List 37. Tečaj LY. » obrtn ške i m zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Nar oční no prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 10. septembra 1897. Politiški oddelek. i Vlada in većina. Že več mesecev je tega, kar se začela velika , a dasi notranjepolitična kriza v naši državni poloyici, razjeda vse javno življenje, 'vender se ministerski predsednik ne more odločiti, dàr jej naredi konec. Hoteč pridobiti češke poslance za parlamentarno večino s poljskimi in nemškoliberalnimi, je grof Badeni izdal znani jezikovni naredbi za Češko in za Moravsko vsled katerih so Nemci začeli divji boj proti njemu, dasi jim je grof Badeni le dobro hotel, dasi bi morali tfvideti, da ostanejo samo tedaj upliven faktor, ako se odločijo na male žrtve principu narodne ravnopravnosti. gro i Palfïy ? dr. Herold, dr. Šušteršič, baron Dipauli î i grof Falkenhay in Popoviči) katerim se je pridružil se grof Dzieduszycki, da se dogovore z vlado .glede na-dalnjega postopanja. Ministerski predsednik je temu pododseku naznanil da pričakuje vlada, da bo desnica z vso energijo lotila se delà, omogočiti funkcioniranje parlamentarnega stroja in udušiti nemško obstrukcijo. Zahteval je, naj desnica v ta namen premeni državnozborski opravilnik in obljubil, ako dožene razpravo o budgetnem provizoriju, volitev v dele gacijo i razpravo o provizornem podaljšanju pogodbe z Ogersko in razpravo o rekrutnem kontingentu za prihodnje leto, da se bode potem po razmerah oziral na želje in zahteve desnice, a samo na tište želje in zahteve, katere bodo vse, desnici pripadajoče stranke pripoznale kot skupne. Desnica to ponudbo odklonila saj bilo prvi Toda Nemci so, največ vsled pritiska radikalnih hip jasno, da hoče vlada desnico samo izkoristiti, ne da elementov, katerih vodstvo bil prevzel prusofilski bi bila vezana, vladati po načelih desnice ozirom na Schônerer, odbijali vse spravne ponudbe Badenijeve JŤ to je desnica sklenila, varovati v vsakem slučaju svojo svojo opozicijo proti njemu in sploh vsaki državni solidarnost sicer pa si ohraniti napram vladi popolno avtoriteti stopnjevali od dne do dne. Badeni pa se ni neodvisnost. Desnica je zahtevala kot pogoj za svoje pod dal vplašiti. Ve&no je prihajal z novimi projekti i da po piranje vlade, naj se ministerstvo postavi na njeno sta miri Nemce, vedno jim je pppujal roko v sprav* in vse lišče, naj akceptira njen, v adresnem náčrtu formulováni sile je zastavljal, da razžene- proti njegovi vpij» sestav- program in naj da jamstev, da se bode ravnalo po tem ljeno parlamentarno večino in ustvari novo nosili zvonec nemški liberalci. 5 v lAteri bi programu __9 Badeni je to odklcnil. Izrekel je, da ministerstvo ni Ves trud je bil zaman. Vsi Badenijevi načrti so se jednotno, da sede v njem ministri raznih političnih pre- izjalovili in vlada je prišla v stisko, ker se je vse bolj pričanj > in da more vsled tega akceptirati program de i približaval trenotek, ko je bilo potrebno sklicati državni snice le v toliko, v kolikor s strinja z vladnim programom zbor. V tej stiski se je grof Badeni odločil, da pokliče formulováním v prestolnem ogovoru; pač pa je izrekel, da je pripravljen, ako ga hoče desnica podpirati, izvršiti na pomoč parlamentarno večino. Na željo Badenijevo oklical je načelnik v desnici za 8e^aj nekatere njene zahteve združenih strank vitez Jaworski izvrševalni odbor parla Desničarski načelnjki so na to formulovali svoje septembra na Dunaj in mu tirjatve, katerih izvršitev zahtevajo za sedaj, in jih kot mentarne večine na dan naznanil, da se hoče vlada z ozirom na obstrukcijo skupne zahteve vse desnice predložili ministerskému pred Nemcev v bodoče naslanjati na desnico. Vsled tega nazna- sedniku. Mej temi tirjatvami se nahajajo tudi tirjatve slo nila je izvrševalni odbor volil poseben pododsek, sestoječ iz venske državnozborske delegacije Kaj slovenska de .načelnik ov v večini združenih strank (vitez Jaworski, legacija zahtevala, ni znano, ker so poslanci dolžni varovati i f* i VWS » l % V H i. 356 tajnost. Ako izpolni Bideni te zahteve, podpírala ga bode desnica, ako jib ne izpolni, moral si bo san pomagati. Hrvatska. Te dni so ie razšel hrvatski sabor. Razultat vseh obravnav mej vlado m desnico zadnji seji so Madjaroni zavrgli adresni načrt združene narodne opozicije in vzprejeli svoj nacrt, potem pa so si razdelili dobiček, namreč mandate za ogerski drž. zbor. Pred volitvijo je opozicija zapustila dvorano in sledila ste jej oba barona Rauch. desničarska, nego hoče ostati nad strankami, desnica Zasedanje je bilo kratko, a vender ostane pomembno, zakaj neče postati vladna, nego zahteva v plačilo svoje pod- večina je imela priliko, pojasniti hrvatske razmere, in že to pore, naj vlada izpolni njene želje. torej skoro popolnoma negativen. Vlada neče postati Vlada se doslej še ni odločila. Ministerski pred sednik se posvetuje z drugimi krogi i končno pa se izreče v skupnem ministerskem svetu, kateremu bo cesar predsedoval, odločilna beseda. zadostovalo, da je omajano stališče banovo. Madjari proti nemškemu cesarju. Dne 20. septembra pride nemški cesar v Budimpešto, ker se udeleži velikih manevrov na Ogrskem. Oficijelni krogi se seveda na vso moč trudijo, da prirede nemškemu cesarju sijajen sprejem, narodni krogi pa se temu ustavljajo in vse kaže, da se pri- Vladi sta odprti samo dve poti, ali se uda desnici merijo pri tej priliki velike protinemške demonstracije in si pridobi njeno podporo z izpolnitvijo njenih želja in Rusija in Francija. Ko se je predsednik francoski tirjatev, ali pa državnega zbora sploh ne skliče m si pomaga s cesarskimi naredbami valnost je pa skoro izklju&ena, i katera druga eventu- ker treba voliti člane republiki vrnil s potovanja na Rusko, bil je na Francoskem vzprejet s sitajem in z izredno navdušenostjo. Cela pot od Díinkirchena do Pariza je bila ozaljšana, Pariz je bil pa ves v zastavah. če- delegacije. Drž. zbor se snide 23 m. Predsedniku se je poklonilo nebroj deputacij, katere so mu stitale na doseženem uspehu. Francoze je navdušilo dějstvo, da Verjetno je, da pridejo končno za doslej zatirane je bila v Kronstatu proglašena rusko-francoska alijanca, avstrijske narode boljši časi, to pa j ako ostane desnica kar je seveda znatno utrdilo prijateljstvo mej Ra3i in Francozi. jedina in odločna, ako se ne uda vabilom vlade in ako se ne zadovolji z obljubami, nego zahteva točnega plačila za je Italija in Nemčija. mudil te dni na Nemškem Italijanski kralj Umberto se kot gost nemškega cesarja. svojo podporo. Vlada mora