Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol iu doinu. XXXVI. Prekrasni svoj govor skončavši ao sv. O6e iz trona atopili in se nam bližali. Rekli so nam, da ua spomin denesnjega dneva dobi vsak izmed pričujoSih posebno svetinjo, kar se je tudi zgodilo. Svetinja je iz brona: na eni strani ima podobo Kriatusovo, kakor sv. Petru kijuče nebeakega kraljeatva podaja; na drugi strani pa obraz Pija IX. Ko ao potein sv. O6e piišli nied na8, 80 iztegnili obedve roki v poljubovanje ter so po5asno atopali skozi naao družbo. Sedaj se je začela okoli ljubeznivega starčeka tolika gnje6a, da bi jih bili preaunjeui ljudje lebko stianoli. Vsak je želel milo roko vloviti iu k ustnicam pritianiti. Kdor je imel sre6o dobiti jo, tajoje nerad iz rok spustil. Videl sem moža blizo mene, ki je aolznatih o5ea roko neprenehama poljuboval, dokler mu nje niao izmeknoli. Pred av. Očetom je atrežnik nosil posebne darove, katere 80 zaporedom jemali iu med gospe in gospodiSue delili . . . Kedar so s 8vojim sprematvom piebodili celo našo vrsto, 80 86 vrnoli in uaposled skozi dveri, pri katerih so ee prvi5 pokazali, zopet preininoli. Romarji smo potem tiho zapustili vatikansko poslopje, neiziečeno veseli, da smo imeli 6ast in milost, sv. Očeta Pija IX. videti. v Predragega dneva ne bodem nikoli pozabil. Častita podoba Pija IX. se mi je tako globoko v srce vtianola, da se nii mnogokrat dozdeva, kakor da bi jih živih pred seboj gledal. Nekateii smo sklenoli ae bližnjo no5 od rinoti v Neapol, zato srno denešnji popoldeu odIo6ili za obiskovanje bazilike sv. Pavla, ki sto.ji dale6 proti veceru zuuaj Rima. Najeti fijakar je mene in mojega tovariša po obedu peljal proti cerkvi sv. Pavla. Poidočki smo vstavili pri cerkvici 8. Salvatoie, o katerej se pripoveduje sledeča povest. Sv. Peter iu Pavel oba na smrt obsojena in strašno bi6ana, bila sta iz maraertinske ječe peljana na morišče; bodila sta ravno po tej poti. Kder sedaj stoji cerkvica s. Salvatore, bil je takiat zid in pri teui zidu je sv. apostola čakala sv. Plautila, katero je sv. Pe- ter sam krstil. Hotla je sveta moža še enkrat videti. Sv. Pavel jo poprosi, naj mu po8odi avoj pajčolon ali šlar, da bi ai ž njim oči privezal pri ob glavo devanju ter obljubi, da jej ga boče vrnoti. Pobožua žena mu ga takoj izroči. Po svoji amrti se svetuici rea prikaže sv. Pavel in jej prine8e darovani pajcolon; toda Plautila si ga ne upa ve6 na glavo djati, položila ga je v rakvo k truplu sv. Paula. Nekoliko dalje smo našli drugo cerkvico — s. Pietro et Paolo separati — atoji na mestu, kder sta se av. Peter in Pavel ločila. Neveiniki jima te tolažbe niso privoš6ili, da bi sveta moža, v življenju po ljubezui združena, tudi na morišSu bila po smrti zedinjena. Morala ata se Io6iti, toda samo za nekoliko kratkib trenutkov. Bližuja smrt ju je zopet združila v biši Očetovi, kder ni nobene Io5itve ve5! Sv. Petra so gnali naprej 6rez reko Tiber na hrib, ki se mu pravi Janikulus; tam so ga križali; sv. Paula pa so po ce8ti ostijaaki vlekli naprej do kraja, ki se imenuje: ad aquaa Salvia8. S tovarišem sva se 6rez nekaj časa pripeljala do tistega prostora, kder so sv. Paula ob glavo djali. Prostor se zove sedaj s. Paolo alle tre fontane — av. Pavel pri treb studencili. Okolica je močvirna, nezdrava, zapua6eua. Tamošnja abatija bila je nekaj 6aea izpraznjeua.. Leta 1868 so se v njej naselili francoaki trapisti. Skozi visoka vrata, alovoloku podobna, vstopimo v znotranje prostore. Tu atojijo 3 cerkve. Na levi atrani je cerkva sv. Vincencija in Auastazija, proatrana bazilika, na desui atrani S. Maria scala coeli — Sv. Marija nebeaka lestvica, kerje tukaj 8v. Beruard imel prikazen, v katerej je videl, kako so na njegovo molitev in darovanje sv. meae in ua priproanjo Device Marije duše reaeue iz vic kakor po lestvici vhajale v nebesa. V cerkvi se kaže globljina, kamor so sv. Pavla zaprli ined tem, ko 80 rabeljni priprave za njegovo smrt delali. (Nastavek piib.) Smešničar 19. Lažnjivec se je babal, kako straano hitro leta in dirja. Ni dolgo tega, tako je djal, kar aem celo kiivca prebitel. Lažun, nekoliko razdražeu, mu pa pristavi: brate, to se ni ni5, jaz sem bil ne davno v Ptnju, kder je zvonik ki, ločen od cerkve, posebic stoji. Okoli tega 61111lenega zvonika sem se zagnal tako urno in naglo, da sem naposled zagledal — svoj lastui brbet!