden. Unsere Exemplare ueichcn von der tvpiscben Ari in der .Stellung der Receptacula ah; diese stehen hier weiter auseinander als bei C. s in der Abb. 136. 137 in H. AX i e h 1 e s Micry- phanlidae. I.nter Fichtenborkc wurde Uarpacies liumhcrgii gefunden. auf der Wiese unter dem Walde leben Asagena phalerata und ,4uIonia athimana. Die Spinnen. die in den Winterraonaten reit sind. sind im Verzeichnis auf .S. 178 angefiihrt. Im Jahre 1964 vvurde auch mit der Erforsehuiig der Spinneniauna des Tales der Poljan ska Sora begonnen. Im dortigen Mi.schvvalde (Querco-Curpineluin luzulelosum albidae) »urden 8 AethylengIykolI"allen eingestelll. Einen FinbU<'k In die .^spinnenfauna des Waldes aus drči Monatsaspekten bietet die Zusammenstellung auf S. 178—179. I nter den sonst schon bekannten Arten kommt hier zicmlich hiiufig eine interessanle Art aus der Gattung 1'aiuimoinops vor; die Tastertibia steht der Tt. von P. /agei nahe. An feuchten Slellen am Vi egrand vvurde/Jj/j/ocep/ia/us conneclens mit der Iland. mit dem Sieb auch im Walde gefunden. Auf der \\ iese neben dem Walde vvurden auBer Aranea diaJeina imd Aranea raji var. helulae noeh ('.\closa oculaDa, Aranea ceropegya und Chiracunlhhun punclorium gesammelt. In beiden Tiilern vvird die Erforsebung der Spinnenfauna forlgesetzt. 182