računati z desnico, ona je Italijanski in nemški listi so povdarjali, da je ta obisk v vezana, da si dobi njeno podporo i naj torej desnici in zvezi z obiskom nemškega cesarja v Budimpešti dokaz trdnosti trozveze. Da je zveza mej Nemčijo in Italijo trdna, naj zlasti slovenski poslanci ostanejo trdni napram vsem o tem ni dvoma, da bi pa bila to tudi trozveza, o tem izkušnjavam. dvomimo. Politični pregled. Shod odposlancev čeških občin in okrájev. Italija. — Laški kralj je minoli teden obiskal nemškega cesarja. Slednji je pri tej priliki sam povdarjal, da ima obisk namen dokazati, da trozveza še vedno obstoji. Te besede nemškega cesarja osvetijuje kaj čudno faktum, da hoče Italija ob avstrijski meji zgradati več trdnjav, dasi še ni dolgo, kar je v Minolo nedeljo vršil se je Pragi sijajen shod, katerega se je rimskem parlamentu rekel, da meje proti Avstriji ni trebautrditi. udeležilo 660 povabljenih zastopnikov čeških mest in okrájev Car v Varšavi. — Ruski car obiskal je Varšavo, ter mnogo državnih io deželnih poslancev. Shod je otvoril Njegov prihod je naznanilo boljše prihodnjosti na Ruskem ži-praški župan dr. Podlipny, potem pa so razni govorniki po- večih Poljakov. Poljaki so carja lepo sprejeli in car je opeto- jasnjevali velike krivice, ki se gode Čehom od strani Nemcev, vovno pokazal toliko spoštovanja za poljsko narodnost, poljski ter naglašali, da zase ne zahtevajo druzega nič. kakor popolno jezik in katoliško vero, da si je pridobil srca vseh Poljakov, ravnopravnost. Predlagala se je na to resolucija, ki pozdravlja toliko bolj, ker je sam naznanil premembo dosedanjega si-jezikovne naredbe kot čin pravičnosti in zahteva, naj se jednaka stema. naredba izda tudi za Šlezijo. Obsoja se vsak poskus, omejeti Anarhisti na Spanskem kar ne nehajo s svo veljavo jezikovnih naredb, poslancem pa se izreka zaupanje jimi grozodejstvi. V petek, dne z nado, da bodo dosegli odpomoc vse neprilikam, končno pa Sampan v Barceloni na cesti . septembra, je anarhist umoril policijskega ravnatelja se obžaluje postopauje vseh, Slovanom nasprotnih strank. Zadnji Porcasa. je govoril dr. Herold, ki je podrobno opisalvse češke zahteve in navduševal zborovalec, naj vztrajajo v boju za narodno stvar in izrekel, da končni cilj vseh čeških bojev je neodvisna Češka v okviru monarhije in v zvezi z drugimi zveznimi državami rediti v Baslu v ŠvTci avsirijskimi. Nacijonalno gibanje mej Židi. — Židje so se jeli čutiti kot samostojen narod. To gibanje še ni posebno močno, vender že toliko, da so njega prvoboritelji mogli v nedeljo teden pri- shod, na katarem so se posvetovali o Socijalno demokratična manifestacija za narod-nostno spravo. — Češki in nemški socijalni demokratje priredili so v nedeljo v Pragi veliko demonstracije v prid narodnostnemu miru. Postavili so se na stališče narodne ravnopravnosti, in priredili sprevod po Pragi, katerega se je udeležilo kacih 15000 oseb. Vse to je prav in lepó, a kaj, ko socijalnim demokratom ni možno verjeti, da so res za narodno ravnopravnost, ko vsa njih politika svedoči, da temu ni tako. vprašanju, kako ustanoviti samostojno židovsko kraljestvo v Palestini. Sijonisti hočejo za zdaj delati na to, da se naseli v Palestini kar mogoče največ Židov. Rothschild in drugi židovski bogataši imajo toliko denarja, da pili, a ko bi se židje tja izselili, lahko vso Palestino ku-gotovo nihče ne pokal za njim. 9 tt '■iMfcítiííiíti Protiavstrijske demonstracije. Na Nemškem praznovali so tudi letos obletnico bitke posebno slovesno, ker jih pri tedanu, to pot i* razgrela rusko-francoska zveza. V Lipskem pa so priredili slavnost, katera imela očitno pro- tiavstrijski značaj, kateri so napadali Avstrijo in dvigali prusko trobojnico, katero se hočejo združeno bojevati za svoje pravice, smo prišli! Avstrije je priromalo več sto Nemcev, pod Daleč Nova deželna bolnica. (Dalje.) se mora omeniti še jedna točka, ki bi se za slučaj kurjave z navadnimi pečmi nasproti sedanji na- Končno 35? pravi prav znatno pomnožila, in to je dimnikarsko delo, katero velja zdaj 120 gld. na leto, sicer pa bi težko manj kot 11—1200 gld. znašalo. Če se torej uspehi sedaj podanega računa o po-trebščini vršbe pri eventuvalno vpeljani ter dosledno izvršeni navadni kurjavi še enkrat ponové, pokaže se, da bi se za ta slučaj porabilo približno 25 vaganov premoga več, kar znaša po 100 gld........... 2.500 gld. 2. stroški za strežbo znašali bi več . . . 1.220 „ 3. plačilo dimnikarju več za...... 1.000 „ stroški vršbe znašali bi torej pri teh naslovih skupaj za........... 4.720 gld. véč kakor pri sedaj vpeljanem sistemu. Če se dalje primerjajo tudi drugi vršbeni in vzdr-ževalni stroški v obeh slučajih, pokažejo se isto tako ugodni uspehi. stvari sami pa je ležeče, da morajo biti kurilne naprave v vseh poslopjih, — katere bivstveno ne obstojé iz drugega kot iz železnih vlitih in kovanih cevi in iz nekaj zaklopnic, in katere cevi so razpostavlje k večjemu temperaturi 110° in po katerih se preteka par z 1—IV2 atmosfernim pritiskom, veliko bolj terpežne kot vse druge peči, ki bi se bile morebiti postavile. Isto velja tudi 0 parnih kotlih, kateri so pri pravilnem ravnanji, ker ne trpé veliko, najmanj po 15 let brez večjih poprav ra-bljivi ter jih pred 25—30 leti menda ne bo treba z no- vimi nadomestiti. Nekoliko manj ugodna pa je stvar pri strojih v pe-rilnici, sosebno še gledé obeh hitrobežnih strojev (motorjev) pri napravi za električno razsvetljavo. To pa so sestavine primerno nizke cene napram celotni napravi tako, da se vkljub še nedostatni izkušnji ne trdi preveč, ako se vzame, da bode vzdrževanje centralne kurjave s ozirom na sča-soma potrebno zameno posameznih delov, na leto stala večemu 800—1000 gld. več. kakor kurjava priprostega zistema. Pa tudi taka veča potrebšcina, katera z večine ne bode vsako leto nastopila, ampak reprezentuje ie pokrit j e za potrebne nove priprave, ki nastanejo še le čez leta, nikakor ne paralizuje drugih nižjih troškov centralne kurjave v deželni bolnici, ako bi bila primitivno napra-vljenja. Po tem popolnoma stvarnem predvarku se pride do prepričanja, da bi bili, opustivši ta zistem, vsakoletni troški za kurjavo in pripravljanje gorke vode itd., gotovo za 1—2000 gld. večji. S tako vsoto se pa lahko vsaj deloma, če ne vse, pokrivajo obresti večje nabavne glavnice za centralno kurjavo. Ako se še vpošteva, da se bode dalo, kakor je pričakovati, letne troške vse bolniške instalacije, osobito gledé porabe premoga v bodoče nekoliko še zmanjšati, ker se je preteklega leta mnogo kuriva porabilo za ga-rancijske poskušnje kotlov, poskušnje glede trpežnosti ku-rilnih naprav in z drugimi premogom itd. in ker slednjič tudi vsa poslopja niso bila do dobra presušena, se smelo lahko prizna, da je letna sicer visoka potrebščina v soglasji z velikostjo zavoda in kolikostjo zavoda delà in da bi se zavoda, ker se je zgradil po paviljonskem zistemu, skoraj ne dalo misliti brez centralne kurjave. Vprašanje je » če uvedeni zistem kurjave v de želni bolnici edino pravi, če se ni predaleč seglo s centralizacijo in če morebiti ni bilo mogoče, po parni kurjavi z nizkim pritiskom v vsakem poslopji kaj boljšega v vsakem oziru doseči. Razpravljaje to zadevo treba vzeti za podlago stanje kurilne tehnike iz leta 1892., katero je bilo vsled neumornega napredovanja te tehniške vede dokaj drugačne je mimo današnjega. Takrat veljal je v deželni bolnici uvedeni zistem ob sicer jednakih razmerak za najprikla-dnejši ; da se je za dve v isti dobi zgrajeni bolnici v sosednih deželah (v Zagrebu in Celovcu) vsprejel isti 1 zistem, vendar že z nekaterimi naprednimi izboljšavami. Za varčen in primerno nedrag velja ta zistem pri stavbi še danes, akoravne precej zaostaja za decentralizováno parno kurjavo z nizkim pritskom gledé prikladnosti in jednakomernosti dosežne temperature in gledé lažje regulacije. obče se mora priznati, da uvedena kurilna naprava vrlo deluje. Nedostatki v prvi zimi, osobito nedostatna kurilnost v infekcijskem oddelku, v administra-tivnem poslopji in okulističkem paviljonu so odpravljeni. ter je v celem zavodu le 4—5 sob, ki zaustajajo gledè toplote posebno ob mrzlih in veternih dneh za 2—3° pod normalom. Veliko več pa je prostorov, v katerin to-plota normal presega, kar posamezniki hvali jo, drugi p* grajajo. Gotove se pa ne da doseči da se v istem po- slopji vsi prostori z jednakimi sredstvi in v istem času jednako razgreli. Ako se v tem slučaj 0 pri prostorih, ki se se lažje segrejejo, parne peči pravočasno na zapro, razgrejejo prehudo na škode drugim neugodneje ležečim prostorom. Vzrok prehudemu segrenju. katero upliva seveda tudi na porabo premoga, tici izključno v nedostatni regulaciji kurjenja. Proti lanski zimi opaziti je tudi v tem, oziru precejšen napredek, vsled česar je pričakovati, da se v bodoče, kadar se kurjači bolje izurijo v kurjavi, do-sežejo ugodneji vspehi. Razume se, da vplivajo pri tem tudi zunanja temperature in druge okoliščine, kakor bur ja itd. na dolgost časa, v katerem se paviljoni kurijo kaj izdatno. Čisto naravno pa je, da je dognati pravo dobo vsakdanje kurjave le potom poskušenj, vsled čeear se po tej strani še dandanes greši, ker manjka izkušnje. Ti od- pravljivi nedostatki in pa tu in tam nevzdržnost parnih peči so jedine pomanjkljivosti ; sicer je kurjava povoljna ter se sme pričakovati, da se taista v bodoče spravi na stopnjo, ki se da sploh doseči. Kar se tiče, druzih s centralno parno kurjavo združenih vpeljav v deželni bolnici, se najprvo omenja, da parna kuhinja dobro služi, samo da je v kuhinji po zimi preveč parnega vzduha, po leti pa preveč vročine. Temu nedostatku prišlo se bodo kmalu v okom na ta način, da se bode napravil zračnik, ki ga bo gonil vodovod ali pa 7 2 konjske sile močan elektromotor. Perilnica služi od meseca junija pr. 1. brez spodtike in so usmiljenke z isto prav zadovoljne njej delujoče osobje ume že dobro po 358 slovati s stroji. Grajati bi se pač smelo to, da se strojev omikan, da se more okoristiti naukov umnega kmeto-ne rabi zadostno in umno, kateri se vsled nepravilnega vanja ravnanja gonijo prazni in po nepotrebnem. Sušilnica za Poleg rodovitnega sveta je za kmetijsko proizvajanje perilo, razkužilnica kakor tudi segrevalnica vode za kopel treba človeškega delà. Zemlja proizvaja sicer brez čio in napeljava gorke vode služijo dobro in se o istih ne čuje pritožb. Isto velja o električni razsvetljavi v bolnici, prisilni delalnici in v Leoninu. Ta deluje, odkar se je vpeljala, veškega delà mnogo živil in potrebščin, ali ko bili ljudje odkázáni samo na to, kar zemlja sama proizvaja, bili že davno lakotě pomrli. Kolikor večja je cena kmetijskih pridelkov, toliko brez zadržkov, ter je radi vsestranske všečnosti prava do- bolje se izplačuje kmetovanja tako se je nekoč govo brota zavodu. Poraba premoga znaša po jednoletnem po rilo » a dandanes velja to še v večji meri, kar še z za prečnem preračunu na 1*20 kg. 1*2 kr. za ompê- dostnimi delavskimi močmi da pomnožiti množina pri reuro, tako da potřebuje jedna žarnica 16ih sveč za 0*6 delkov. kr. premoga. " l " Razsvetljave se pa dosti več potřebuje, kakor se preje računalo, ker izmed okroglo 1100 vpeljanih svetilk gori za časa največe potrebe istodobno nad 660 svetilk, Z8L C&S& najmanjše svečave, tako od 12. po noči, še 270—300 svetilk. 700 ure Akumulatorna baterija se radi velike svečavne porabe za navadno ponočno razsvetljavo ne rabi in sicer za to ker je ta za nepričakovano celoročno svečavo pre- ne Prvotno je bilo za kmetovanje treba le jako malo pameti. Kmetovalo se in se deloma še dandanes tako i da je zadostovala zgolj človeško moč. Tišti, ki niso prijatelj napredka, mislijo tudi še dandanes, da zamore kmet naših časih izhajati, naj je tudi popolnoma neomikan. > i v Zgodovina nas uči i da kmet izgubil prvotno svojo svobodo in neodvisnost, kakor hitro so narodi začeli kulturno napredovati in so omikani ljudje spoznali plemenitejše užitke. Da so mogli nekaterniki živeti zna- ti^, ---~— ----------------- r-- - majhna, sicer je pa tudi redna razsvetljava z akumula- nosti in umetnosti, da so mogli vladati, gospodariti î torji z ozirom na posebne razmere v deželni bolnici dražja kakor neposredna razsvetljava. Naprava akumulatorne ba- terije bila pa je neobhodno potrebna , vojsko vati se ali opravljati posle duhovni kov, učiteljev itd. so morali drugi za uje delati in sicer kmetje. Ljudje so i i ker še le od iste v davnih časov duševno delo zaničevali in mislili 9 da je dobila razsvetljava z ozirom na razne ovire strojne vršbe zaželjeno in zadostno smelo podlago. Za oddajo električnega izgovor za to, da kdo lenobo pase in da so mogočniki toka plača prisilna delalnica na leto 1200 gld Leo priproste ljudi prisilili k delu, so jim vzeli svobodo. Ko likor bolj pa se je izkazovalo, da je treba za kako opra nimum pa okoli 650 gld. bolniškemu zakladu. Poslednji vil° spretnosti, omike in zanesljivosti, toliko nujnejše znesek določil se je ter se plačuje temeljem elektriškega števca in po razmeri dejanske porabe, za prisilno delalnico pa se je odškodnina še pred otvoritvijo naprave povprek proračun ila, a treba bi jo bilo po dosedanji izkušnji po- je bilo, da je dotični sloj postal svoboden. Prav radi tega so obrtniki postali dosti prej svobodni in samosvoji, kakor kmetovalci. Slovenski kmetje so bili svobodni in samosvoji, dokler višati. (Dalje sledi.) niso pridrveli Nemci v naše kraje in niso podjarmili naših prednikov. Plemstvo in duhovništvo si je prilastilo ^tđA^iui^ vso °blast in vladalo vse druge sloje. / mestih bivajoči rokodelci so se že v prvi polovici srednjega veka osvo- bodili, dočim je bila odvisnost kmetovalcev tedaj in še mnogo stolij vedno jako velika in časih uprav strahovita. plemstvo in duhovništvo izgubilo, ker so se me- I ! |§pilii|""" Kme^tv^ & "i* Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo Kar (Dalje.) stjani osvobodili, to so hoteli nadomestiti z izsesavanjem kmetovalcev. Neodvisni kmetje so skoro popolnoma izgi- II. Za kmetijsko proizvajanje treba sveta ? 2. čio- nili in prišlo je v 15 veškega delà in 3. kapitala. Prvo in poglavitno produk m v 16 veku tako daleč. da so nastali krvavi kmetski punti kateri pa so imeli za cijsko sredstvo je seveda svet in se je radi tega razvilo kmetski stan kaj žalostné posledice, ker so bili kmetje povsod poraženi in so jim zmagovalci potem naložili še pradavnih časih so ljudje zemljo le jako malo obdelovali, hujših davščin in drugih bremen. Šele po dolgih letih tudi posebno znanstvo, katero uči, kako je kmetovati ampak so le jemali in vživali, kar jim je priroda dajala. so nekateri vladarji opoznali, da mora tako nečloveško i Kolikor bolj pa se je ljudstvo množilo in kolikor manjša izkoriščanje kmetskega stanu kmetijstvo samo uničiti postajala rodovitnost zemlje, toliko več je bilo treba ker je bilo v tem kmetijstvo vsled naraščanja prebival svet obdelovati. Dandanes je poglavitno vprašanje pri stva postalo dokaj večjega pomena, kakor kdaj poprej a i kmetijstvu, kako nadomeščati redilne snovi, katere so bile so se ti vladarji, pruski kralji, Marija Terezija in cesar zemlji uzete, sploh pa se dandanes v naprednejših deželah Jožef zavzeli nekoliko za kmetovalce in jim olajšali sta jako umno gospodari, samo pri nas Slovenbih se deluje še največ po starem kopitu. Zategadelj je tudi velike lišče važnosti 9 da dokler ni naposled přišel dan osvobojenja. Kmetijstvo zahteva dandanes od vsakega kmetovalca kmetovalec strokovno dobro podučen in vse drugačno omiko, spretnost in skrbnost, kakor pred sto 35!» leti » da na prejšnje čase niti ne mislimo in sicer zatega- imenujejo „steklenice za solze." Bila je nenavadno krasna. delj » ker se je dandanes deluje s finejšimi in komplici- Vzel sem in vzdignil proti solncu, zasvětila se je kakor ranějšími orodji in stroji in ker se tudi živinoreja vrši najkrasnejši opal, kakor najdragocenejši biser. vse drugače kakor nekdaj, zlasti pa še, ker je ves pri-delek dandanes vse bolj kakor nekdaj odvisen od pri- mernega in razumnega děla človeških rok. Potrebne in- Mitridates vi srečni člověk!" vzkliknil sem z ognjem, ki bi bil vsakemu starinarju čast, „kedo vé î ni v w teligence in dobre volje za izvrševanje kmetijskih del je tej steklenici oni strup, s katerim hranil se je řešil skrbi tega življenja! Vas je gotovo poljubila blago v naših časih možno pričakovati in zahtevati samo od« dejna rojenica v zibelki v čelo. Jaz bi lahko leta prebr ♦ ; ■) I t tisti b, kateri so prevzeli izvrševanje dotičnih del na pod- ska val celi tabor Mitridatov in ne našel bi ničesar. Vi pa lagi svobodnega dogovora in proti primernemu plačilu, zasadite komaj palico v glino in žé imate bogato žetev. ako naj kmetijstvo daje dobiček. Svobodni delavec ve, Lahko bi našli kakor Schliemann kar da je plačilo njegovo odvisno od njegovega delà, da plačilo nagrada, katero ima pravico zahtevati, kar utrja njegovo samozavest pa tudi zavest da ima poleg pravice zahtevati plačilo, dolžnost delati. Ta zavest upliva nanj, da napenja vse telesne in duševne sile, da sebi in svojcem zagotovi kar možno prijetno eksistenco, dočim je delodajaiec zopet v prijetnem položaju, da more ne-porabne delavce odpustiti in da more posebno spretne in dobre delavce primerno plačevati. hoteli, ako se posvetili iskanju! « » kar Gotovo", odgovoril je trpko, hotel, razun nje, nje, nje . „Nje? Ktere nje?" Mingeji". Vi govorite v zagonetkah » vse mogel najti ? a n u n » Mingea!" ponavljal je sam pri sebi in zagledal se v misli utopljen v pokrajino, ki je ravno dobivala večerno, slovesno podobo. Holmci postali so temnomodri, obzorje odpravo odvisnosti kmetijskega stanu, z osvobo- ^ je belo, oddaljeni Čatyrdag kopal se je pa še v rož- jenjem kmetovalcev, razvil se je po vseh deželah, koder je kaj kmetijstva, nov sloj sloj bilo. svobodnih kmetijskih Kmetovali so samo delavcev. Prej tega sloja ni kmetje in njih rodbine. Po osvobojenju so bili grajščaki prisiljeni, iskati svobodnih delavcev, dočim je bil jeden del osvobojenih kmetov primoran iskati zaslužka, ker jim ni bilo možno živeti na domu. natej svitlobi in okolo njegovega vrha zbiral se je oblak iz bledega zlata. To ime „Mingea", tako kakor je 1Z- naslednjem poglavju bodemo skušali očrtati govoril Umbrijani, splavalo je pred manoj skupaj z ono čarobno večerno razkošjo, glasilo se je iz njega nekaj ele-gijskega, žalostnega, čarobnega ; morebiti následek godbe o njegovem glasu. Mingea", ponovil je že jedenkrát in potem jepri-dejal mirno: „To je ona fiksna ideja, to je moj blaznost n dandanašnji socijalni in politični položaj kmetijskih de- katero vam je omenil pred kratkim časom Švicar > lavcev v agrikulturnih deželah evropskih. (Dalje sledi.) Modrijan in razumnik pravi nam norcem: „Vse, kar si domišljujete, je le sen." A če vprašamo mi norci te ra- áfr át *t áfc it ífc » Poučni in zabavni del. zumnike, kaj je prav za prav bdenje, kaj sen — tu nam ne morejo podati gotovega odgovora. In tako mi norci torej ne vemo, kedaj prav za prav živimo, ali v spanji, ali kedar bdimo, tako tedaj ne vemo, kaj je prav za prav Sreča. (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) Komaj izgovoril Švicar — stal je na enkrat Um resnica, ali je sen ono, kar razumniki imenujejo resničnost. In kaj î ko bi bilo oboje resnica?" radi Hotel tega sem ravnal biti v njegovih očeh modrijan in za sem se po znamen pregovoru brijani pred nama. Stopil je iz jednega jarka, ki so na- molčal sem. stali okrog nasipov zaradi pogostega kopanja in iskanja Umbrijani ni pričakoval odgovora, ostal je in jaz tudi po starinah. Moral je tam slišati vsako najino besedo, Šla sva molče z vrha. vendar se ni zdel razžaljen niti najmanj, pa nekako razvnet zdel se mi je vendar. Sedel je brez besede poleg mene v bujno travo. Molčali smo v zadregi vsi trije. Veter je smehnil. Povejte mi enkrat kaj o Mingeji u 1 rekel sem plaho ko sva bila užé blizu mesta. Umbrijani se na zažvižgal okrog nas, podil se je doli mej stara drevesa i rastoča na bregu Salgira potresel zabliskala se je v dvojném žaru ? jih močno, in voda lomeč solčne žarke. ki so se vpisali in oliv. nanio skozi košate krsne belih topolov Švicar ostal je k malu in se ločil od naju. Ko je „Ali hočete porabiti mojo izpoved za povest?" Bdeča vest me ni dopustila legati. „Pišete li blazno ali pametno?" vprašal je Umbrijani dalje. n Ne vem i a mnogi v Čehih trdijo prvo u » To vas je rešilo*, odgovoril je. „Ne briga me, ali bil odšel, obrnil sem se Umbrijaniju, a nisem vedel napíšete, kar vam povem, ali ne. Spomnite me enkrat dobro, kako naj začnem razgovor. Umbrijani vzdignil je moje obljube roko in dêl kratko! „Glejte, kaj sem našel!" Bila je mala a pri prihodnjej priliki. Radovednost moja mikala me je češto î da bi steklena vaza, jedna izmej onih, ki se navadno v muzejih napravi Umbrijanija k pripovedanju o Mingeji, a vedno 3 AO sem zatrï to željo, nikdar se mi ni zdel pri volji, od prijaznosti. Pozvali so naju, naj prisedeva. Imeli so Bil je slabe volje in jaz tudi. Ni jaz ni on se nisva ču- pisane, navadne odeje, kakor se izdelujejo v Bahčisaraji tila srečnih, bivala sva že predolgo na jednem mestu in in poudili so nama jedno s priljubno gostoljubno3tjo. Pota pedantska jednakomernost najinega življenja težila je dali so nama tudi zeleno, izbočeno posodo z dolgim vra- . sladké pijače, zvarjene iz prosa. buze naju. Nisva se dogovarjala, a našla sva vedno drug dru- tom polno t gega. Pomladi pa, ko so že pevali ptiči in poganjala Umbrijani kupil je od njih kos koštruna, katerega so se odpirala přinesli kot pripravljeno žrtev iz globine, ter jim je rekel drevesa, bilo nama je obema, kakor če kaka težka vrata pred nama. in cela priroda, voda i drvje ) da pripravi večerjo za naju in žanje. Aleksander Dumas oblaki, kakor da bi klicali nema: „Pojdite vendar iz ozke ječe!" sam ne mogel v resnici z večjo gracijo in eleganco Bilo je kakor navdihnenje, kó sva vzkliknila i sre pripraviti svojim gostom večerje, kakor je to učinil Umbrijani. Rezal in natikal je male kosce mesa na dolge čavši se zvečer na bregu n Pojva se klatit okrog! Salgira, oba v istem času: kolce in spekel najlepše „šišlike", katere sem sploh kedaj okusil. Tatarji bili so vzhičeni, ko jim je podajal njihovo O tresla sva tedaj to vsekdanje življenje raz sebe kakor prah raz obleko, in šla sva, kamor so naju nesle noge. Klatila sva se po stepi, přehodila skoro celi Krim. krasni spomini, trenotki polni slasti, kako mi polnite mogel kedaj pozabiti vas dušo s hrepenenjem Kako j ve dobrave in vi bukovi lesi, ogrinjajoči se v pomladansko obleko, vas, ki dišite po vijolicah in klinčkovem parfumu divjih potonik, odpirajočih rožne svoje čaše v globokej senci vaših tišin! Razprostiral ste se nad žuboročimi vodami, širile se tje do morja, ki sedaj šumlja, sedaj bobni pri vaših nogah! Nad vami so krožili orli, štrbeje nehotične gore, rožnate v jutranjej zarji, modre opoludne in vijoličaste, ko se je nagnilo solnce k zapadu. Včasi ste se odpirali pred nama in vama kazala v dolgih razgledih tihe doline, kjer se dremale pri mesecu vasice in mesta, kjer so sanjale pod zvezdami mošeje z gracijoznimi minareti, obdane s temnimi cipresami, kjer so gledale v morji bele vile v senci magnolievih dreves, granatov, in metalično se lesketajočih lovorjev. In mej tem, ko sem sesal v se take poglede, zveznele se mi sladké sicilské pesni Umbrijanija v ušesih in fantazija moje obljudila je palače in mošeje i vrtove in puščave s postavami, ki so igrale glavne uloge v pustolovinah, katere mi je pripo vedoval Umbrijani neutrudno od jutra do večera. Zares živel sem v podobah „tisoč in jedne noči. u narodno jed klasično popolnoma pripravljeno. Od same radosti dali so se pregovoriti, da so čez postavo proroka popili ostanek najinega krimskega vina. Potem so legli in spali z odprtimi očmi, kakor se je zdelo meni. Mogoče vendar, da so molili, ali morda premišljevali o pijanskem svojem prestopku. Midva sva gledala dolgo molče v ogenj. Bila sva trudna, toda spanec ni hotel priti. Vtis pokrajine, od lune se lesketajočo, popolnem srebrne in kakor dim kadila zavite, vplival je jako močno na naju. v Vstajal sem vsak trenutek in gledal od praga jame v belo-mračno daljavo. Vračal sem se pa vslej z novim navdušenjem k ognju, kjer je Umbrijani žedél. Nikdar ni bil tako Ijub kakor ono noč. Stiskal sem se k njemu kakor bratu; kedar sem ga zapazil žalostnega, hotel sem ga probuditi iz spominov, ki so ga, kakor je bilo očevidno podoba, žalostili, in rekel sem tedaj, kakor sem storil to često, če sem hotel slišati kako izmej njegovih pustolovin: „Umbrijani-Šeherezado, pověj mi jedno onih krasnih bajk, katere znaš. Naslanjal sem v tem trenutku glavo o njegovo rameno. » » čem naj pripovedujem", vprašal je. Mingeji", odgovoril sem tiho. Čutil sem. kako silno se je stresel, ali rekel je kratko » naj bo u (Dalje sledi.) Enkrat zašla sva popolnem in zdelo se nama je, da hodiva že od jutra v okrogu. Korakala sva tedaj i da bi došla na vrh zore, od koder bi se mogla orientovati. Našla sva konečno ozko pot, vsekano v skalo. Pripeljala naju je kmalu iz lesa in glej pri najinih nogah ležala je široka pokrajina, razprostirajoča se daleč tje do morja s holmci in gorami ter zaraščenimi dobravami. Mesec plaval na nebu in v njegovej luči videla sva čredo Novice. Osebne vesti. Predsednik notarske zbornice dr. Jernej Zup resigniral na notarijat Radov- bil zopet izvoljen županom Roblek ovác, pasočih se na loki, ki se je raztezala od poti v do- ff ' B. W t ^ ř m V JS i o m & f ^^ 4 ^ • IH * Wr ^T % * 9 ^k lino. Iz doline se je izdigavala lahna megla in iz tihih knezožkofijskim duh. svetovalcem. Odlikovanja. Župnik pri Sv. Marku nižje Ptuja, g. Matej Slekovee, znani pisatelj in zgodovinar, je bili menovan gozdov oglašalo se je petje ptičev. Na stezo podale so velike sence kakor od velikanov in jeziki rudečih plamenov. Zagledala sva nedaleč veliki brlog, v katerem so se greli pri ognji tatarski pastirji. Bila je zima in bila sva utrujena; ogenj naju je vabil. Brlog bil je visok in zložen iz skal, prava jama kiklopov. Umbrijani govoril Vseslovenski shod. Ljubljanski župan je obelo- « danil oklic, v katerem pozivlje ljubljanske mešcane, naj o priliki vseslovenskega shoda raz obesijo zastave, da se tako pokaže narodno lice stolnega mesta. Sestanek slovenskih literatov, umetnikov in knjigotržcev bo tekom meseca septembra, najbrž o priliki vseslovenskega shoda. Volilni shod. V sredo dne t. m. podpoldne je s Tatari in nezaupni njihovi pogledi zasijali so kmalu bil v Cerknici volilni shod, na katerem sta poročala po- 361 slanca dr. Žitnik in Fr. Modic o . delo van ju državnega in deželnega zbora — Vinarski shod. Kranjski dež. odbor in kmetijsko družbo kranjsko zastopa na vinařském shodu v Tridentu, kateri se vrši ta teden, potovalni učitelj g. Fran Gombač. — t Matevž Lavrenčič. V petek, dne 3. septembra, umri je v Yrhpolji pri Vipavi dež. poslanec Matevž Lavrenčič. Bil je dlje časa bolan. V dež. zboru, čigar član je bil od 1. 1874. nepretrgoma, je zastopal vipavski okraj. Mož je imel dobro voljo, koristit svojemu okraju. bodi mu torej prijazen spomin! — Enketa delavskih stanov se je vršila s povoljnim uspehom v Idriji dne 1. septembra. Glavni govornik je bil posl. dr. K rek. — «Slovensko planinsko društvo». Reklamni odsek „Slov. plan. društva", čegar namen je, da skrbi za reklamo in za „Slov. plan. društvo" in za slovenske dežele, da skrbi za nabavo krajevnih fotografij ter zato pridobiva tudi društvu amateur-fotograiov itd., imenuje po pravilih tudi svoje dopisujoče čiane, kateri so s odsekom v trajni pismeni zvezi. Ker so ti dopisniki velikega pomena za delovanje odse-kovo, zato se obraća odsek do vseh Članov planinskega društva, kakor tudi do nečlanov prijateljev naše lepe domovine, da se zglasijo prostovoljno kot dopisniki ter poročajo „reklamnemu odseku", kakor jim določa sledeČi od odseka izdani delokrog. I. Dopisujoci elan reklamnega odseka „Slov. plan. društva" poroča odseku iz lastnega nagiba ev. vsled odnosnega poziva reklamnega odseka ali pa osrednjega odbora „Slov. plan. društva" o vsakeršnih zadevah, tičočih se razvoja turistike mej Slovenci in pa potovanja in bivanja po slovenskih deželah sploh. Posebno mu je naloga: a) Da poroča o potrebnih markacijah potov in stez, katere bi bilo treba izvršiti oziroma popraviti ; b) da poroca o vsem, kar bi zamoglo pospeševati turistiko ali v varnost potnikov preskrbeti ; cj da poroča o vsem, kar ovira razvoj turistike in promet tujcev, ker je torej v interesu po-tujočih tujcev odstraniti ; d) da sestavi za svoj kraj in njega okolico kratke potopisne zaznamk^ o priporočljivih turah in izletih, o vseh znamenitih in zanimivih prirodnih in krajevnih posebnostih kakor o hribih, doimah, jezerih, slapih, jamah, razgledih, cerkvah, gradovih, razvalinah, mestih vaseh in trgih, rojstnih krajih slavnih mož, rudokopih, leto-viščih, kopališčih, tovarnah, industrijalnih ali obrtnih pod-jetjih posebno domačih industrijah in podjetjih. Zaznamke te je opremiti s podatki o visokosti ali velikosti, o ceni vožnje in dr., ev. z zgodovinsk;mi ali plastičnimi podatki itd. Te krajepisne bilježke, katere je imeti trajno v evidenci, je prepustiti reklamnemu odseku v porabo; e) Da poroča o priporočljivih gostilnah in hotelih, o javnih in zasebnih preno-ČišČih v letoviščnih in drugih krajih s podatki o priličnem številu razpoložljivih ležišč itd. II. Da posluje kot poverjenik „Slov. plan. društva" navdušujoč in vabeč v svojem kraju in okolici k vstopu v „Slov. plan. društvo". Ob jednem se obraća reklamni odsek do vseh domoljubnih amateur-foto-grafov, da mu pošiljaju krajevne fotografije bodisi o trgih, vaseh in mestih, bodisi o prirodnih krasotah. Vse gradivo se bo porabilo zlasti za knjižico, katero namerava izdati „Slov. plan. društvo ob svoji petletnici. Knjižnica prinese tudi inserate v tvrdkah, letoviščih, gostilnah itd,, zato naj se pošiljajo tudi naročila o inseratih reklamnemu odseku. — Glasbena Matica. Efektno srečkanje „Glasbene Matice" vršilo se bode dne 15. oktobra letos. Za srečkanje namenjeni dobitki so do malega že nabavljeni in bodo razsta-vljeni koncem tega meseca v društveni hiši v Vegovih ulicah. Odbor je skrbel tako za ukusne kakor za koristne dobitke. Za sedaj bodi povedano, da se nahaja mej dobitki jako fin, dragocen glasovir, času primeren bicikelj, zlatne in srebrne žepne ure, več zlatih in srebrnih garnitur itd. Srečkanje vršilo se bo v ta namen, da si „Matica" pridobi sredstev za prire-ditev „glasbenega doma" v šolske namene. Šola „Grlasbene Matice" razvila se je v zadnjih letih tako, da niso več zado-stovali odmerjeni jej prostori, treba ji je bilo razširiti in po-polniti inventar. Ker pa vsega tega ni moči izvesti s skro-mnimi letnimi dohodki, poskusil jè odbor tem potom pridobiti nekoliko sredstev. Prepričan je bil v naprej, da ga bode pod-pirala znana požrtvovalnost slovenskega naroda pri tem pod-jetju katero bode v korist narodu samemu. Opravičeno je upanje, da bode narodno naše občinstvo seglo po srečkah, katere je dobiti pri raznih društvenih povjerenikah po deželi, v Ljubljani pa razven pri odboru „Grlasbene Matice-4 tudi v trgovini gospoda Vasa Petričiča in v glavni trafiki na Mestnem trgu ter v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 14. avgusta poslali : Gosp. geometar Prešern iz Sv. Križa 1 gld. — Neimenovani pogrebec v Borovnici 2 gld. 50 kr.» — Gosp. dr; Vladimir Žitek, advokat v Novem Mesta, imenom omizja pri Št, v Kandiji namesto venca na krsto rajnega g. prof. Vidmarja 6 gid. — Po č g Martinu Medvedu, kapelanu v Slov. Bistrici svoto 20 gld. 30 kr., nabrane na novi maši č. g. Antona Jerovšeka. — Po č g Jakobu Menhartu, kapelanu v Ormožu, 4 gld 95 kr„ nabrane na novi maši č. g. Franca Tropa v Ormožu in 6 gld. 31 kr, nabrane ob priliki veselega sestanka ormoškega gasilnega društva pri g Kan- diču na Lenti. — Po č. g novomasniku Mat Zemliiču 108 gld. 50 kr. kot dar mariborskih bogoslovcev, zložen v pre-tečnem šolskem letu pod geslom: „Sveta Ciril in Metod, vérni otmita naš rod!" — Po č. g J Menhartu od vesele družbe v Litmerku 1 gld, 40 kr. — Po gdč Almi Erhovnic, učiteljski kandidatinji v Ribnici med prijatelji tamburaškega zbora nabrani znesek 7 gld. — Iz nabiralnika g. Amalije Krajčeve p. d, Matjaževe v Grahovem 7 gld. 15^2 kr: — G. Adolfina Spilar iz St. Petra na Krasu 1 gld. kot izgubljeno stavo. — G. Marija Muha iz Lokve oa Krasa 100 gld. pokroviteljnine „iokevskih rodoljubov". — Šmartinski otroci 6 gld. 76 kr. — Vipavska podružnica 18 gld — C. g. Alojzij Veberic, kapelan v Štancu na Štajerskem 5 gld. — ó g. Avg. Skočir, kurát v dež bolnici v Gradcu, 5 gld za mesec September. — Iz nabiralnika g. E. Jegliča na Selu pri Lescah 3 gld 14 kr. — Iz nabiralnika v gostilni „pri pošti" v Št. Juriju ob Taboru 4 gld. — Bog plačaj vsem darovslcem rodoljubno požr-tvovalnest. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mescu av- gustu 1897 je 135 strank uložilo 32160 gld. 93 kr. 70 strank uzdignilo 19067 gld. 471/2 kr , 22 stránkám se je izplačalo posojil 13918 gld. - kr. Stanje ulog 284899 gld. 22 kr denarni promet 98023 gid. 52 kr. — Narodni dom v Barkovljah je bil v nedeljo teden slovesno otvorien Primorsko slovenstvo, zlasti tržaško se je mnogo številno udeležilo lepe slavnosti in pričakovati je, da bode rodila lepega sadu. Narodnemu domu v Barkovljah pa želimo, da bi bil vedno zavetišče narodne ideje. — Potres. Minoli teden so se v Ljubljani in v raznih krajih na strani proti Kamniku večkrat přiměřili manjši potresi, katere pa so ljudje komaj čutili. — Drznost celjskih nemškutarjev. Minoli teden je bilo v Celju nastanjenih mnogo vojakov. Imeli so s seboj seveda tudi godbo, katera je prirejala v gostilnah. zdaj tod, zdaj drugod, koncertd. V gostilni „pri Kroni" so zbrani celjski nemškutarji zahtevali, naj godba svira „die Wacht am Rhein". Ker godba tega ni storila, začela je zbrana nemška „gospoda" to protiavstrijsko pesem prepevati, na kar je vo-jaštvo gostilno zapustilo. Isto tako se je zgodilo v gostilni „pri le vu". í 362 — Pred poroko. V Celji se je dogodil v ponedeljek pred mestno župno cerkvijo velik skandal. Oštir Grobec se je hotel j oročiti z neko Eeziko Bračičevo. Takrat pa je pritekla neka Marija Skerjanec ter očitala ženinu, da je nje obljubil zakon, in da mu je posodila radi tega že 500 gld. Zapuščena ljubica je nevesti raztrgala venec, ženina pa je pretepla z bičem. Prihiteti je morala policija na pomoč. Poroka se je mogla izvršiti šele druzega dne. — Cerkven tat přijet. V noči od 7. na 8. julija t. 1. in v noči od 21. na 22. t. 1. utihotapil se je bil neznan tat v franČiškansko cerkev, in je obakrat ulomil v pušico in jedenkrát odnesel okoli 10 gld., drugikrat pa okoli 6 gld. drobiža. Vzel je bil tudi srebrno lunolo iz moštrance, přilepil hostijo na steklo monštrance in je poskušal tudi monštranco zdrobiti. Danes ponoći utihotapil se je spet tat v isto cerkev in je ulomil v škrinjico in vzel 2 gld. 80 kr. drobiža Ko je danes zjutraj ob 4. uri přišel cerkovnik v cerkev, slišal je v cerkvi ropot, in kor se je nadejal, da je tat v cerkvi, zaprl je vrata in je to takoj naznanil na Marijinem trgu službojočemu stražniku Ivanu Almanu, kateri je poklical še štiri druge straž-nike in je ž njimi vred šel v cerkev, kjer so pa natančnem preiskovanji našli tata skritega za spovednico. Pri tatu se je dobilo razun denarja 2 gld. 72 kr. še železno orodje, ki je nalašč pripravljeno za ulome. močno debelo dleto in dolg, prav močan žebel. Tat je Matija Hanošek, 28 let star, bolniški strežaj in bivši premogar v Trbovljah, rojen v Loki pri Zi-danem mostu in pristojen v Sevnico. Henošek je prizal, da je on tudi tatvine v noči od 7. na 8. in od 21. na 22. julija t. 1. izvršil v fiančiškanski cerkvi, in da je lunulo prodal ne kemu zlatarju za 10 kr. Brez dvoma je, da je Matija Hanošek jako nevařen tat in da ni samo v Ljubljani kradel, marveč da ima tudi druge cerkvene tatvine na Kranjskem in na Spodnjem Stajerskem na vesti. Davno v onem okraju, kjer je Hanošek doma, so se pred kratkim časom po cerkvah izvršile tatvine, katerih bode on vsekakor sumniv. Pri tatvinah v Ljubljani dal se je vsakrat v cerkev zapreti, kjer se je vlegel pod klopi in spal. Šele proti jutru je šel „na delo" in potem, ko je cerkovnik odprl cerkev in so ljudje prihajali v cerkev, je pobegnil Orodja, pravi, da ni nesel seboj, marveč je je skril pod votli prostor pod klopmi. Po vsaki tatvini šel je baje na Hrvaško, kar pa nikakor ni verojetno. Matija Hanošek je 1 62 m visok, mozoljevenaga obraza, močan, plavovlas in svetlosivih očij in možné postave. Na desni nogi ima veliko brazgotine, ki jo jo dobil v premogovniku, ko ga jo voz podrl. Na levih podlehtih ima vtetovirano srce z dvema povprek ležečima kladivoma in s črkama H. M. na pesnih podlehtih pa ima vtetovirane besede „Grlíick auf", Matija Hanošek se je izročil tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču — Tatvina. Vikt. Hiengu, vinskemu trgovcu, ukradli so neznani tatovi iz kleti v Vodmatu vino. Tatovi so imeli ponarejne ključe, s katerimi so odpirali kletna vrata. V sredo po noči pa je tat ujet in přijet. Mestna policija je sedaj že delà 8 oseb v zapor, katere so vse sumnive, da so se udele-žile tatvine. V hiši vinskih tatov je bilo prav veselo življenje. Vsak, kdor je přišel v hišo, je dobil piti in neki čevljar ni mogel prehvaliti teh dobrih ljudi, ker so mu vsakokrat, kadar je popravil kako obuvalo, poleg plače še dali liter vina. Vino so tudi po 20 kr. liter prodajali. — Crv je v Savinski dolini napravil letos na koruzi veliko škodo. Ljudje sodijo, da je bil crv s hmeljem zame-šan v Savinsko dolino. — Italijanska logika. Predsednik okrožnega sodišša je šel v pokoj, Italijani zahtevajo na ujegovo mesto zopet Italijana, ker so bili vsi predsedniki Italijani, torej je to mesto njih posest. Za nadškoia zahtevajo spet Italijana, ker so bili doslej vsi nadškofje — Slovenci. Tu torej ne velja posestno stanje. Lepa logika. — Slovenska stolica na graškem vseučilišči. Listi se pritožujejo, da profesor slovenskega jezika in slovenskega slovstva na graškem vseučilišči, dr. Karol Štrekelj, iz ne-umljivih uzrokov uvedel nemško predavanje, da si je opravi-Čen, predavati v slovenskem jeziku. — Poljedeljski minister grof Ledebur se je mi- noli teden mudil na Goriškem in na Kranjskem. V ldriji je vsprejel več deputacij in obljubil izboljšati gmotni položaj idrijskih rudarjev. Naj bi ostal mož beseda, saj je že skrajni čas, da se kaj stori za idrijske rudarje, — Spominska plošča Ivanu Tomšiču. V sredo dne 8. t, m, se je v Vinici odkrila spominska plošča veleza-sluŽnemu slovenskemu pisatelju in učitelju Ivanu Tomšiču. p Slavnost se je vršila jako sijajno. Udeležilo se je mnogo učiteljev in naroda. — Umrl je v Grradci hišni posestnik Anton Hiinmel-reich,, po domače Čork, star 85 let Mož je bil znan po vsem slov. Štaj erju in se tikal z všemi duhovniki. V 50 letih se je udeležil 201 nove maše — Strela je vdarila mej eskadron dragoncev pri sv^ Egidu blizu Maribora v noči mej 24. in 25. avgustom. Smrtno zadet je bil jeden konj, ki je vrgel jezdeca ns tla in ga močno poškodoval: jeden stotnik si je zlomil nogo, drugi so lahko ranjeni, vsa četa se je razpršila tako, da so še le drugo jutro ubegle konje poiskali. — Umor in samomor. Pri Sv Ani pri Tržiču je dne 4. t. m. Karol Hofbauer, posestnik žage, našel svojega 40 let starega brata Jožefa in njega soprogo Marijo ustreljena na posteljah. Vrata so bila od znotraj zaprta. Truplo Marije Hofbauer je ležalo na levi strani v postelji s prestreljeno glavo, in istotako tudi truplo nje moža. V njegovi blizini se je nahajal revolver, s katerim je Josip Hofbauer najprej svojo soprogo in potem samega sebe usmrtil. Našli so tudi listek, na katerega je Hofbauer napisal s svinčnikom besede : „Jaz sem morilec svoje plemenite žene." Vzrok groznemn dejanju je neznan ;v oba pokojnika sta živela v lepi slogi. — Skof dr. Jeglič Naš rojak gospod generalni vi-karij v Sarajevu dr. Anton Jeglič je imenovan pomožnim škofom. — Stiridesetletnico službovanja je obhajal na moravském maneverskem polju dné 1. t. m. feldmaršallajtnant baron Albori, poveljnik 1. voja in zapovedujoči general v Krakovem. Jubilant je znan tudi tukajšnjim kiogom, ker je bival nekaj časa v Ljubljani kot divizijonar. — Zmrznil v ognju Nekaj nezaslišanega, kaj ne da ! In vendar se je to čudo dogodilo pred kratkim v New Jorku, odkoder prihaja vedno toliko zanimih in čudapolnih novic. Nastal je požar v neki pivovami in ognjegasci so imeli opraviti tudi v kleti, kjer je stal aparat za umetno pripravljanje ledu. V aparatu je bilo mnogo kemične snovi, ki prouzroča jako nizko temperaturo, tako da nastane iz vode takoj led. Kar nastane eksplozija in ona amonijakalična tva-rina se razlije po kleti, vsled česar je nastal tak mraz, da je jeden izmej ognjegascev zmrznil, dva pa nevarno obolela. — Mesto kolesarjev. 0 ameriškem mestu Denver se poroča sledeče : Mesto šteje 165.000 prebivalcev ; kar se tiče kolesarskega sporta, presega to mesto vse druge kraje na svetu. Vse ulice mrgole kolesarjev ; število biciklov se ceni na 25.000, a število onih, ki se vozijo, je gotovo še jedenkrát toliko ; kajti dostikrat rabi jedno kolo več oseb, seAeda tako, da se menjajo v dirkanji. Cela družina, oče, mati, otroci, starci, vse se vozi na kolesu. Otroci se preje nauče rabiti kolo, kakor pa letati. Pismonosci, učitelji, zdravniki, vse je na kolesih. Pred vsako prodajalnico stoji čez dan množica koles, med tem ko njih lastniki opravljajo potrebna opravila. V tacih razmerah ni čudo, da niso bicikli nikdar varni pred uzmovči, 363 ki so seveda sami kolesarji. Zaradi tega se je ustanovila za varovalna družba lesa zoper tatvin z letno premijo 3 dolarjev zavaruje ko Kako v Indiji dežja prosijo? Med tem ko pri nas vedno dohajajo poročila o povodnjih, vlada v Vzhodnji Indiji silna suša. Pogosto preteko tedni in tedni, ali iz vro-čega južnega neba ne pade kapljice vode na presušeno zemljo, tako da vse rastline ovenejo in vsi pridelki so uničeni Se veda trpi vsled tega že itak siromaško indijsko ljudstvo silno bedo in v tej stiski prosi svoje bogove na sledeči način po- MMUMi HHHHHHH I V zemljo zabijejo visok kol in čezenj potegnej dolgo vrv tako, da se ta lahko doli in gori premiče. Na vsak kolec te vrvi privežejo po jednega Parija, katera se sama hočeta žrtvovati bogovom za občni blagor. Ta dva potem toliko časa Yes vlečejo doli in gori, dokler ne umrjeta od velikih muk narod pa in bramini med tem Časom glasno bogove dežj prosijo. Ko prva dva dva in to se toliko Parij umrjeta, prideta na vrsto druga časa In ako prične deževati, može in jih visoko spoštujejo ponavlja, dokler ne prične deževati. imajo vsi dotične fanatike za svete Časnik in pravdar. Neki duhoviti francoski čas da in da nikar, ki je imel že precej izkušenj kakor žurnalist, pravi, sta si precej podobna list, ki se prepira z drugim listom, pa pravdar Kakor se godi pravdarju v njegovi strasti, pozablja pri tem sebe in svoje dolžnosti, tako se godi v listu, ki se je zagrizel v prepir z drugim listom : pravdar zane-marja svoje gospodarstvo, jame pešati duševno in telesno, hodi raztrgan in umazan, da se gabi poštenim ljudem m na- posled baš zaradi pravde, po kateri se menil dvigniti po konci pride ob nič in propade. List pa zgreši svojo pravo tendenco, prepirna strast ga prvotnému nacrtu in tako postane časniška karikatura, na kateri se samo še pozna sled sovraštva, karikatura, pred katero se gabi vsakemu treznemu Člověku. List pada in razpada duševno in gmotno in naposled pade v jamo, katero si izkopal sam Čaj dne Cerkev izpraznili žandarji. Iz Budimpešte poro 30 avg * • dosedaj še nepoznanih uzrokov so udrli žandarji v rumunsko cerkev v Larzalu, razgnali vernike in zaprli cerkev. Prišlo je do resnih spopadov. Pogorelo gledališče. V Pulta vi v Rusiji je zgo-relo do tal mestno gledališče, zgorel noben Člověk. Škoda velika, vendar ni Vesela smrt. Perugiji v Italiji je umri neki bogat Anglež za jeti ko. Anglež ki je v Perugiji naj raj še živel. bil velik čestilec Rafaelov, zadnjih trenotkih svojega življenja si je naročil Anglež jednega pijanista in steklenico konjaka. V veseli družbi, med žvenketom čaš in sifonijami godbe je izdahnil ta klasični člověk svojo dušo. Les, ki ne gori. Angleži so znašli sredstvo, da les postane nezgorljiv. Da prepričaj o o tem gledalce, zažgali so koči, jedno, je bila iz zgorljivega in jedno, iz neizgorljivega lesa. Prva je z^orela, druga ne. ki Le 3 bila druge bil napojen z neko tekočino, ki je pa še skrivnost Angležev. Neotosan mrlič. Na nekem pokopališču gori v Saksonski je gomila, na kateri ni napisa, kdo počiva v grobu. Na kameniti plošci pa stoji zapisano : „Hodi proč, čitatelj ! Ne zgubljaj časa s čitanjem ! Za me kaže grob, kdo pa sem ; kdo pa sem bil Nemec ! tebi nič mari!" Zares še v grobu Tržne cene. V Ljubljani dne 28. avgusta 1897. Pšenica gld. 12 kr rž gld. 7*50 kr., ječmen gld. ajda gld. 8*— kr., proso gld. leča gld. 12*— kr., grah gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., oves gld. 6*30 kr kr., turšica gld. 6*50 kr., kr., fižol gld. kr Loterijske srećke. V Brnu dne 4. sep. t. 1.: 47, 13, 42, 68, 14. Na Dunaji dne . sep. t. 1.: 8, 36, 39, 25, 53 V Gradci dne 4. sep. t. 1.: 24, 30, 76, 42, 83 Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne in tovarne pri „angelju varhu" farmacevtičnih preparat o v A. Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti obci nstva vrednimi nic- pred ponareja- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (60 oblastev. (li) nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. w Naj s tare je, najpristneje. najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se ođkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre