GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU MARCU 1980 1. POROČILO O RAZVOJU KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN VODNEGA GOSPODAR-STVA TER PREDLOG AKCIJSKEGA PROGRAMA RAZVOJA ZA LETO 1980 2. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1980 3. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRISPEVKIH ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA 4. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA 0 PRISPEVKIH ZA FINANCIRANJE SIS NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE LJUB-LJANA VIČ-RUDNIK 5. OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O TURISTIČNI TAKSI NA OB-MOČJU UUBLJANA VIČ-RUDNIK / 6. POROČILO 0 MEDNARODNEM LETU OTROKA 7. PREDLOG SKLEPA O UVEDBI POSTOPKA ZA SPREMEMBO STATUTA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 8. AKCIJSKI PROGRAM URESNIČEVANJA SMERNIC DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1980 9. ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Poleg zadev objavljenih v delegatski prllogi občine bo skupščina obravnavala tudi zadeve skupščlne mesta LJubljane, ki bodo objavljene v njeni delegatski prilogi za sejo v mesecu marcu 1980. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK številka: 06-3/78 Datum: 3/3-1980 - VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) sklicujem 21. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 26. marca 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 20. skupnega zase-danja 3. Uvodno poročilo o ravoju kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva ter akcijskega programa razvoja za leto 1980 4. Obravnava in sprejem poročila o mednarodnem letu otroka 5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o uvedbi po-stopka za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Ru-dnik 6. Obravnava in sprejem predlogov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Predsednik skupščine Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 . Datum: 3/3-1980 VABILO Na podlagj 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 22. sejo zbora združenega dela skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 26. marca 1980 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana Trg MDB7. • V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. seje zbora 3. Obravnava in sprejem poročila o razvoju kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva ter akcijskega pro-grama razvoja za leto 1980 4. Obravnava in sprejem predloga odloka o prora?unu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetij-stva 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti 8. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljub-Ijane 9. Vprašanje in predlogi delegatov. Predsednik ZZD: Stojan Gomezelj, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK , j Številka: 06-3/78 Datum: 3/3-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 22. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 26. marca 1980 po končanem skupnem zaseda-nju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev skiepčnosti 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 4. Obravnava in sprejem poračila o razvoju kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva in vodnega gospo-darstva ter akcijskega programa za leto 1980 5. Obravnava in sprejem predfoga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih za pospeševanje kmetij-stva 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevkih za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti ' 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljub-Ijane 9. Vprašanja in predlogi delegatov. Predsednica ZKS: JOŽICA KRIŠTOF, I. r. poročilo O RAZVOJU kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva ter akcij-ski program razvoja za leto 1980 UVOD: Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so nosilci kmetijske proizvodnje: TOZD posestva Ljubljanskih mle-karn, Kmetijska zadruga Ljubljanskih mlekarn -TZO Vič, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, s Kooperacijskima obratoma in Gozdno gospo-darstvo Kočevje z obratom TOZD Gozdarstvo Velike La-šče. Pripominjamo, da se v tem sestavu obravnava tudi vo-dno gospodarstvo v organizaciji Vodnogospodarsko po-djetje »Hidrotehnik« Ljubljana. Omenjene kmetijske organizacije delujejo na našem področju z enotami temeljnih organizacij in z pripadajo-čimi obrati. Družbeni sektor ima 8.862 ha površin, od tega je v organizirani proizvodnji 1.507 ha kmetijskih površin, TOZD-i gozdarstvo 5.775 ha, v neorganizirani proizvodnji (v najemu) pa 1.580 ha. Zasebni sektor pa ima v lasti pretežni del vseh površin in sicer 45.495 ha. Vseh kmetijskih površin je v lasti družbenega sektorja 1.865 ha, v zasebnem sektorju pa 32.401 ha. Iz navedenega je razvidno, da velik del zemljišča na našem območju zajema kmetijstvo in sicer od celotne površine občine 45,4 %, ostalo so gozdovi in nerodovitne ter urbane površine. Ne moremo mimo ugotovitve, da se slednje širijo. Navedeni podatki pa so povzeti iz gradiva družbenega plana razvoja naše občine iz leta 1976-1980. V nadaljevanju želimo podati stanje kmetijstva na druž-benem in zasebnem sektorju. 1. TOZD Posestvo Ljubljanskih mlekarn: TOZD Pose-stvo predstavlja primarno družbeno kmetijsko proizvod-njo v DO Ljubljanske mlekarne: TOZD Mlekame; TOZD Marketing; TOZD Trgovina; TOZD Strojni obrat; TOZD Posestvo ima tri obrate: Obrat Barje, Obrat Grosuplje, Obrat Barje združuje posestva: Bokalce s farmo, Gmaj-nice, vrtnarijo Log in plantažo Senožeti, Brest s poljedel-sko proizvodnjo, Verd (proizvodnja mleka in reja plemen-skih telic) v občini Vrhnika. Obrat Grosuplje je živinorejsko - poljedelske smeri, s posestvi Boštanj in Bravci, z deloviščem v Šmarju. Obrat gozdarstvo gospodari na 708 ha gozdov na šir-šem območju omenjenih posestev in po pogodbi tudi v gozdovih TOZD Stična - prašičereja. V okviru uprave, ki je na Cesti na Loko 4, deluje še strokovna služba, računo-vodstvo je vključeno v DSS DO Ljubljanske mlekarne. Zemljišča TOZD: Skupno ima TOZD 6.704 ha površin, od katerih je 2.281 ha v lastni proizvodnji, od tega je: 1.473 ha kmetijske proizvodnje, 100 ha topolovih riasadov, 708 ha gozdov. Koriščeno za kmetijsko proizvodnjo je: ozimna rž 225 ha, jari ječmen 44 ha, ozimna pšenica 10 ha, koruza 260 ha, travniki 565 ha, čredinski pašniki 347 ha, vrtnar-stvo 7 ha, sadne plantaže 15 ha. Ostalih 4.423 ha je pretežno močvirnih barjanskih površin, ki jih koristi KZ Ljubljana po pogodbi s kmeti kooperanti. Te večinoma raztresene površine in težje dostopne parcele ostajajo često nepokošene. TOZD načrtuje vključevanje takih zemljišč, po predho-dni pedološki preiskavi v plantažiranje topolovih nasadov. TOZD izgublja letno 10 - 20 ha zemljišč zaradi urbaniza-cije in to ravno na najboljših površinah, kot je to primer v območju Bokalce in Gmajnice, ter v Grosupljem. V tem pregledu je razvidno, da TOZO deluje tudi na področju ostalih občin. Ta celotni pregled pa je smiseln, ker je sedež te organizacije na našem območju. Pomembnost prolzvodnje te organizaclje je v nasled-njem: 5.000.000 I mleka, 50 - 100 glav plemenske živine, 250 ton - prodaja krav in telet, 350 ton - semen, rži, 8.500 kg kženih rožičkov, 120 ton rži, 700 ton koruze za zrno (za žito), 100 ton jari ječmen, 30 ton pšenice, 200 ton seno -kislo in slama, 150 ton vrtnin (solata, zelje), 150 ton plan-tažnih jabolk in hrušk, 2.000 3 - les iglavcev in listavcev. Kotiko proizvodnje je na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik, prikazuje priložena tabela. Organizacija zaposluje skupno 146 delavcev. Starostna struktura ni najugodnejša. Fluktuacija delovne sile je re-den pojav. Razvojne možnosti:TOZ0 ima na Ijubljanskem barju le omejene možnosti razvoja. Steležživineod sedanjih 1.050 glav TOZD ne namerava povečati, pač pa teži za nadaljnjo modernizacijo posestva in za povečano molznost krav na 6.000 I mleka po kravi tja do leta 1985. Z lastno krmo bodo lahko pokrili še potrebe za pitanje govedi - 400 glav, za kar bo potrebno zgraditi pitališče. Za dosego teh ciljev bo potrebno še nadalje izboljševati zemljišča (hidro - agro-melioracije) tam, kjer bodo s študijskimi projekti ugotov-Ijeni pogoji. Skupno s SIS za preskrbo Ljubljane proučujejo mož-, nost za povečanje vrtnarske proizvodnje. V smotrno plantažiranje topolov in talnim prilikam od-govarjajočih drevesnih vrst bodo še nadalje vključevali več barjanskih površin, ki ne bodo primerne za kmetijske kulture. Izgube, ki pestijo TOZD, so znane in njih vzroki tudi. K izgubam pripomorejo zlasti večji produkcijski stroški, dajatve iz dohodka, slabša kvaliteta travne silaže in sena, pomanjkanje pesnih rezancev, neurejen sistem odkupnih cen in slabša donosnost barjanskih tal. To je tudi povod za večjo fluktuacijo delovne sile, ki se čuti socialno pre-malo varna in zato odhaja drugam. Sanacijski ukrepi so bili pripravljeni in naravnani predvsem na farmo Gmaj-nice, kjer je skoraj vsa izguba bila tudi skoncentrirana. V prvem polletju je bila izguba po 1 I mleka 0,29 din. Zaradi popravka prodajne cene mleka v juliju 1979 in povečanju namenskega prispevka (0,50 din) se je eko-nomski položaj TOZD izboljšal. Ekonomska situacija bi se izboljšala lahko z odpisom investicij v pretekiih obdobjih, z uvedbo moratorija na glavnico in obresti pri ostalih investicijah v živilski proizvodnji, odpis kreditov za sana-cijo izgube v letu 1975/76. Farma Omajnlce: Začetki izgradnje farme izvirajo iz leta 1961/63. V letu 1976 so bili dograjeni osnovni proizvodni objekti nove sodobne mlečne farme, in sicer: hlevski objekt zaprte proste reje, z 276 ležalnimi boksi, z avtomat-skim odstranjevanjem gnojevke; molzišče z 20 enotami sistema Alfa - Lavai, s hladilnimi bazeni za mleko; silos za krmila; dve jami za gnojevko; nadzemni rezervoar (800 m3) za gnojevko, s sistemom za homogenizacijo; trije beton-ski silosi (2000 ton silaže); trafo postaja; poseben rezervni elektroagregat; lasten cevovod, priključen na mestni vo-dovod na Tržaški cesti. V novo farmo so bile premeščene krave iz Jesenkovega in Bresta in delno iz Bokalc. Farma je prešla iz obstoječe črede rjave pasme na holsteinsko-frizijsko pasmo, s ci-Ijem hitrega povečanja genetskega potenciala za proiz-vodnjo mleka. Nujnost dograditve farme Gmajnice je ute-meljena z investicijskim programom za leto 1980 (predra-čun 9 milj. din). Razlogi so: urbanizacija na področju Bokalc in izgradnja južne obvoznice; postopen prenos sedeža uprave na Gmajnice; ureditev potrebnih skladišč za repromaterial; namestitev mehanizacije traktorjev za dela na farmi v bližini zemljišč; izgradnja črpalke za gorivo za stroje; ureditev obratne veterinarske ambulante, pri-ročne delavnice za popravila in drugo. Vse to bo pripomoglo k uspešnejšemu gospodarjenju in odstranitvi številnih neuspehov, ker bo sedež posestva v sredini operativnih nalog s celotnim kadrom. Na Bokalcah bo nadalje ostalo le še okoli 40 krav. Problematlka melloracije zemljlič in krmska baza farme: V letih 1961/63 je bila na Gmajnici izvedena delna hidromelioracija (100 ha). Le ta je tla izboljšala le v višjih legah, kar je vzrok previsoka lega glavnega odvodnika Cornovca, kamor se voda ne more odtekati s prostim padom. Potok Radna ob večjih deževjih kaj hitro nanaša blato, ki zadržuje odtok odvišnih voda. Na površini 180 ha so gmajniiki kompleksi zaglejeni in slabo propustni. Tla se premočno napajajo s podtalnico, na površini pa zaradi površinskih voda ne prepuščajo preobilnih padavin. Najboljše lege zemljišč se nahajajo ob železniški progi, kjer se načrtuje industrijska cona, kar bi za farmo pome-nilo izgubo okoli 60 ha zemljišč. Zaradi slabih finančnih rezultatov posestvo po prvih melioracijah (61/63) ni redno vzdrževalo sesalne in odvodne mreže in tako se je stanje tal postopno slabšalo. Projekt melioracij je izdelal v letu 1978 VGP Hidrotehnik, s finančno pomočjo KZS občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tako je bila nakazana možnost reši-tve edino s prečrpavanjem vodovja, kar bi izvalo previsoke stroške izvedbe nadaljevanega vzdrževanja tega sistema, česar farma sama ne bi zmogla. TOZD ima zemljišča še globlje v Barju, kar pa ni pomembno za proizvodnjo krme, ker so lege še nižje (vpliv visoke Ljubljanice) in je možnost hidromeloracij še manjša. Najboljši kompleksi kvalitetne krme so v Kozarju (35 ha) in v bližini Bokalc. Z odškodnino za izgubljena zemljišča za obvoznico, je TOZD poskrbela za agromelioracijo na preje omenjenih melioriranih površinah, kjer manjka predvsem fosfornih in kalijevih hranilnih snovi. Z izgraditvijo farme Gmajnica, se je povečalo število krav in povišala mlečnost. leto število krav I mleka Realizacija: 1976 257 991.063 1977 292 1.305.691 1978 318 1.459.827 1979 296 1.360.050 Plan 1980: 1980 300 1.500.000 ____________ 1985 ________300_______1.800.000 Plan 1980 - 1985 bo realiziran z dograditvijo farme in z ohranitvijo boljših površin, ter z hidro in agro-melioraci-jami. S stabilizacijskimi ukrepi ne le pri odkupnih cenah, ampak tudi pri repromaterialu, bo možno poleg navede-nih ukrepov, ohraniti tudi ekonomsko situacijo na primer-nem nivoju gospodarnosti. Vloga gmajnlike farme: je za nadaljnji razvoj družbene mlečne proizvodnje v sklopu Ljubljanskih mlekarn in za preskrbo mesta z mlekom zeio pomembna. K tej pomemb-nosti bosta pripomogla še dve novi farmi v Boštanju in na Brestu (300 krav), kar bo realizirano v letih 1981-1985. POROČILO O EKONOMSKI SITUACIJI GOZDARSTVA IN AKCIJSKI PREDLOG ZA LETO 1980 Gozdarski obrat Ijubljanskih mlekarn je v sestavi TOZD Posestva, z ločenim knjigovodstvom. Gospodari z 935 ha družbenih gozdov, od katerih je dobra tretjina na po-dročju občine Ljubljana Vič-Rudnik, dočim so topolovi nasadi v celoti na teritoriju občine, zato bodo v nadaljeva-nju vsi podatki prikazani enotno. 1. Gozdnl fondl: drev. vrsta lesna zaloga letni etat v bruto m* iglavci 74.826 br. m3 1279 br. m3 listavci______________75.481 br. m3 1296 br. m3 Skupaj______________150.307 br. m3 2575 br. m3 2. Blagovna proizvodnja 1976 -1980 in predvidevanja za leto 1980 Gozdna proizvodnja Vrednost Negozdna Leto igl. list. skup. din pro. vsega _________________________m*_________________list. sk. 1976 804 844 1648 1.173.262 486 2134 1977 811 1566 2377 1.565.599 1629 4006 1978 535 2279 2814 2.010.815 857 3671 1979 1803 476 2279 2.518.537 391 2670 1980 950 1250 2200 2.500.000 350 2550 skupaj 4903 6415 11.318 9.768.213 3713 15.031 letno povpr. 981 1283 2264 1.953.643 743 3006 3. Gozdno bloloika vlaganja - količinski in finančni po-kazatelji obnova ha nega ha bloloska vlaganja predpisano povprečje 1.leto po g. g. načrtu 2.60 29.50 10% 5. let po g. g. načrtu_______13.00 147.50 vred. gozd. proizv. REALIZACIJA BIOLOŠKIH VLAGANJ PRETEKLIH LETIN PREOVIDEVANJA ZA leto 1080 obnova nega varstvo urejanje gojit. biol. vlaganja prip. tal. žet. čij. kemična obnov. odkazllo sadnja redčenje zaščitag.g. nač. skupaj leto ha ha din din din %din % 1976 3,50 55,00 15.149 16.553 17.120 9,52 179.766 15,32 1977 8,60 76,00 7.209 34.006 9.917 2,61 351.776 22,44 1978 8,70 60,00 35.520 - 51.046 11,96 426.798 21,22 1979 . 6,70 64,00 52.000 10.000 37.000 7,21 512.860 22,67 1980 5,00 50,00 50.000 10.000 40.000 8,00 500.000 20,00 76/81 32,50 305,00 159.878 70.559 155.083 1.971.202 povpr. letno 6,50 61,0 7,90 394.240 20,33 Zavedajoč se dejstva, da pomanjkanje lesa ne izvira od danes, so bila prizadevanja v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti usmerjena v močna gozdno biološka vlaga-nja, kar nazorno prikazuje tabela pod točko 3. Če se uspe uresničiti srednjeročni plan 1976 - 1980 presegel predpi-sanega - obnova za 150% in nega za 106%. Eksplotacija se izvaja v okviru predpisanih etatov, pri tem pa ni všteta proizvodnja lesa iz negozdnih površin, ki je zaenkrat še malenkostna (povprečno letno za obdobje 1976 - 1981 -743 m3). Znatno se bo povečala v drugi polovici tega desetletja in sicer na 3000 - 3500 m3 letno, kar bo že močno preseglo gospodarsko zmogljivost gozdov, s kate-rimi gospodarimo. Glede na to, da je dodatna proizvodnja lesa zelo po-memben vir surovine, se bo tudi v prihodnje nadaljevalo s plantažami hitrorastočih drevesnih vrst. V preteklih štirih letih se je osnovalo 92 ha topolovih plantaž na 10 ha poskusnih nasadov z novimi kloni topole in vrbe, domačih in tujih vrst. Novi kloni so preizkušani na petih pedoloških tipih barjanskih tal, ki bi eventualno prišla v poštev za bodoče plantaže. Potrebno se je namreč sprijazniti z dej-stvom, da ima Ijubljansko barje specifične pogoje in zelo omejene površine za proizvodnjo topolovine. Znatno več površin bo na razpolago za proizvodnjo vrbe in jelše, vendar je predhodno nujno izdelati prostorski plan, pri čemer bi morali upoštevati vse uporabnike barjanskega prostora. Seznaniti se moramo tudi z dejstvom, da je povsod na slovenskem prostoru opuščena proizvodnja topolovih sadik za prodajo, zato je potrebno osnovanje topolove drevesnice. Dela so že v teku in spomladi bodo že sajeni prvi selekcionirani novi kloni, ki na poskusnih ploskvah kažejo na uspešnost proizvodnje. 2. KZ LJUBUANA - TZO VIČ Kmetijska zadruga Ljubljana je nastala iz TOZD - Koo-peracije Ijubljanskih mlekarn v letu 1977 in je bila registri-rana kot Samostojna organizacija v letu 1978. V svojem sestavu ima 3 temeljne organizacije združenega dela, ena od teh pa je na področju naše občine TZO - Vič. Zadruga deluje na področju 26. krajevnih skupnostih na teritoriju naše občine, ter ima v Kooperacijskih proizvodih odnosih 1800 zaposlenih kmetov od tega števila ima zadruga skle-njenih dolgoročnih pogodb z okoli 1300 zasebnimi kmetij-skimi proizvajalci. Postavljeni in sprejeti plan za leto 1980 TZO - Vič, predvideva povečanje proizvodnje ne samo pri glavnih proizvodih artiklih, to je mleko in goveje meso, temveč tudi v pretežnem številu drugih artiklov, ki so razvidni iz programa. V dosedanji proizvodni praksi so zastavljene plane v celoti uresničevali. Prav tako pa se računa, da bo tudi ta plan izpolnjen, v kolikor bodo še nadalje omogo-čeni pogoji za nadaljnji razvoj kmetijstva. Poleg glavne proizvodnje mleka in mesa se je na novo organizirala in razširila proizvodnja ovčjega mesa, širi in povečuje se proizvodnja konjskega mesa in konj, krom-pirja, ter delna proizvodnja pšenice z uvedbo donosnejših sort. Začeli so z proizvodnjo zelenjarstva, predvsem na področju Iga, kjer je že nekaj tradicije. Po programu kreditiranja uvajajo v proizvodnjo najso-dobnejše kmetijske stroje in tehnološke postopke za ob-delovanje površine in gospodarske objekte, kar omogoča nadaljnjo modernizacijo in povečuje v program zajete proizvodnje. Program TZO - Vič - pa predvidevatudi sanacijo obsto-ječih skladišč - prodajnih prostorov za kmetijski reproma-terial, ker potrebe po umetnih gnojilih, zaščitnih sredstvih in semenih iz leta v leto naraščajo. Na podlagi pregleda v poslovanju in anliz, je možno ugotoviti občutnejše povečanje v proizvodnji vse od leta 1975 dalje, kar dokazuje večjo angažiranost vseh delav-cev, še posebej pa strokovnih služb. Kljub tako široko zastavljenemu programu in iskanju vseh možnih rešitev znotraj več vrstne proizvodnje, se TZO Vič srečuje, tako kot ostale kmetijske organizacije z določenimi težavami, katere pa je potrebno urediti, te so predvsem: še nadaljnje sofinanciranje pospeševalne in rodovniške službe; redno regresiranje umetnih gnojil in semen, za načrte za hleve, za nabavo plemenske živine, vštevši tudi konje, ter ostale dejavnosti, v kolikor se regre-siranje le teh ne zagotovi preko republike. Regresiranjeje potrebno poenotiti za celotno Ijubljansko področje pred-vsem pa dati prednost Kooperantom na višinskih predelih. Podroben program proizvodnje je prikazan v priloženi tabeli: KMETIJSKA ZADRUGA UUBLJANA - TZO - VIČ PLAN FINANČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE ZA LETO 1980 Ocena 1979 Plan 1980 Vrsta proizvoda kom kg lit. kom. kg lit. indeks Goveji pitanci 1.672 888.000 1.710 906.300 102 Organizirano pitanje 100-200 kg 100 10.000 150 15.000 150 Organlzirano pitanje 200-450 kg 150 30.000 70 14.000 47 Ostalogovedo 415 222.000 420 221.600 100 Teleta 271 31.600 165 17.750 56 Plemenska živina - tellce 80 24.000 80 24.000 100 Plemenake kobile 50 25.000 100 50.000 200 Plemenski žrebcl 2 900 - - - Konji-odkup 380 171.000 400 180.000 105 Prašiči 50 6.000 50 6.000 100 Merjasci 2 180 5 450 250 Ovce - plemenske 80 3.200 200 8.000 250 Mleko - 3.900.000 - 4.200.000 107 Krompir - pozni - 150.000 - 200.000 133 Seno - kislo - 300.000 - 300.000 100 Gozdni sadeži - 5.000 - 14.000 280 Zelje-sveže - 70.000 - 100.000 143 Zelje-kislo - 20.000 - 20.000 100 Suha roba___________________- 500.000 - 600.000 120 KMETIJSKA ZADRUGA UUBUANA - TZO - VIČ PLAN FINANČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE ZA LETO 1980 Plan 1980 korrr. kg lit. Skladiščelg . . 7.200.000 Skladišče Ižanka 9.800.000 Skladiišče škofljica 2.500.000 Skladišče Dobrova-Zalog 3.200.000 Skladišče Šentjošt 2.500.000 Skladišče Horjul 2.000.000 Skladišče Polhov Gradec 2.000.000 Skladišče Podpeč ' 6.000.000 Skladišče Vnanje gorice __________3.000.000 Skupaj (obestrani) 38.200.000 PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1980 INVESTICIJE V ZASEBNO KMETIJSKO PROIZVODNJO število kmetij 130 Predračunskavrednost-skupaj = 15.000.000,00 din Predračunska vrednost - kmetijski stroji = 11.00.000,00 din Predračunskavrednost-živin. objekti* 4.00.-000,00 din Lastna udeležba-40% = 6.000.000,00 din Kredit-60% Sanacija posloval. repromateriala 9.000.000,00 din 1300.000,00 din 3. KZ VELIKE LAŠČE Kmetijska zadruga Velike Lašče je bila ustanovljena leta 1913. Zadruga deluje na področju 3 krajevnih skupnosti in sicer: Rob, Turjak in Velike Lašče ter ima v kooperacijskih proizvodnih odnosih vezane s pogodbami vse zasebne kmetovalce. Zadruga v vseh letih ni spreminjala svoje organizirano-sti, pač pa je zajeta v sestavljeno organizacijo združenega dela - SOZD KIT - Ljubljanske mlekarne. Proizvodnja mleka na področju zadruge Velike Laščeje bila v letu 1979 nižja kot v letu 1978 in to za 7,07%. Na navedeno zmanjševanje je vplivala cena, ki ne stimulira proizvodnje in povečana cena močnih krmil. Nujno je potrebno proizvodnjo stimulirati v obliki regresiranja umetnih gnojil in močnih krmil v okviru SOZD, tako bi bil kmet stimuliran za čim boljšo kvaliteto in s tem tudi količino pridelanega mesa oziroma vzrejeno živino. Da pa doseže boljšo kvaliteto mesa, mora uporabljati boljšo krmo in močna krmila, kar pa je pri teh cenah ekonomsko vprašljivo. Nujno je preiti na naročeno proizvodnjo po zagarantirani ceni. Po sedanjih podatkih je razvidno, da se vse več kmetov vključuje v redno delovno razmerje izven kmetijstva, kar bo imelo dalekosežne posledice v kooperacijski proizvod-nji. Tudi mladina se zaradi navedenih problemov izredno težko odloča za kmetijstvo, ker niso usklajeni pogoji dela in zagotovljeni normalni ekonomski pogoji. Na raznih posvetih mnogo govorimo o višinskih kmeti-jah. V vseh nas je tiha želja, da kmetije ostanejo in še povečujejo proizvodnjo, pri čemer pa bi bilo potrebno urediti izdatnejšo družbeno pomoč. Nujno bi bilo napra-viti detajlne programe tega terena in dobiti tudi kakšna dodatna sredstva za stimuliranje proizvodnje. To bi si-gurno vplivalo na izboljšanje situacije. Opaziti je, da bo ta situacija iz leta v leto slabša, saj podatek o povprečni starosti kmetov (60 let) je izredno zaskrbljujoč. Sredstva, porabljena v kmetijske namene.bi vzpodbu-dila kmete k večjemu sodelovanju, produktivnosti in vztrajnosti, saj bi videli, da v njihovi dejavnosti in naložbah niso sami, pač pa imajo podporo družbe. S tem bi dosegli boljši standard, družbi pa bi zagotovili rednejšo in kvali-tetnejšo preskrbo s hrano. Počasi poteka tudi vključevanje v nove oblike poslova-nja, ki nam jih daje novi zakon o združevanju kmetov, to je združevanje zemlje, dela in sredstev. Sredstva ustvarjena z domačo obrtjo kmetje prelivajo v kmetijsko proizvodnjo. Kot je že omenjeno, kreditiranje kmeta poteka v skladu s sestavljenimi programi. Ni pa rešeno stanovanjsko vpra-šanje kmeta. Znano nam je, da so stanovanja stara in neurejena, zato bi morali pristopiti h kreditiranju stano-vanj. Oenar pri HKS, je problem obstoja samo pri benifici-ranju obrestne mere, za katero bi se moral dobiti denar. To bi bistveno vplivalo na situacijo v kmetijski proizvodnji. Po novem zakonu o združevanju kmetov so kmetijske zadruge zadolžene za vsestransko organiziranje in podpi-ranje proizvodnje. Toda znano je, da je KZ s pogodbenimi in zakonskimi obveznostmi bremenjena isto kot vse ostale OZD, tako da ne vrača več sredstev nazaj v proizvodnjo. Program proizvodnje za leto 1980 je prikazan v priloženi tabeli. KZ VELIKE LAŠČE - KOLIČINSKA PROIZVODNJA ZA OBDOBJE 1979 - 1980 1979 1980 1. Goveda 2. Teleta 3. Mleko 4. Plemenska živina - goveja 4. Suha roba - domača obrt Število kmetij Predračunska vrednost Lastna udeležba Kredit 330 kom 151,0 kg 93 kom 9,2 kg 1.180 I 11 kom - 5,5 kg 55.000.000 din 44 kmetij 5.315 din 2.024 din 3.291 din 350 kom po 460 kg = 161 kg 100 kom po 100 kg = 10 kg 1.200 1 40 kom po 500 kg = 20 kg 60.000.000 din 35 kmetij 5.000 din 1.900 din 3.100 din Ker je v kmetljski proizvodnji podan poudarek na in-tenzivnem razvoju žlvinoreje, je nujno poudarltl, da važno vlogo odlgrava veterlnarska služba. Da bomo ohranili živali zdrave, da bodo bolje izkori-ščale svoj fiziološki potencial, moramo redno spremljati proizvodnjo, odkrivati vzroke slabše proizvodnje, bodisi mleka ali prirasta. Manjšo proizvodnjo povzročajo dosti-krat nevidne prikrite bolezni ali pa nepravilna nega in prehrana živali. Eden od važnih faktorjev večje proizvodnje je dobro organizirana veterinarska služba, saj je samo zdrava žival sposobna proizvajati zadostno količino zdravih proiz-vodov. Drugi moment pri pravilni prehrani in negi živali je izobraževanje kmetovalcev. Strokovna pospeševalna služba se tako naglo razvija, da mora proizvajalec slediti napredku živinorejske in poljedelske znanosti. Potrebe po govejem mesu vse bolj naraščajo, z uvaja-njem mlečnih pasem krav število krav pada, s tem pa tudi število telet za pitanje. Zato moramo vplivati, da se vsa za rejo sposobna teleta ne koljejo, oziroma se dopitajo. V zadnjem času število delovnih konj upada, saj jih kot delovno sredstvo nadomešča traktor in drugi poljedelski stroji. Postajajo pa konji vedno bolj zanimivi kot ustvar-jalci visokovrednega diabetičnega mesa in nenadomest-Ijivi v času vojne. Na našem barjanskem področju imamo velike možnosti za razvoj in za preusmeritev kmetij za pitanje žrebet. Za načrtno rejo in strokovno nadzorstvo mora biti rejec vključen v organizirani kooperantski reji. Gospodarska situacija pri nas kaže, da bi se moral stalež prašičev v naslednjih letih dvigniti. V individualni reji na našem območju občine tega programa ne bo mogoče doseči. Intenzivna reja v kooperacijski reji pa bo v letu 1980 zagotovljena. Sama realizacija programa pitanja prašičev v kooperaciji bo odvisna od sodelovanja med organizatorjem in kooperantom, ter mesno industrijo. Po-speševati je potrebno tudi drugoe panoge živinoreje t. j.: -perutninarstvo, čebelarstvo, ribištvo, ovčarstvo itd... Da bomo dosegli program proizvodnje v kmetijstvu na področju naše občine, je potrbno poleg rednega zdavlje-nja živali opraviti še vse diagnostične posega in preven-tivna cepljenja. Eden od važnih preventivnih in pospeše-valnih ukrepov je osemenjevanje govejih plemenic in pri-robni pripust. Truditi se moramo, da bodo živali redno osemenjene, da bo krava telila vsako leto in s tem prispe-vali k povečanemu številu telet za pitanje. Tuberkulinizirati je porebno vse živali katere so v pro-gramu zavoda KRIM - Grosuplje za leto 1980. Zaščititi moramo živali proti vraničnemu in šumečemu prisadu, na področju kjer se pojavljata. Potrebno je jemati mleko pri kravah za ugotavljanje prikritega vnetja vimena in bruceloze, ter zdravljenje vi-mena, prav tako pa tudi kri goveje črede na družbenih obratih Ljubljanskih mlekarn, opravljati preglede na lev-kozo in brucelozo, ter cepiti vse živali proti slinavki in parkljevki, prav tako je potrebno redno cepljenje prašičev proti prašičji kugi in rdečici ter zaščitno cepljenje vseh psov proti steklini. Odvzem vzorcev čebeljih družin za pregled na nosema-vost in varjetozo je potrebno opravljati zaradi preprečeva-nja razvijanja bolezni na sosednja področja. V letu 1980 je potebno dokončati ocenjevanje hlevov in izobraževanje živinorejcev o spoznavanju kužnih živalskih bolezni. Na celotnem območju je nujno nadaljevati delo dispan-zerizacije molnic in realizirati naloge nega in obolenje prakljev), ter nabaviti stojnico za rezanje parkljev, s po-speševalno službo sodelovati pri uvajanju ovčereje in ostalih rej somačih živali. Redno je potrebno opraviti veterinarsko sanitarni nadzor skladišč mesa in izdelkov, klavnice v Velikih Laščah, trgovin mesa in mesnih izdel-kov - mlakarn in zbiralnic mleka itd... Za bojšo informacijo delovanja veterinarske službe, ki jo opravlja Zavod KRIM - Gosuplje navajamo pregled del, ki jih je zavod opravljal v letu 1979. Cepljenje proti vraničnem prisadu 180 živali; cepljenje proti šumečemu prisadu 70 živali; cepljenje proti pasji steklini 3400psov in 72 mačk; cepljenje proti atipični ko-košji kugi 18.000 živali; cepljenje prašičev proti prašičji kugi 420 živali; cepljenje prašičev proti rdeči 2 cepljenj 3500 živali; cepljenje proti slinavki in parkljevki 420živali; tuberkulinizacija govedi 6225 živali; preiskave na brucelo-zo:odvzem krvi 460 živali, preiskava mleka 3200 živali; preuskave na kronično vnetje vimena 780 vzorcev ozi-roma gospodarstev; preiskave na kužno alokrvnost vseh žrebcev v prirodnem pripustu in spolne bolezni; odvzem vzorcev čebeljih družin za pregled na nosemavost in va-rietozo 90 družin; ocenjenih in pregledanih hlevov 350; dispanzerizacija živali (krav molznic) na 32 gospodarstvih; pregled in nega parkljev na 20 gospodarstvih; pregleda-nih in zdravljenih: 1700 govedi, 720 prašičev, 310 konj, 5200 psov in mačk, 25 ovac; osemenjenih 6900 krav in telic; pregledanih zaklanih govedi 270, 230 prašičev, 32 telet; veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk mesa in me-snih izdelkov pripeljanih iz drugih republik in občin 6000 ton; pregled živali ob nakladanju za klavnice in nadaljnjo rejo 3200 govedi, 450 konj, 330 prašičev in 120 telet. 4. GOZDARSTVO Na področju območja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik gospodarijo v okviru delovne organizacije Goz-dnega gospodarstva Ljubljana temeljne organizacije: TOZD Škofljica - za področje družbenih gozdov, ter obrata za kooperacijo Škofljica in Ljubljana za zasebne gozdove. V programu za leto 1980 predvidevajo posamezne te-meljne organizacije blagovno proizvodnjo v neto m3: iglavci tehnl. prost. Skupaj list. les TOZD Škofljica 7250 3640 1780 12670 OK Škofljica 21432 6614 1800 29846 OK Ljubljana 9200 5975 1535 16710 Skupaj 37882 16229 5115 59226 Predvidena blagovna proizvodnja je usklajena s sred-njeročnim planom 1976-1980, ter je usklajenaz bilančnim etatom po gozdnogospodarskih načrtih posameznih enot. Temeljne organizacije, ki delujejo na področju skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik delujejo v okviru IV. Gozdnogospodarskega območja. Slednje ima nalogo združevati sredstva za enostavno in razširjeno reproduk-cijo gozdnobiološke sfere. Tako vse enote načrtujejo us-klajeno s srednjeročnim programom sledeča gojitvena dela: Obnova Nega TOZD Škofljica prip. tal 9.00 ha ha 110.30 sadnja 6.90 ha OK Škofljica prip. tal 3.20 ha sadnja 3.30 ha ha 95.20 dognojev. 3.30 ha OK Ljubljana prip. tal 12.35 ha sadnja 12.35 ha ha 110.80 dognojev. 10.00 ha Poleg investicij gozdnobiološkega karakterja se bodo vršila vlaganja v gozdne komunikacije in stavbe. TOZD Škofljica predvideva gradnjo dveh gozdnih cest na območju Turjaka in Rakitne. OK škofljica ter TOZD Škofljica predvidevata gradnjo poslovnih prostorov v kraju Škofljica. GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE - TOZD GOZ-DARSTVO VELIKE LAŠČE: Letni plan za leto 1980jesestavljen lezagozdno gospo-darsko enoto Velike Lašče, ker GE Dobrepolje in GE Struge pripadata SOb Grosuplje in SOb Kočevje. 1. POVRŠINA GOZDOV Družbena lastnina Zasebna lastnina Skupaj 1.500 ha 3.263 ha 4.763 2. PLAN SEČNJE Družbeni sektor Zasebni sektor Skupaj Iglavci Listav. Skupaj Iglavci Listav. Skupaj 5.533 m* 990 m3 6.543 m3 7.000 m3 2.000 m 3.9000 16.543 m3 3. PLAN GOZDNO GOJITVENIH DEL IN VARSTVE,NIH DEL Družbeni sektor Zasebni sektor Obnova - 0,20ha Nega 66,10 ha 31.00 ha Varstvo 4-80 ha Skupaj 70.90 ha 31.20 ha 4. PLAN GOZDNIH KOMUNIKACU Vlake 10.170 m 2.400 m Ceste 3.000 m 3.000 m 5. PROGRAM INVESTICIJ Stroji in oprema 100.000 din Garaža za kombibus 200.000 din Poslovno stanov. stavba DPOLJE - 1.000.000 din Nakup zemljišč_________________________________________150.000 din SKUPAJ 1.450.000 din 6. PLAN OELOVNE SILE bo v skladu s planom občine (2,5 %). 7. PLAN IZVOZA - 200 m3 oblovine listavcev - 200.000 din Vrednost izvoza za leto 1980 bo zmanjšana zaradi vse večjih potreb po lesu s strani lesne industrije in ostalih predelovalcev. Predvidevamo le cca 200.000 dinarjev. ¦ Letni plan sečnje in gojitvenih del ni problematičen-Plan investicij bo realiziran deino iz stanovanjskih sred-stev ZKGP Kočevje (30 %), ostalo pa so lastna sredstva TOZD. 5. VODNO GOSPODARSTVO Z vodnogospodarsko problematiko na območju naše občine se uvkarja območna vodna skupnost Ljubljana -Sava, potrebna projektivna in operativna dela pa izvaja Vodnogospodarsko podjetje »Hitrotehnik«. Po sprejetem srednjeročnem programu za leto 1976 -1960 se bodo v letu 1980 opravila sledeča vzdrževalna in investicijska dela. 1. VZDRŽEVALNA DELA: 1.1. Barje - drobna mreža in zapornici 4.000.000 din (za obe občini, Vič-Rudnik in Vrhnika). V sredstvih je zajeto upravljanje zapornic za redni čiščenje kanalov. Program za redno čiščenje kana-lov se oblikuje na pododborih, kar bo opravil vodnogo-spodarski sketor. Od tega na območju občine Vič-Rudnik: 1.2. Mali Graben (zapor. pri mostu) 600.000 din; 1.3. Ljub-Ijanica (zavar. pri mostu 1.000.000 din. Predvideno je zavarovanje pod obema mostovoma. Projekti so izdelani. Pred pričetkom del se uredi le še formalnosti pri OVS Ljubljanica - Sava. 1.300.000 din. 1.4. Iška - drobno vzdr-ževanje - 400.000 din. V bistvu gre za manjša vzdrževalna dela, ki so vezana na program, katerega sestavni vodno-gospodarski sektor VGP v soglasju z nadzorno službo OVS. Program bo pripravljen do 1.6. 1980. 1. 5. Grada-ščica (odsek Bokalcl) 2.000.000 din. Gradaščica (obvez- nost \z leta 1979) 590.100 din. Gradnja objektov po planu 1979 je fizično zaključena. Po obračunu del je ostalo še 590.100 dih, ki se prenesejo v leto 1980 za potrebna dela na Gradaščici. Po planu Hidroinženiringa bo do 20. 3. 1980 izdelan projekt za sanacijo poškodb pod Bokalcami, nato bodo poškodbe odpravljene. Dela po letošnjem planu so predvidena od maja do avgusta. 2. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA VZDRŽEVALNA DELA: Gradaščica - poškodbe na Bokalcih. Melioracijski kanal med Bevško - loškim kanalom in Kušlanom. Mapne kopije za zadrževalnike z vrisom objektov (Gradaščice). 3. GEODETSKE PODLOGE: Gradaščica Bokalci. Meliora-cijski kanal med Bevško - Loškim potokom in Kušlanom. Gradaščica - Dolenja vas, Polhov Gradec. 4. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA: Ljubljansko barje - na-daljevanje študije 1.000.000 din. 5. INVESTICIJE VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV: Zg. Galjevec 12.000.000 din. Zg. Galjevec (obvez. iz leta 1979) 1.231.871 din. Natem objetku dela vletu 1979nismo mogli pričeti, ker most preko Ljubljanice še ni gotov, niti še ni postavljeno nizkonapetostno prostozračno omrežje, kar je oboje pogoj za nemoteno izvajanje vodnogospodar-skih del. Predvidena sredstva v letu 1979 se zato za isti namen prenesejo v leto 1980. Pred pričetkom del v letu 1980, je potreben še dogovor s SKIS Vič-Rudnik in Zavodom za urejanje stavbnih zem-Ijišč, glede investitorstva, ker gre za investicijo. Prav tako je potreben dogovor glede sofinanciranja, ker je udeležba OVS vezana na predhodno zagotovljena sredstva investi-torja (predvidoma SKIS-12.000.000 din). Projekt je gotov. Naštete razgovore opravi vodnogospodarski sektor VGP Hidrotehnik. 6. Oel sredstev, ki so predvidena v planu OVS za nekatere skupne objekte v okviru mesta Ljubljane (čistilna naprava, javna služba), niso upoštevani. Gledano po krajevnih skupnostih, v katerih smo letos dela načrtovali, pa je uspeh različen. Nekatere z deli zaostajajo, čeprav so dinančna sredstva zagotovljena. Ker pa se dogovarjajo hitro in učinkovito, ter pravočasno rešujejo morebitne nastale spore, so uspeli opraviti neka-tera dela, ki so jih načrtovali za drugo leto. Zaradi izrazito sezonskega značaja našega dela, morajo biti zadeve z lastniki zemljišč predhodno rešene in zagotoviti si je po-trebno pravočasno ustrezno mehanizacijo. To so naloge krajevnih skupnosti, oziroma ustreznih odborov. Zaradi velikih potreb pri urejanju odvodnih jarkov, smo letos kreditirali nabavo jarkača, ki uspešno dela. Znova pa ugotavljamo, da jarkači KZ Ljubljana tudi letos svojega dela niso uspešno opravili, zaradi lomov in ne dovolj usposobljenih delavcev, ki z jarkači delajo. Predlagamo, naj odda jarkače KZ Ljubljana v uporabo ustreznim stroj-nim skupnostim. Idejni načrt za ureditev Horjulske doline je bil oktobra končan, prav tako so tudi opravljene priprave za razgo-vore v krajevnih skupnostih. Ker je včasih slišati pri-pombe, da dela v zvezi s Horjulsko dolino prepočasi napredujejo, naj znova tudi opozorimo na obsežnost tega projekta. To ni delo, ki bi bilo odvisno samo od KZS, pač pa je tu potrebno tesno sodelovanje strokovnih ustanov, projektantov, zadruge, OVS, ZVSS, banke, krajevne skup-nosti itd... Povsod mora biti zagotovljena pripravljenost za ta poseg na 500 ha in potrebno bo še veliko prepričeva-nja, da si bomo Izborili potrebna finančna sredstva. V letu 1980 moramo zato doseči, da bo ta projekt prisoten v srednjeročnih programih za 1981 - 1985 v vseh tistih organizacijah in skupnostih, od katerih je njegova realiza-cija odvisna. Pri obravnavi smernic za delo za drugo leto in pa pred-vsem za naslednje srednjeročno obdobje, je IO KZS na-menil posebno pozornost problematiki zložbe zemljišč in prometu s kmetijskimi zemljišči. IO KZS je ugotovil, da bo pri zložbah zemljišč potrebno veliko več sodelovanja med kmeti in pospeševalnimi služ-bami zadrug. Pobude s strani posameznih kmetovalcev so, čeprav jih res ni veliko. Tem pobudam je potrebno takoj prisluhniti, vztrajno razčiščevati nejasnosti in od-pravljati pomisleke sosedov. IS KZS je že predlagal, da za naslednje srednjeročno obdobje zadrugi Ljubljana in Ve-like Lašče načrtujeta vsaj po eno komasacijo. V promet s kmetijskimi zemljišči lahko posegamo inten-zivneje. IO se je na eni zadnjih sej odločil, da bomo uveljavljali prednostno pravico nakupa v tistih območjih, ki so predvidena dolgoročnejšo kmetijsko proizvodnjo. Prvi taki posegi so že koristni - nismo sicer odkupili zemlje, vendar smo z uveljavljanjem prednostne pravice nakupa v enem primeru preprečili razprodajo za vikende, v drugem pa smo omogočili, da bo njivske površine dobil kmet, kot nadomestilo zaradi izgube dosedanjih površin. 7. Polhograjski hudourniki in Iška 2.200.000 din. Pripo-minjamo, da so bila v letu 1978 izdelane vodnogospodar-ske smernice in s tem postavljeni clji za realizacijo načrtov vodnega gospodarstva na Barju, določeni cilji in koristi za potrošnike in možnosti za realizacijo v sodelovanju z raznimi institucijami. Vodnogospodarsko podjetje deluje na tej zastavljeni nalogi. V tem letu je potrebno pristopiti k predhodni lokacijski razpravi za izgradnjo akumulacije voda pri Ži-rovniku, pri čemer mora sodelovati tudi Kmetijska zemlji-ška skupnost. 7. KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE UUB-UANA VIČ-RUDNIK V dosedanji razgrnitvi regulacijskega načrta GUP-a je bil prav IO KZS tisti, ki je najresneje opozoril na večje prostorske konflikte in njih posledice na območjih načrto-vanih industrijskih con. Zaščita kmetijskega prostora je tista naloga, ki je v preteklem letu zahtevala veliko dela posameznih članov IO KZS, saj so bili skoraj tedensko razgovori s predstavniki LUZ-a, Zavodom za urejanje stavbnih zemljišč, občinskimi upravnimi organi, predstav-niki IS občine, investitorji, krajevnimi skupnostmi itd... Žal moramo znova ugotoviti, da je KZS preveč osamljena kadar gre za zaščito plodne zemlje. Še vedno se v načel-nih razpravah vsi opredeljujejo za čuvanje zemlje, v kon-kretnih primjrih pa potem KZS dobi premalo podpore. Na to smo opozorili na seji treh zborov občinske skupščine in zahtevali, dn se odnosi med porabniki prostora končno že uredijo. Uspelo pa nam je to leto s pomočjo TOZD Posestva rešiti obstoj kmetij v Kozarjah bolje kot smo predvidevali. To so kmetje, ki so zarazdi gradnje zahodne obvoznice izgubile velik del njivskih površin. Nadalje je tudi s po-močjo KZS izločen iz nadaljnje pozidave del površin Ko-zarškega polja, ki gravitira Podsmreki in tamkajšnjim kmetijam, borimo pa se nadalje za ohranitev boljših kme-tijskih površin na Brezovici (Radna), Podolnici in Gabrju in skupaj s prizadetimi skušamo najti ustreznejše rešitve, kot so sedaj predlagane. Letos je občinska skupščina sprejela odlok o odško-dnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda (namesto prejšnjega prispevka). Zaradi usklaje-vanja v Ljubljani pa tudi v regiji je bila priprava osnutka in predloga odloka dosti zahtevna, predvsem pa je vzela precej časa članom strokovnega odbora KZS. V načrtu dela za letos smo predvideli tudi dopolnitve in spremembe odloka o kmetijah, za katere velja poseben način dedovanja. Ko smo pregledovali predloge spre-memb, ki so jih pripravile krajevne skupnosti, smo ugoto-vili da gre le za manjše dopolnitve in smo to delo odložili. Kljub temu, da se je finančno stanje KZS izboljšalo šele v zadnjem četrtletju, so načrtovana dela pri izboljšavi zemljišč z ozirom na hektarje celo presežena. Gledano po krajevnih skupnostih v katerih smo letos dela načrtovali, pa je uspeh različen. Nekatere z deli zaostajajo, čeprav so finančna sredstva zagotovljena. Ker pa se dogovarjajo hitro in učinkovito, ter pravočasno rešujejo morebitne nastale spore, so uspeli opraviti neka-tera dela, ki so jih načrtovali za drugo leto. Zaradi izrazito sezonskega značaja našega dela, morajo biti zadeve z lastniki zemljišč predhodno rešene in zagotoviti si je po-trebno pravočasno ustrezno mehanizacijo. To so naloge krajevnih skupnosti, oziroma ustreznih odborov. Zaradi velikih potreb pri urejanju odvodnih jarkov, smo letos kreditirali nabavo jarkača, ki uspešno dela. Znova pa ugotavljamo, da jarkači KZ Ljubljana, tudi letos svojega dela niso uspešno opravili, zaradi lomov in ne dovolj usposobljenih delavcev, ki z jarkači delajo. Predlagamo, naj odda jarkače KZ Ljubljana v uporabo ustreznim stroj-nim skupnostim. Idejni načrt za ureditev Horjulske doline je bil oktobra končan, prav tako so tudi opravljene priprave za razgo-vore v krajevnih skupnostih. Ker je včasih slišati pri-pombe, da dela v zvezi s Horjulsko dolino prepočasi napredujejo, naj znova tudi opozorimo na obsežnost tega projekta. To ni delo, ki bi bilo odvisno samo od KZS, pač pa je tu potrebno tesno sodelovanje strokovnih ustanov, projektantov, zadruge, OVS. ZVSS, banke, krajevne skup-nosti itd... Povsod mora biti zagotovljena pripravljenost za ta poseg na 500 ha in potrebno bo še veliko prepričeva-nja, da si bomo izborili potrebna finančna sredstva. V letu 1980 moramo zato doseči, da bo ta projekt prisoten v srednjeročnih programih za 1981 - 1985 v vseh tistih organizacijah in skupnostih, od katerih je njegova realiza-cija odvisna. Pri obravnavi smernic za delo za drugo leto in pa pred-vsem za naslednje srednjeročno obdobje, je 10 KZS na-menil posebno pozornost problematiki zložbe zemljišč in prometu s kmetijskimi zemljišči. 10 KZS je ugotovil, da bo pri zložbah zemljišč potrebno veliko več sodelovanja med kmeti in pospeševalnimi služ-bami zadrug. Pobude s strani posameznih kmetovalcev so, čeprav jih res ni veliko. Tem pobudam je potrebno takoj prisluhniti, vztrajno razčiščevati nejasnosti in od-pravljati pomisleke sosedov. IS KZS je že predlagal, da za naslednje srednjeročno obdobje zadrugi Ljubljana in Ve-like Lašče načrtujeta vsaj po eno komasacijo. V promet s kmetijskimi zemljišči fahko posegamo inten-zivneje. 10 se je na eni zadnjih sej odločil, da bomo uveljavljali prednostno pravico nakupa v tistih območjih, ki so predvidena dolgoročnejšo kmetijsko proizvodnjo. Prvi taki posegi so že koristni - nismo sicer odkupili zemlje, vendar smo z uv^ljavljanjem prednostne pravice nakupa v enem primeru preprečili razprodajo za vikende, v drugem pa smo omogočili, da bo njivske površine dobil kmet, kot nadomestilo zaradi izgube dosedanjih površin. Od februarja letos je v veljavi zakon o preživninskem varstvu kmetov. Prav sedaj zbirajo krajevne skupnosti podatke o kmetih za katere bi tak način socialne vamosti prišel v poštev. Takoj ko bodo potrebe znane, bomo v skladu s finančnimi možnostmi začeli delati tudi na tem področju. Delegati skupščine KZS so bili obveščeni, daje večji del kmetijskih zemljišč SLP (554 ha) z odločbo občine prene-šen v upravljanje Kmetijske zemljiške skupnosti. S tem je. končno večletni postopek prenosa zaključen. Sedaj pa je potrebno pripraviti zemljiško knjižne predloge za prenos v zemljiški knjigi. To delo je v teku, opraviti pa ga je dolžna kmetijska zemljiška skupnost. Naloge naštete v tem poročilu so vsebinska in bistvena področja delovanja KZS, seveda pa je tu še vrsta drugih nalog, o katerih bomo, če bo potrebno, poročali v sami razpravi od čisto administrativnih opravil do mnenj, potr-dil, soglasij, dajanja informacij, terenskih ogledov itd.., ki jih opravlja strokovna služba KZS in večkrat tudi posa-mezni člani 10 KZS. SMERNICE ZA PRIPRAVO LETNEGA PROGRAMA DELA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBČINE LJUB-UANA VIČ-RUDNIK, za leto 1980. 1. Intenzivno sodelovanje pri pripravah srednjeročnih na-črtov same KZS, planov kmetijskih zadrug, interesnih skupnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, ter vo-dnega gospodarstva, predvsem zaradi usklajevanja ak-cij pri agro in hidromelioracijah ter komasacijah, ter zagotovitve večjih finančnih sredstev pri obsežnejših agromelioracijskih ukrepih. 2. Organizacija razprav na prizadetih krajevnih skupno-stih in pristop k ustanovitvi melioracijskih skupnosti na predvidenih melioracijskih območjih. 3. Dokončna izdelava projekta za kompleksno ureditev Horjulske doline in zagotovitev finančnih sredstev. 4. Nadaljnje sodelovanje pri načrtovanju porabe pro-stora. 5. Nadaljnje izvajanje manjših hidro in agromelioracijskih ukrepov, ter urejanje zemljišč hribovitih kmetij, v sode-lovanju s krajevnimi skupnostmi in kmetijskimi zadru-gami. 6. Ugotovitev možnosti (predvsem finančnih) za pristop k rednejšemu vzdrževanju sekundarne odvodne mreže na barju za obdobje 1981-1985. 7. V letu 1980 bomo načrtovali v okviru finančnih možno-sti tudi odkup kmetijskih zemljišč v I. območju zaščite (dolgoročno namenjena kmetijska raba zemljišča). 8. Reševanje socialnih problemov ostalih kmetov v smislu zakona o preživninskem varstvu, bo predvideno v let-nem programu dela KZS in zato tudi določen del fi-nančnih sredstev v finančnem načrtu KZS. 9. Ko bodo navodila za izdelavo agrokarte, bo KZS ak-tivno sodelovala. 10. Angažiranje subjektivnih sil v kmetijskih zadrugah krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizaci-jah pri odpravljanju kmetovih pomislekov pri izvajanju komasacij. 11. Ureditev zakupa med* kmetijskimi organizacijami in kooperanti, tako kot ga določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Osnova za navedene smernice so: Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o družbenem planiranju, Zakon o preživninskem varstvu kmetov, srednjeročni program dela KZS 1976-1980 in doslej opravljene naloge KZS, ter sklepi sprejeti v družbenopolitičnih organizacijah in delegatski občinski skupščini, v zvezi z družbenoeko-nomskim položajem kmetijstva. ZAKUUČKI: Na podana dejstva razvidna iz predloženega materiala predlagamo za uspešnejši razvoj kmetijstva na območju naše občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik sledeče: - V Kmetijskem prostorskem planu, kot sestavnem delu občinskega prostorskega plana, bo na podlagi usklaje-nega dogovora med vsemi nosilci planiranja v občini in krajevnfmi skupnostmi opredeljen prostor, ki bo dolgo-ročno namenjen kmetijski rabi. Posebno pažnjo je posvetiti prekomernemu poseganju po kvalitetnih kmetijskih zemljiščih s strani urbanizma in industrije. Pripominjamo, da z dosedanjo prakso zmanj-šujemo kvalitetna kmetijska zemljišča v prej navedene namene na območju Ijubljanske regije. V zadnjih 8 letih je bilo pozidanih kmetijskih površin o. 360 ha. - Zato je treba takoj pristopiti k usklajevanju prostor-skega načrta s prostorskim načrtom občine kot celoto in s tem v skladu tudi z agrokarto. V programih sanacije izvedbe politike vodnih rezervatov je treba vzporedno z ostalimi interesenti uskiaditi tudi kmetijske interese. - Sodobnejši pristop bo zahteval vrednotenje prostora Ijubljanskega barja, pri čemer ne bo ostalo samo pri ugotovitvah, da se stanje na barju slabša, temveč se bo vrednotilo vplive in interese, ki se pojavljajo na barjan-skem prostoru. Dolgoročno gledano bo potrebno na barju razmejiti površine z ozirom na rabo. Ureditev kmetijskega barja ne bo naloga samo kmetijske zemljiške skupnosti in občine Vič-Rudnik temveč tudi naloge mesta, regije in republike. Širša problematika in odgovornost za Ijubljan-sko barje bo morala biti prikazana v prostorskem načrtu. - Skrbeti po potrebno za pravilno in namensko rabo, izboljševanje in združevanje kmetijskih zemljišče v občini ter na ta način za pospeševanje: živinorejske proizvodnje in to tako mesne kot mlečne. Glede na obseg kmetijskih površin bo lahko to pomemben dejavnik v preskrbovanju Ljubljane, proizvodnje krme, ki bo morala doseči tak obseg, da bo zagotovila živinoreji v čim večji meri nadomestilo dražje uvožene, istočasno bo potrebno proučiti možnosti uvajanja nove tehnologije proizvodnje vrtnin, ki bi omogočala proizva-jalcem konkurenčni reprodukcijski proces v cilju postati pomemben preskrbovalec Ljubljane z vrtnarskimi proiz-vodi. - Nosilca proizvodnje bosta družbeni in zadružni sek-tor. Družbeni sektor proizvodnje mora postati nosilec moderne in tehnološko dovršene proizvodnje, zadružni sektor mora preko konkretnih pogodb zagotoviti koope-rantom in združenim kmetom perspektivo in sigurnost njihove proizvodnje, kar mora biti stalna in osnovna na-loga zadrug, ki morajo dati povdarek primarni proizvodnji, trgovina in preskrba pa naj bo v pomoč le tej. Načrtovanje porasta kmetijske proizvodnje v družbe-nem in zasebnem sektorju ne bo mogoče doseči brez hitrih in ustreznih družbenoekonomskih sprememb, ki se bodo morale odvijati predvsem na tistih območjih, ki so dolgoročno namenjena in v prostorskem planu oprede-Ijena za kmetijsko rabo. - V zasebnem sektorju bo potrebno za racionalno go-spodarjenje pristopiti k združevanju dela, sredstev in zem-Ije v okviru proizvodnih skupnosti. Pri tem bo eden od temeljnih dejavnikov bodočega razvoja v zadružnem in družbenem sektorju uresničevanje dohodkovnih odnosov v smislu določil zakona o združenem delu. Ugotovljeno je, da ta začrtana in sprejeta usmeritev prepočasi napreduje. - Za doseganje navedene rasti kmetijske proizvodnje bo potrebno pospešeno vlagati pod ugodnejšimi pogoji v: a) združevanje večjih agrokompleksov v zasebnem sek-torju pod vodstvom kmetijske zadruge, b) v hldro in agromelioracijo zemljišč, c) v mehanizacijo in modernizacijo kmetijske proizvod-nje družbenega in zasebnega sektorja, č) nadaljevanje raziskovalnih del na poskusnlh poljih v zadružnem in družbenem sektorju. - Z& uresničltev zastavljenih nalog bo samoupravna interesna skupnost za razvoj kmetijstva vsekakor morala prispevati svoj delež. Sedanje stanje ne kaže na to. Ugo-tavljamo, da nekateri zavezanci ne izpolnjujejo obveznosti do sklada, zato je potrebno, da se SlS-i na področju Ljubljane dogovore o skupnih obremenitvah zavezancev, po drugi stranr pa po razširitvi sopodpisnikov tega spora-zuma. Potrebno bo takoj po razčiščevanju tega problema na Zadružni zvezi oziroma po izidu zakona takoj pristopiti k reorganlzaciji sedanjih zavezancev. - Oživiti delo občinske zemljiške skupnostl, da bo uspešneje izvajala kmetijsko politiko in razreševala prav-dne postopke pri prevzemanju kmetijskih zemljišč. V 30-delovanju z vodno skupnostjo Sava - Ljubljanica bo pri-pravljala programe za izvajanje hidro in agromelioracij, združevala sredstva in sofinancirala pridobivanje in izbolj-šanje kmetijskih zerrrtjišč, ter reaktivirala opuščena kme-tijska zemljišča. Glavna skrb bo, da bo vsa razpoložljiva kmetijska zemlja čim bolj uporabljena. Urediti zemljiško pravne zadeve kmetijskih TOZD ter jim dati ustrezne ekonomske pogoje za uspešnejši nadaljnji razvoj. - Združiti vse, ki so na območju Ljubljane zinteresirani za razvoj kmetijstva v SIS za pospesevanje kmetijstva. V okviru SIS je potrebno načrtno, smotrno in enotno spreje-mati ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva in za reševanje obstoječe problematike: sanacija družbenih kmetijskih TOZD, kreditiranje nabave osnovnih sredstev v družbe-nem in zasebnem sektorju, pomoč zaščitenim kmetijam in drugo pospeševalno delo. - Ohraniti kmetije v hribovitih predelih, da bo ostala krajina poseljena in vzdrževana. To je potrebno iz ekolo-škega ter rekreacijskega razloga in predvsem za splošno Ijudsko obrambo. Sprejeti je potrebno agrarno politične ukrepe, ki bodo zagotovili socialno varnost hribovskim kmetom in razvoj kmetijstva. - Oblikovanje en osnovnih živil prenese v samou-pravno odločanje kmetijskih proizvajalcev živilske indu-strije, trgovine z živili in organiziranih potrošnikov. - Za reševanje barjanskega področja je potrebno do-seči sporazumno rešitev z vsemi zainteresiranimi faktorji na relaciji mesta, občine Ljubljane Vič-Rudnik in Vrhnika. Določiti pa je potrebno koordinatorja, ki bi usklajeval reševanje problematike koordinacijskega postopka. - Za rešitev poplavnih področij je nujno organizirati predlokacijsko razpravo v zvezi predvidene »suhe.akumu-lacije« pri Žirovniku. Zadeva je nujna, ker je ugotovljeno, da se v področje akumulacije že posega z divjimi grad-njami, kar bo pri realizaciji akumulacije povzročilo neza-želene težave (odkupi in rušenja). - Navedene zaključke bo možno realzirati le v primeru, da bodo podani oprijemljivi pogoji za pridobitev ustrez-nega kadra na družbenem posestvu kot tudi na obeh zadrugah. Prav tako je potrebno kadrovsko dopolniti Ko-mite za kmetijstvo in gozdarstvo, če želimo, da se bo situacija tekoče obvladala. - Podpirati je potrebno predlog za enoten način zbira-nja finančnih-sredstev pri Samoupravnih interesnih skup-nostih - za pospeševanje kmetijstva v SR Sloveniji ter enotno urediti sistem financiranja za vso republiko. - Takoj pristopiti k izdelavi prostorskega načrta za ob-čino Ljubljana Vič-Rudnik ter ga uskladiti s kmetijskim pro8torskim načrtom. - Člmprej naj se dokonča študija Barja, in uskladijo naj se interesi vseh koristnikov tega področja. - Dosledno naj se upošteva zakon o prometu s kmetlj-skimi zemljišči. - Vsa zemljišča, ki so v prodaji, naj odkupi kmetijska zemljiška skupnost, zato je potrebno uredlti vprašanje kreditiranja zemljišča. - Bolj je potrebno poskrbeti za socialno varnost kmeta in poiskati oziroma podpirati vse oblike sodelovanja (koo-perantske pogodbe ali poslovne skupnostl). - Kmetijske organlzacije naj naredijo konkreten ra-zvojni program s popisom kmetij. - Še nadalje skrbeti za usmerjanje kmetij. - Pristop k samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetljstva morajo podpreti tudi politični faktorjl. - Komite za kmetijstvo in gozdarstvo je potrebno ka-drovsko okrepiti. - V študijo 0 višinskih kmetijah je potrebno vključiti tudi predel okrog Velikih Lašč. - Področje Kozarij in Gmajnic je potrebno urbanistično opredeliti, da se ne bi po nepotrebnem vlagalo v agro - in hidromelioracije. - Na dopolnjevanju GUP-a je potrebno tekoče delati. - Izenačiti je potrebno pogoje med kmeti v naših so-sednjih občinah. - Kritično je obrazložiti zadolžitev odgovornih za razre-ševanje problemov vodnega gospodarstva. - Pristopi naj se takoj k izgradnji farme Brest, s tem da se s pokazatelji v dokumentaciji odgovornim v občini in mestu predloži finančne posledice. stališča predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 58. seji, dne 20. februarja 1980 obravnaval poro-čilo za leto 1979 in predlog programa razvoja kmetijstva, gozdrastva in vodnega gospodarstva za leto 1980 in ga posreduje delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet predlog Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 1. člen S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje družbenih potreb v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1980. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 znašajo 243.695.000,00 din od tega: - za razporeditev po posebnem delu proračuna -186.05.000,00 din - za tekočo proračunsko rezervo - 1.880.000,00 din - za združevanje sredstev v Ljubljani - 29.601.000,00 din - za intervencije v gospodarstvu - 26.009.000,00 din 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo. Službo družbenega knjigo-vodstva pooblašča, da ob vsakokratni praznitvi proračun-skih prihodkov izloči pred delitvijo prihodkov za mesto procent od naslednjih prihodkov: - 52,85% davka od osebnega dohoka delavcev - 17,10% davka od osebnega dohodka samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti - 19,30% davka od osebnega dohodka samostojnega opravljanja intelektualnih storitev - 0,80% davka od osebnega dohodka avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav - 4,49% posebnega občinskega davka od prometa alko-holnih pijač. 4. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik odstopa mestu Ljubljana del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke mesto na podlagi dogovora o svojim proračunom združuje in razporeja za financiranje skupnih mestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta potem, ko se izločijo sredstva iz višjih obremenitev, v višini 13,6% od vseh tekočih prihodkov in jih nakazuje največ do zneska 29.601.000,00 dinarjev. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 4., ki jih obračunava mesto. 6. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem proračunu dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - organom občine in regije, - družbenopolitičnim organizacijam in društvom, - krajevnim skupnostim, - skfadom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazuje mesečno za nazaj, za posebne namene pa skla-dno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi o razpolaganju z njimi. Upravni organ in drugi uporabniki sredstev morajo or-ganizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prev-zeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1980, razen če se s posebnim aktom občine določi dru-gače. Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljujejo ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi zaradi nesmotrne razporeditvesredstevvfinančnih načrtih orga-nov oziroma organizacij, bo sprejela ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skla-dno z nameni, za katere so bila sredstva dana. 8. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnim organom občine razporejena iz proračuna, je odgovoren za zadeve uprave občine pristojen podpredsednik izvršnega sveta, kot odredbodajalec. 9. člon Sredstva uporabnikov, ki so navedena v 5. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Razporejanje in prenašanje sredstev iz proračuna na posamezne nosilce in uporabnike je mogoče izvajati do konca proračunskega leta 1980. Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. 10. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da sred-stva, ki so v bilanci občinskega proračuna, namenjena za financiranje krajevnih skupnosti, ustrezno razporedi med sedaj obstoječe in novo nastale krajevne skupnosti. Izvršni svet skupščine občine pri razporeditvi sredstev v skladju s prejšnjim odstavkom upošteva merila, po katerih dodeljuje sredstva za financiranje krajevnih skupnosti. 11. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v prora-čunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni v posamezne namene, naj-več za 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejeni na posebne namene. V primeru, da se med proračunskim letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porab-Ijena, lahko izvršni svet prenese naporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 12. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračun-ska rezerva) odloča izvršni svet občinske skupščine. sred-stva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve, se uporab-Ijajo za splošne dužbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvidevati ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev. 13. člen Če neenakomerno pritekajo proračunski prihodki od-loči izvršni svet, da začasno uporabi sredstva rezerv, ki pa morajo biti vrnjena iz prihodnjega pritoka sredstev, naj-pozneje do konca leta 1980. 14. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da sme tudi odiočati o uporabi sredstev rezerve do višine 500.000,00 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suše, požar, potres in podobno). 15. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posa-mezne namene, se poračunajo v smislu določil tega od-loka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1980. 16. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1980 se objavi skupno in istočasno s tem odlokom v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1980 dalje. Številka: Ljubljana, dne Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili BELIČ, I. r. PREGLED PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1980 Vrsta Prihodki Skupai St.gl. - , ., ,, r, .. ,, ^1 a Razpored prihodkov Skupa pfihodko____________________________________________________namena__________ __________________________________ 1 Davki iz oseb.dohodka in na dohodek 162.020.000,00 01 Dejavnost organov družbenopolitič- nih skupnosti 81.184.800,00 2 Prometni davek na premoženje 02 Ufudska obrcmba 5.522.300,00 in na dohodek od premoženja 69.710.000,00 n, ,. . , ., ..,._ v * 03 Dejavnost druzbenopolitic.orga- 3 Takse 3.950.000,00 nizacij ln društev 11.151.100,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 2.675.000,00 04 Negospodarske invesficije 29.449.500,00 6 Prihodki upravnih orgcnov 07 Kultumo prosvelna dejavnosf 1.200.000,00 in drugi prihodk! 5.340.000,00 Q8 . ^.^ ^^ ,,.369.100,00 09 Zdravstveno varstvo 850.000,00 10 Komunalna dejavnost 12.316.700,00 11 Dejavnost krajevnih skupnosfi ,3.665.500,00 12 Financiranje skupnih mestnih potreb 29.601.000,00 16 IfUervencije v gospodarsfvu 17.616.000,00 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 1.880.000,00 18 Kredifi, vezana in izločena sredstva 27,889.000,00 SKUPAJ 243.695.000,00 SKUPAJ 243,695.000,00 BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1980 A. PRIHODKI Klasif. št. - Prihodki Znesek obl. prih. VRSTA1 - DAVKI OD OSEBNEGA DOHODKA IN NA DOHODEK 01 Oavek od osebnega dohodka delavcev 35.700,000,00 01 Oavek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 1.970.000,00 02 Davek od osebnega dohodka iz samostoj. opravljanja obrt. in drugih gospo. dejavnosti 87.600.000,00 03 Davek od osebnega dohodka iz samostoj. opravljanja intelektualnih storitev 22.400.000,00 04 Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 12.850.000,00 05 Davek iz skupnega dohodka občanov 1.500.000,00 SKUPAJ VRSTA 1 162.020.000,00 VRSTA 2 - PROMETNI DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA 06 Posebni občinski davek od prometa proizvodov razen od prometa alkoholnih pijač 07 Poseben obč. davek od prometa alkohol. pijač 08 Poseben obč. davek od plačil za storitve 09 Davek na promet nepremičnin 10 Davek na doh. od premož. in premož. pravic razen davka na dohodek od stavb 11 Davek na dohodek od stavb 12 Daveknadohodekod iger nasrečo 13 Daveknadediščineindarila 14 Davek na posest stavb 15 Davek na tovorna cestna motorna vozila \n priklopna ter kombi vozila SKUPAJVRSTA2 69.710.000,00 VRSTA3-TAKSE 17 Upravnetakse 1.310.000,00 18 Komunalnetakse ' 5.000,00 19 Sodnetakse ' 1.235.000,00 20 Takse na promet parklarjev in kopitarjev 1.400.000,00 SKUPAJ VRSTA 3___________________________________3.950.000,00 VRSTA 5 - PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH 21 Denarne kazni - odstopljen dohodek republiških denarnih kazni___________________________2.675.000,00 SKUPAJVRSTA5 2.675.000,00 VRSTA 6 - PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOVIN DRUGI PRIHODKI 22 Prihodki uprav. organov in drugi prihodki a) prihodki upravnih organov 4.845.000,00 b) drugi prihodkl 495.000,00 SKUPAJVRSTA6 5.340.000,00 SKUPAJ PRIHODKIZA RAZPORED 243.695.000,00 B. RAZPORED PRIHODKOV št. post. Glavni in natančnejši namen Znesek 01 - DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1 Nadomestilo OD voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine in izvršnega sveta 2 Nadomestilo za delo raznih komisij IS v breme osebnih dohodkov 3 Potni stroški 4 Manipulativni stroški SDK- bančni stroški 5 Delovanje skupščine in njenih organov 6 Reprezentanca 7 Stroški zavolitve, referendumi 8 Stroški zaobčinski praznik 9 Organizacija proslav, pokroviteljstva, prireditve 10 Stroški za objave in oglasa 11 Stroški upravnega postopka 12 Nagrade občine Lj. Vič-Rudnik, ki jih podeljuje posebna žirija ob 27. aprilu 13 Postaja milice Vič - posebna priznanja 14 Stroški za komemoracije 15 Finančni načrt upravnih organov 16 Finančni načrt nova delovna mesta 17 Sklad skupne porabe 18 Sklad opreme 19 Skupni stroški vzdrzevanja obč. uprav. organov prostorov 20 OO po 75. členu zakona o LO 21 Temeljno javnotožilstvo v Ljubljani 22 TemeljnosodiščevLjubljani 23 Sodišče združenega dela v Ljubljani 24 Oružbeni pravobranilec samoupravljanjav 25 Postaja milice Vič -za materialne stroške. 26 Postajamilice Vič-zaskladskupne porabe 27 Skupnostobčineljubljanske regije 28 Skupnostslovenskihobčin 29 Preventiva, vzgoja in varnost v cestnem prometu 5,900.000,00 90.000,00 110.000,00 209.250,00 20.000,00 392.000,00 600.000,00 625.000,00 1,516.860,00 1,980.000,00 10.000,00 80.000,00 95.000,00 20.000,00 42,000.000,00 1,600.000,00 2,938.000,00 3,300.000,00 700.000,00 140.000,00 2,218.900,00 13,582.000,00 733.000,00 557.940,00 1,228.450,00 7.800,00 75.800,00 297.800,00 157.000,00 SKUPAJ glavni namen 01 81,184.800,00, 02 -UUDSKAOBRAMBA 30 Družbeno gospodarski sistem v krajev. skupnostih 31 Prispevek za opromo- posebni račun za financiranje Ijudske obrambe 32 Prispevek za teritorial no obrambo -občinskiStabTO 3,663.000,00 699,300.00 1,160.000,00 SKUPAJ glavni namen 02 5,522.300,00 03 - DEJAVNOST DRUZBENOPOLITICNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 33 Občinska konferenca SZDL Lj. Vič-Rudnik 34 Obč. konferenca SZDL - za Dom borcev in mladineZapotok 35 »Naša komuna«, glasllo obfi. konf. SZDL 36 ObčinskiodborZBNOVinVVILj. Vič-Rudnlk 37 Zveza rezervnih vojaikih stareSln - obč. odborLj.Vlč-Rudnik 38 Občinska konferenca ZMS Lj. Vlč-Rudnik 39 Občinska zveza prijateljev mladine Lj. Vlč-Rudnik 40 Občinski odbor RK Lj. Vič-Rudnik 41 Prispevek domicilnim enotam NOV 42 Obfiinski odbor medvojnih aktivistovOF 43 Radio Glas Ljubljane, Ljubljana sofinanc. 44 IndokCenter Ljubljana 3,335.000,00 200.000,00 2,826.000,00 1,137.000,00 570.000,00 1,566.000,00 560.000,00 150.000,00 256.000,00 160.000,00 313.900,00 77.200,00 SKUPAJ glavni namen 03 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE » 45 Sofinanciranje telovadnice ob Oš Krim-Rudnik 46 Pot spominov in tovarištva 47 Oijaški domovi 48 Poč. skup. ZZB Banjole, nakup dveh sob 49 Stanovanja za delavce Postaja milice Vič -sofin. 50 Opremaza Postajo milice Vič 51 Stanovanja za upravne organe, IS in SOb 52 Sodišče združenega dela - nakup. rast. sof. 53 Sofinanc. grad. Osnovne šole Rakitna 54 OŠ Bičevje - obnova elektr. napeljave 55 WZ Trnovo - prisp. za kom. ureditev 56 Dom upokoj. Bokalci - odpl. anuitet 57 Dom borcev in mladine Zapotok (dotacija OK SZDL za popravilo doma) 58 Prostorsko reševanje za krajevne skupnosti (referendum) 59 Odplačiloanuitet 60 KS Krim-Rudnik - obvez. za sanac. plazu SKUPAJ glavni namen 04 07 - KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST 61 Vzdrzevanje grobov in spomenikov NOV in vojaških pokopališč SKUPAJ glavni namen 07 08 - SOCIALNO SKRBSTVO 62 Stalne priznavalnine borcem NOV in druž. filanom 63 Enkratne, občasne priznavalnine borcem NOV in družinskim članom 64 Zdravljenje borcev NOV 65 Stalna družbena denarna pomoč borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912-1918 66 Enkratna denarna pomoč borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912-1918 67 Pomoč oskrbovancem v domovih počitka 68 Tovariška pomoč 69 Kadrovska denarna pomoč 70 Preživninekmetom SKUPAJ glavni namen 08 09 -ZDRAVSTVENOVARSTVO 71 Zdravstveno in preventivno varstvo občanov, mrliško-ogledna služba 72 Fluorografska akcija 5,000.000,00 1,000.000,00 1,500.000,00 400.000,00 1,800.000,00 178.500,00 1,400.000,00 410.000,00 800.000,00 2,5000.000,00 3,000.000,00 1,400.000,00 400.000,00 2,000.000,00 6,411.000,00 1,250.000,00 29,449.500,00 1,200.000,00 1,200.000,00 5,529.600,00 1,344.000,00 1,440.000,00 617.360,00 233.600,00 510.000,00 496.540,00 968.000,00 230.000,00 11,369.100.0; 150.000,00 700.000,00 84 KSHorjul 85 KSIg 86 KSKolezija 87 KS Kozarje 88 KS Krim-Rudnik 89 KSLavnca 90 KS Malči Belič 91 KS Milan Česnik 92 KS Notranje Gorice 93 KSPolhovGradec 94 KSPreserje 95 KSRakitna 96 KS Rob na Dolenjskem 97 KS Rožna dolina 98 KSŠkofljica 99 KSTomišelj * 100 KSTrnovo 101 KSTurjak 102 KS Velike Lašče 103 KSVič 104 KS Vnanje Gorice 105 KSVrhovci 106 KSŽelimlje 107 Sredstva za nove krajevne skupnosti po referendumu SKUPAJ glavni namen 11 16 - INTERVENCUE V GOSPODARSTVU 103 Pospeševanje kmetijstva 109 Poseben račun za zatiranježivalskih kužnih bolezni 110 Konjaška služba in ost. zdr. služba Veter. postaja Krim 111 Združena sredstva za izvedbo 10-letnega programa izgradnje cest ________ SKUPAJ glavni namen 16 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVAIN OBVEZNOSTIIZ PRETEKLIH LET 112 Tekoča proračunska rezerva___________ SKUPAJ glavni namen 17 18 - KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 113 Izločena sredstva rezetv (obvezni rezervni sklad) 114 Izločena sredstva iz poveč. stopenj davkov za kompenzacije, blagovne rezerve in intervencije v gospodarstvu______________ SKUPAJ glavni namen 18 505.200,00 505.200,00 506.900.00 380.600,00 596.000,00 349.500,00 578,300,00 518,800,00 361.300,00 457,700,00 511.300,00 229 900,00 379.100,00 554.400,00 440.000,00 337.600,00 566.300,00 252.700.00 533.100,00 506.800,00 325.600,00 416.000,00 175.300,00 1,565.500,00 13,665.500,00 2,700.000,00 1,400.000,00 290.000.00 13,226.000,00 17,616.000,00 1,880.000.00 1,880.000,00 1,880.000,00 26,009.000,00 27,889.000,00 SKUPAJ glavni namen 09 850.000,00 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST 73 Tehnična in urbanistična dokumentacija ter geodetske izmere 74 Sredstva za upravne izvršbe 75 Naravovarstvena služba 76 Inkasantska služba prispevka za uporabo mestnega zemljišča 77 Namestitev in zamenjava uličnih tabel 12,000,000,00 200.000,00 76.700,00 30.000,00 10.000,00 SKUPAJ glavni namen 10 12,316.700,00 11 - DEJAVNOST KRAJEVN! H SKU PNOSTI 78 KSBarje 79 KSBrdo 80 KSBrezovica 81 KSCrnivrh 82 KSDobrova 83 KS Golo-Zapotok 410.400,00 368 800.00 355.400,00 260.500,00 487.400,00 229.900,00 obrazložitev I. UVOD Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Ru-dnik, bilanca proračunskih prihodkov občin in razpored proračunskih odhodkov (izdatke) za leto 1980 z tokrat ustrezno razlago so bili objavljeni v delegatski prilogi št. 2 z dne 5. 2. 1980. O osnutku proračuna občineza leto 1980 so razravljali in sklepali zbor združenega dela, zbor kra-jevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik na sejah dne 20. 2. 1980. Na sejah so zbori dali nekatere splošne pripombe in stališča v smeri kar največjega ter doslednega vključevanja v stabili-zacijska prizadevanja v občini, mestu in širšem smislu. Nekateri delegati oziroma le-ti v imenu svojih delegacij so dali nekatere konkretne predloge in pripombe; pripombe in predlogi so bili izvršnemu svetu predloženi tudi od posameznih organizacij, samoupravnih in drugih institu-cij. Izvršni svet skupščine občine je na osnovi pozneje spre-jetih stabilizacijskih dokumentov, osnutek občinskega proračuna ponovno proučil zlasti tiste postavke v osnutku razporeda odhodkov, v katerih so zajeti osebni dohodki delavcev organov. Na takšna morebitna neskladja so v razpravi ob osnutku proračuna opozorili tudi delegati posameznih zborov občinske skupščine. Izvršni sveti skupščin občin, izvršni svet skupščine me-sta Ljubljane ter služba družbenega knjigovodstva - cen-trala v Ljubljani, sklenejo v skladu s 6. 6. točko Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) Družbeni dogovor o ukrepih za omejevanje splošne po-rabe v občinah v letu 1980, s katerim občine v SRS in mesto Ljubljana omejijo splošno porabo v letu 1980 na dosežena sredstva v letu 1979, povečana za 16%. Glede na nove obveznosti, ki jih občine morajo prevzeti v letu 1980, kot so kompenzacije za določene živilske proizvode, oblikovanje rezerv in druge obveznosti, morajo občine pokrivati iz obstoječih virov prihodkov v skladu z določ-bami prej omenjene Resolucije. Iz resolucijskih določb in Družbenega dogovora sledi, da občine v letu 1980 smejo splošno porabo povečati največ za 16% na dosežena sredstva leta 1979. Sredstva iz obstoječih virov, ki prese-gajo 16% pa občine smejo v letu 1980 trošiti le za nove obveznosti iz kompenzacij za določene živilske proizvode, oblikovanje blagovnih rezerv in druge z Resolucijo dolo-čene izdatke. V skladu z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1980, bodo občine in mesto v letu 1980 povečale splošno porabo za 15% glede na dosežena sredstva v letu 1979. Bilanca doseženih sred-stev v občinah za leto 1979 v globalu znaša 997.012.000,00 dinarjev, ocena predvidenih prihodkov za leto 1980 pa 1,261.482.000,00 dinarjev. Dogovorjena splošna poraba za leto 1980 naj bi v Ljubljani znašala v občinah 848.948.000,00 in v mestu (za skupne mestne potrebe) 297.616.000,00 dinarjev, skupaj splošna poraba v mestu in občinah naj bi znašala 1,146.564.000,00 dinarjev, to je za 15% več kot znašajo dosežena proračunska sredstva v letu 1979. Proračunska sredstva iz predvidenega letoš-njega priliva, ki presegajo dogovorjeno splošno porabo v znesku 114.918.000,00 dinarjev, bo po sprejetih in dogo-vorjenih ekonomskih dokumentih trošiti le za kompenza-cije za določene živilske proizvode in oblikovanje blagov-nih rezerv ter jih bo zato izločati na posebne partije občinskih proračunov. V okviru skupne Ijubljanske bilance proračunske po-rabe s pogojem, da vse občine in mesto skupaj smejo potrošiti le za 15% več sredstev kot znašajo lanska glo-balna sredstva, bo naša občina za splošne namene v občini porabila 188.085,00 dinarjev, za skupne mestne potrebe bo prispevala 29,601.000,00 dinarjev. Za kompen-zacije določenih živilskih proizvodov in oblikovanje bla-govnih rezerv bo na posebno partijo občinskega prora-čuna izločenih 26.009.000,00 dinarjev in jih ne bo mogoče trošiti za namene splošne porabe. II. PRIHODKI 1980 Bilanca prihodkov proračuna občine za leto 1980 je bila v globalu in po posameznih virih izkazana v osnutku proračuna občine, v katerem je bila napravljena primer-java z oceno preteklega leta. Delegatska skupščina občine na bilanco proračunskih prihodkov občine ni dala pripomb in ker tudi sicer ni razlogov za kakšne bilančne spremembe, je v predlogu proračunska bilanca prihodkov v celoti povzeta iz osnutka. Proračunski prihodki občine za leto 1980 v globalu znašajo 243.695.000,00 dinarjev, posamezni viri pa so razvidni iz bilančnega pregleda prihodkov. III. ODHODKI 1980 Sprejeti stabilizacijski dokumenti in razprava vobčinski skupščini o osnutku proračuna so vzpodbudili izvršni svet skupščine občine, da nekatere odhodke proračuna po-novno preizkusi in jih primerja s stabilizacijskimi ukrepi. Te naloge se je izvršni svet lotil zlasti z vidika Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za ob-dobje 1976-1980 v letu 1980 in določil Dogovora o uresni-čevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 3/80). Pri vseh uporabnikih družbenih sredstev, ki so jih upra-vičeni pridobivati iz proračuna občine, so bila v skladu s 16. členom pravkar omenjenega dogovora primerjana ti-sta sredstva, ki imajo značaj osebnih dohodkov. Na podlagi razprave in delegatskih zahtevkov predla-gamo sledeče spremembe: Prcdlog znlian|i proračunsklh poatavk: 01 - Dejavnost organov družbenopolitifinih skupnost! -Organizacijaproslav, pokroviteljstva, prireditve 163.140,00 - Finanfini načrt upravnih organov 1.200.000,00 - Sklad skupne porabe 62.000,00 - Temeljno javno tožilstvo v Lj. 159.200,00 -TemeljnosodisčevLjubljani 800.740,00 - Skupnost občin Ijubljanske regije 1.920,00 -Skupnost slovenskih občin 17.200,00 - Preventiva, vzgoja in varnost v cestnem pcmmetu 9.000,00 2,413.200,00 03 - Dejavnost družbenopolltičnih organizacij in društev - Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik 245.000,00 ¦ - Naša komuna 80.300,00 - Občinski odbor ZB NOV Lj. Vič-Rudnik 63.000,00 -Zveza rezervnih vojaških starešinLj. Vič-Rudnik 31.200,00 - Občinska konferenca ZMS Lj. Vič-Rudnik 88.000,00 - Občinska zveza prijateljev mladine Lj. Vič-Rudnik 31.600,00 539.100,00 Skupaj znižanje 2,952.300,00 Predlog zvlianja proračunsklh postavk: 02 - Ljudska obramba - Prispevek za teritorialno obrambo, občinski štab TO 300.000,00 03 - Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev - Občinska konferenca SZDL Lj. ViC-Rudnik za dejavnost Doma borcev in mladine Zapotok 200.000,00 04 - Negospodarske investicije - Krajevna skupnost Krim-Rudnik, obveznost za sanacijo plazu po poplavah 1979 bančni kredit rok vračila 1.3.1980 1,250.000,00 09 - Zdravstveno varstvo - Zdravstveno in preventivno varstvo občanov -mrliskiogledi 100.000,00 11 -Dejavnostkrajevnih skupnosti 503.300,00 17-Tekočaproračunska rezerva 489.000,00 - Krediti, vezana in izločena sredstva Izločena sredstva rezerv - obvezni rez. sklad 110.000,00 Skupaj zvišanja 2,952.300,00 Izvršni svet je na svoji seji obravnaval navedeni predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 in ga posreduje delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 39. člena Zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah od-loka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 38/79) se v 1. členu spremeni tako, da se glasi: »Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadalnjem bese-dilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik brez ustreznih kooperacij-skih pogodb s pridelovalci in brez samoupravnih sporazu-mov o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali z organizacijo združenega dela, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Besedilo 7. člena se v celoti črta in nadomesti z besedi-lom tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 100 dinarjev do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in veliki potrošniki ki: - v roku 15 dni od nakupa pridelkov ne pošlje pisme-nega sporočila Samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetijstva skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in če v pismenem sporočilu niso razvidni vsi zahtevani podatki (1. odstavek 3. člena), - v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka ne prijavi poslovnih prostorov upravnemu organi občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnemu za kmetijstvo in spremembo se-deža poslovnih prostorov, 15 dni pred nastankom te spre-membe (1. in 2. odstavek 5. člena). Z denarno kaznijo od 20 dinarjev do 3.000 dinarjev se Kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije zdru-ženega dela ali velikega potrošnika za dejanje iz prve in druge alinee tega člena«. 3. člon Doda se nov 8. člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo od 20 dinarjev do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek proizvajalec oziroma prodajalec kf: - v roku 15 dni od prodaje pridelkov ne predloži prijave Samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetijstva skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (2. odstavek 3. člena)«. 4. člen Dosedanji 8. člen postane 9. člen. 5.člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SR Siovenije in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ obrazložitev V 1. členu so vnešena dopolnila po predlogu Sekreta-riata za zakonodajo Izvršnega sveta Skupščine SR Slove-nije. Besedilo 7. člena se črta v celoti, ker je kazenskih določbah, od 64. do 68. člena Zakona o blagovnem pro-metu (Uradni list SRS, št.21/77) niso zajete kršitve po tem odloku, zato jih je nemogoče sankcionirati po teh členih zakona. Tako odlok ostane brez kazenskih sankcij in ni učinko-vit. Občinska skupščina pa ima pravico, da po 4. in 9. členu Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), določi z odlokom prekrške in denarne kazni in to: - za pravno osebo (OZD in veliki potrošniki) od 100-30.000 din - za odgovorno osebo pravne osebe od 20- 3.000 din - za posameznika od 20- 5.000 din V predlogu novega 7. člena in dodatnega 8. člena so navedene denarne kazni od minimuma do maksimuma, katerega pa je seveda potrebno v tem okviru konkretno določiti. Sankcionarne so tudi samo kršitve 3. in 5. člena Odloka, ker menimo, da so krišitve ostalih členov zapopa-dene v drugih zakonih (plačilo, način plačila, izterjava -SDK) V predlogu 7. člena so predpisane kazni za prekršek za pravne osebe in njihove odgovorne osebe (OZD in veliki potrošniki). Za posameznike pa je bilo potrebno te prek-ške sankcionarati v posebenem členu (dodatni 8. člen). Omenjene spremembe in dopolnitve Odloka o spremem-bah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik je Komite za kmetijstvo in gozdarstvo sprejel na seji dne 7/2-1980 in jih predlaga občinski skupščini v sprejem. stališče predlagatelja Izvršni svet je na svoji 58. seji dne 20/2-1980 obravnaval navedeni predlog odloka o spremembi in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik in ga posreduje delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 86. člena Zakona o svobodni menjavi dela (Uradni list SRS, št. 16/79), 2. in 9. člen Zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za fi-nanciranje samoupravnih interesnih skupnosti na po-dročju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76). 69. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) in na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič - Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščine občine Ljubljana Vič - Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupno-sti dne . . . . sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih za financiranje Samoupravnih intere-snih skupnosti na področju družbe-nih dejavnosti v občini Ljubljana Vič -Rudnik. Lčlen V odloku o prispevkih za financiranje Samoupravnih interesnih skupnostih na področju združenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič - Rudnik (Uradni list SRS, štev. 38/79) (v nadaljnjem besedilu odlok), -se v prvem členu črta »8. za pokojninsko invalidsko zavarovanje«. 2. člen 2.člen se spremeni tako, da glasi: Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financirnje dejavnosti: 1. Za program otroškega varstva - zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 1,98 - občinsko skupnost otroškega varstva 1,29 2. Za programosnovnega izobraževanja, solidarnosti in skupnih naiog 4,57 3. Za program kulturne dejavnosti 1,27 4. Zaprogramtelesnokulturnedejavnosti 0,57 5. Zaprogramsocialnoskrbstvenedejavnosti 0,66 6. Za program zdravstvenega varstva 7,30 Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku razen prispevka za zdravstveno varstvo. 3.člen V 3. členu se stopnja »1,55« nadomesti z »1,57« ter »0,22« z»O,21«. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Slovenije, uporablja pa se od 1. 3. 1980. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili BELIČ1. r. obrazložitev Pri ponovnem usklajevanju porabnikov sredstev v sa-moupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti so upoštevani stabilizacijski ukrepi v tem, da sme biti skupna poraba v letu 1980 le za 16% višja in je tudi tako naravnana Prispevne stopnje Samoupr. intereSna skupnost 1. 1.- od 1. 3. Razlika 29. 2. 80 dalje 1. Prispevne stopnje iz BOD . Otroško varstvo - zvezaskupnostiOVSRS 2,07 1,98 -0,09 - občinske skupnosti OV 1,37 1,29 -0,08 -Žizobraževalna skupnost in solidarnost 4,54 4,57 +0,03 Kulturna skupnost 1,26 1,27 +0,01 Telesno kulturna skupnost 0,59 0,57 -0,02 Socialno skrbstvo 6,72 0,66 -0,06 Zdravstveno varstvo 7,23 7,30 +0,07 SKUPAJIZBOD 17,78 17,64 -0,14 2. Prispevne stopnje iz dohodka po osnovi BOD Zdravstveno varstvo 1,55 1,57 +0,02 Zaposlovanje 0,22 0,21 -0,01 Skupaj iz dohodkov 1,77 1,78 +0,01 Skupaj1in2 19,55 19,42 -0,13 Bila je narejena tudi uskladitev med posameznimi sa-moupravnimi interesnimi skupnostmi in pri tem upošte-vana prioriteta glede na uskladitev OD, ki so v nekaterih dejavnostih v povprečju zaostajali (izobraževanje otroško varstvo). Komite je obravnaval spremembo odloka in soglaša s predloženimi novimi stopnjami. Prav tako so o novih prispevnih stopnjah razpravljali izvršni odbor in skupščine SIS ter jih potrdili. Ljubljana, 18. 2. 1980 KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI stališče predlagatelja Izvršni svet je na svoji seji dne 20. 2. 1980 obravnaval navedeni predlog odloka o spremembi odloka o prispev-kih za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik in ga posreduje delegatom občinske skupščine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik naseji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne-sprejela / ODLOK o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turi-stična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občihe. 2. člen Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na ob-močju občine, takso obračuna in pobere gostinska, turi-stična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja preno-čišče: - za nočitev, v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih -10,00 din - za nočitev v campingih, študentskih domovih in za-sebnih sobah - 5,00 din Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu plačati na ustrezni račun. 3. člon Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki: a. priimek in ime turista oz. potnika, b. število nočitev, c. višina plačane takse. 4. člen Turistične takse so oproščeni: - otroci do dopolnjenega 15 leta starosti, - vojaški in mirnodobski vojni ter delovni invalidi, - vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju, - člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije, - udeleženci šolskih ekskurzij, - osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih za-vodih, - tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev, - mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah, - člani počitniške zveze in zveze tabornikov. 5. člen Z denarno kaznijo 300 din, se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denamo kaznijo 2000 din pa pravna oseba, ki ne odvede ati ne odvede pravoča-sno turistične takse. 6. člen Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za prihodke. 7. Clen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 3. točka 1. člena odloka o nadaljni uporabi nekaterih odlo-kov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 39-1135/74). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Številka: datum: ¦ Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ obrazložitev Osnovna obrazložitev s finančno kvantifikacijo je bila podana že k predlaganemu osnutku odloka o turistični taksi, objavljenem v prilogi Naše komune štev. 2 z dne 5/2-1980, o katerem sta razpravljala zbora na skupščinski seji v sredo 20/2-1980. Po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih je turistična taksa doho-dek občinskega proračuna. Ljubljanske občine odstopajo del proračunskih sredstev za skupne mestne potrebe Ljubljane in na ta način se turistična taksa vključuje v turistično ponudbo Ljubljane. Kot vemo Mesto Ljubljana financira nekatere turistične programe Ljubljane. Sredstva, ki jih bo turistična taksa prinesla, pomenijo nepomemben prihodek občinskega proračuna. Kljub temu bi bilo primerno sprejeti odlok o turistični taksi saj gre za vsklajevanje v širšem slovenskem prostoru. Na nivoju Ijubljanskih občin je bila višina takse usklajena na 10,00 oziroma 5,00 za nočitev. Novi ureditvi turistične takse dajejo podporo tudi Ijub-Ijanske turistične organizacije, saj so bile danes veljavne takse določene leta 1970 in od tedaj dalje niso bile valori-zirane. Nekateri so mnenja, da bi bilo primerno predpisati celo višjo turistično takso, vendar je bilo v usklajevalnem postopku Ijubljanske regije doseženo takšno soglasje, kot je predlagano. Izvršni svet predlaga zboroma, da odlok o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejme po vsebini in obliki, kot je predložen. IZVRŠNI SVET ODBOR ZA PRIPRAVO IN IZVAJANJE AKCIJ V »MEDNARODNEM LETU OTROKA 1979« Poročilo o izvedbi programa v »mednarodnem letu otroka« Odbor za pripravo in izvajanje akcij v »Mednarodnem letu otroka« je bil imenovan na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 20. februarja 1979. Akcijski program, ki ga je sprejel odbor na svoji prvi seji je bil posredovan vsem izvajalcem del, ki vključujejo v svoje programe skrb za otroka in njegov razvoj. Naloga vseh organiziranih dejavnikov v občini pa je, da v svoji neposredni in vsakodnevni aktivnosti posvetijo karnajveč skrbi in zavzetosti za razreševanje pestre problematike, ki je pogoj za uspešen razvoj in zdravo rast naše mlade generacije. Ob pregledu opravljene dejavnosti na osnovi prispelih poročil moramo ugotoviti, da so se vsi dejavniki tvorno vključili v izvajanje svojega programa. Občinski štab za javno razprvo o izhodiščih projekta »Ljubljana 2000« se je tvorno vključil v delo pri nosilcih družbenega planiranja tudi s tem, da je v razpravi bila posvečena posebna pozornost vsem elementom razvoja, ki omogoča hitrejše izravnavanje pogojev vzgojno-var-stvenega, vzgojno-izobraževalnega, zdravstvenga in kul-turnega standarda delovnih Ijudi in občanov, ter s tem tudi njihovih otrok. Ob analizi sprejemanja otrok v vzgojno varstvene orga-nizacije je Skupnost otroškega varstva ugotovila, da na področju občine Vič-Rudnik čutimo potrebo po izredni angažiranosti vseh dejavnikov pri zagotavljanju novih prostorskih kapacitet bodisi glede na sedanje potrebe ali pa pri gradnji novih sosesk. Prav na osnovi omenjenih prizadevanj pa moramo do leta 1985 zagotoviti varstvo 60% naših otrok. Predvsem je potrebno zagotoviti večje kapacitete za prvo starostno skupino to je za dojenčke. Posebno skrb skuša SIS otroškega varstva v letošnjem letu posvetiti varstvu otrok v varstvenih družinah, saj se je ta oblika že v dosedanjih oblikah pokazala kot zelo primerna. Za boljši uspeh ter večjo animacijo na tem področju pa se vsaj v začetni fazi mora izpostaviti močno sodelovanje med vzgojno varstveno organizacijo ali šolo, patronažno službo, krajevno skupnostjo ter kandidatko, kajti le tako bomo prišli do zaželenega uspeha. Ob tej akciji pa ne bi smeli pozabiti na to, da se v te organizirane oblike pri-tegne tudi varuhinje, ki to delo že opravljajo v »privatnem varstvu«, kar pa žal nismo uspeli. Skupni dogovorjeni nalogi o popestritvi čakalnic v zdravstvenih domovih so se odzvale vse vzgono varstvene organizacije. Posamezne so prevzele celo patronat nad ureditvijo čakalnic, ter vsak teden poskrbijo, da so čakal-nice popestrene z novimi slikami ali izdelki Menimo, da so zelo dobro uspele akcije v zdravstvenih domovih Vič in Rudnik, manj uspešni pa smo bili v ambulantah zunanjih krajevnih skupnosti. Menimo, da je potrebno še posebej poudariti občasne ali celoletne razstave v nekaterih vrtcih, bodisi na temo razvijanju govora predšolskga otroka, učila in šolska oprema, štiri letni časi, otrok in okolje in mednarodno leto otroka. Prav vsi zavodi so sodelovali tudi na peti mednarodni razstavi učil in šolske opreme v Ljubljani. Omenimo naj, da so pravvse razstave vvzgojno varstvenih ustanovah bile skrbno pripravljene, posebno pa velja pohvaliti razstavo ob obletnici vrtca Malči Belič. Posebna skrb je bila posvečena tudi staršem in bodo-čim staršem, ki so se lahko vključevali v posvete ali preda-vanja na temo o vzgoji in pomoči doraščajočem otroku. Svet za izobraževanje staršev pri ZPM Vič-Rudnik pa je skrbno pripravil seminar za psihologe in socialne delavce po osnovnih šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah o vlogi starševstva ter o uporabi tozadevnih učbenikov. Izvršni odbor Zveze prijateljev mladine Vič-Rudnik je izdelal konkretni program vseh možnih oblik dejavnosti otroka v KS, je zadolžil svoja društva, da ga v koordinaciji s posameznimi organizacijami tudi realizirajo. Program je v celoti priložen ppročilu. Akcijo pridobivanja novih površin za otroška igrišča vodi uspešno koordinacijski odbor za otroška igrišča pri občinski konferenci SZDL in Zveza prijateljev mladine. V enoletni aktivnosti se je uspelo delno ali dokončho urediti otroška igrišča v KS Želimlje, Črni vrh, Velike Lašče, Horjul, Karlovica, ter Malči Belič. Finančno pomoč za omenjena igrišča je predvsem dala skupnosti otroškega varstva, odbor ter vodstvo Zveze prijateljev mladine pa smo mnenja, da bi se moralo to vprašanje reševati s skupnimi sredstvi več SIS, predvsem pa telesne kulture in otroškega varstva. Ob realizaciji programa asfaltiranih površin bi morali tudi v telesno kulturnih sferah razmišljati o prostoru v podaljšku asfaltne površine, ki bi bil name-njen predvsem predšolskemu otroku. Pri ustvarjanju enakih izhodišč za vstop v osnovno šolo je bila še večja skrb posvečena izvajanju male šole ter 80 urnega programa za 5 letne otroke. Omeniti je potrebno, da so se v ta program dela vključile še dodatno tri vzgojno varstvene enote. Uspešno pa se izvaja akcija o pridobiva-nju vzgojiteljskega kadra, ki bi bil pripravljen izvajati 80 urni program po območju oddaljenih KS, katere do sedaj tega niso izvajale. Na problemski konferenci »Delavka vzdruženem delu« (v Tobačni tovarni) je bila obravnavana tudi preventivno zdravstvena dejavnost za matere nosečnice, ter njihovo nočno delo. Prav tako so v prosti razpravi bile nakazane smernice k večjemu zajetju otrok v 80 urni program, ter usposabljanju vzgojiteljskega kadra. Svet za vprašanja družbeno ekonomskega in politič-nega položaja žensk pri OK SZDL in Svet zveze sindikatov občine Vič-Rudnik pa sta v novembru organizirala še eno problemsko konferenco namensko v mednarodnem letu otroka, ki je nadaljevanje problematike pod naslovom »Otrok in združeno delo«. Konferenci sta bili izredno uspešni posebno še v lliriji, ne samo po udeležbi, pač pa tudi po izredno bogati razpravi. Zaključki in sklepi so bili posredovani vsem temeijnim organizacijam združenega dela, ki so bili vabljeni.kakor tudi vsem ostalim prisotnim, poleg tega pa so bili objav-Ijeni v glasilu OK SZDL »NAŠI KOMUNI«. Zveza prijateljev mladine bo skupaj z svetom za druž-beno ekonomski in politični položaj žensk organizirala sekcije po vseh KS, kjer bodo med drugim tudi obravna-vani zaključki in sklepi te problemske konference. Na teh sekcijah se bo srečal krajan in delavec vzdruženem delu v eni osebi in upamo, da bo delček tega le pridonesel k zbližanju krajevne skupnosti in združenega dela. V vseh vzgojnovarstvenih organizacija je bilo v letu otroka še bolj poglobljeno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Prav vse strukture od WZ, osnovnih šol do srednjih in visokih šol so prispevale vidni delež skrbi vzgoje, izobraževanja ter drugih oblik usposabljanja sle-hernega otroka naše občine. Pomemben prispevek k me-dnarodnem letu so dale tudi posamezne pionirske in mladinske organizacije v osnovnih šolah. Kako velik je ta prispevek so pokazale prireditve posvečene mednaro-dnemu letu otroka, na katerih so bili posamezni pionirji in pionirke nagrajeni za izjemen trud pri izvedbi zadanih si nalog. Menimo, da prav tako ne smemo mimo prispevka pionirjev in mladincev naših šol na prireditvah v mestu ob tedu otroka, v počastitev jubilejev, risanju na asfaltu, pisanju literarnih prispevkov na temo, ter velika angažira-nost pri zbiranju sredstev za solidarnostno pomoč lačnim in bolnim otrokom. Delovne organizacije naše občine so se zavzemale predvsem pri zagotavljanju boljših pogojev mater noseč-nic in mater z majhnim otrokom, pri rekreaciji mladih družin. S svojimi finančnimi prispevki so pomagali pri izvedbi prireditev in proslav v vrtcih in osnovnih šolah. Po problemski konferenci »Otrok v združenem delu« pa so v večjih primerih sprovedle propagandno akcijo za III. sa-moprispevek in se zavzemale, da bi bil večji njihov fi-nančni doprinos pri gradnji vzgojno varstvenih ustanov, kar bo posebno pomembno ob srednjeročnem planiranju. Za povečano skrb ter doslednim uresničevanjem sta-lišč, ki bi zagotovila varnost otroka v prometu je skrbel Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svojo aktivnost je v mednarodnemu letu otroka še posebno posvetil predšolskim otrokom, ko so zelo uspešno organi-zirali teden prometne vzgoje v vzgojno varstvenih usta-novah. S svojim vzgojno izobraževalnim delom pa so se vključili tudi v nekatere delovne organizacije in krajevne skupnosti, zelo uspele so predvsem akcije »Pešci«, ter družbena samozaščita v železniškem prometu, ki se je nanašafa na varnost pešcev ob železnici. Posebna skrb je bila v letošnjem letu posvečena izvedbi zimovanja in letovanja naših otrok. Zveza prijateljev mla-dine si je v program ob letu otroka zadala nalogo zajeti čimveč zdravstveno in socialno šibkih otrok, kar je v obeh primerih tudi izpolnila. Organiziranega zimovanja se je udeležilo 620 predšolskih otrok, kar je za 290 več kot lansko leto. šole v naravi in letovanja v Pacugu pa se je udeležilo 1722 otrok, kar je 337 otrok več kot lansko leto. Poudariti moramo, da smo klub povečanju števila otrok še vedno morali odsloviti v povprečju 60 otrok na izmeno. Posebno pohvalo, da smo lahko uresničili cilj zajeti so-cialno in zdravstveno šibke otroke v taki meri pa ima predvsem Skupnost socialnega skrbstva in otroškega var-stva, ki so namenili sredstva za kritje razlike. Pri Občinski konferenci SZDL Vič-Rudnik je bii usta-novljen koordinacijski odbor za izgradnjo otroškega leto-višča Pacug s svojimi komisijami. V letu 1979 je bilo organizirano zbiranje sredstev za izgradnjo, ki je obrodilo že prve sadove saj je bilo zbrano preko 6000.000 dinarjev ter preko 2000.000 v obveznicah posojila za ceste. Pionir-ski odredi, ki so bili med drugimi tudi pobudniki zbiranja so zbrali preko 400.000 din. Prav tako je vidno vlogo odigral tudi svet za vprašanja družbeno ekomnomskega položaja žensk, ki je s pobudo da bi delček sredstev namenjenih praznovanju 8marca namenili izgradnji Pa-cuga je zbral preko 440.000 dinarjev. Vidno vlogo so v tej akciji imela sredstva javnega obve-ščanja, saj je bilo objavljenih več kot 40 člankov, dvakrat je bila izvedena oddaja v Glasu Ljubljane o problemski konferenci in mednarodnem letu otroka, predvsem pa moramo pohvaliti glasilo OK SZDL »Naša KOMUNA«, ki je v vsaki številki informirala občane o izvajanju programa akcij. Ob izdelavi poročila se zavedamo, da je bilo storjenega še mnogo več, žal pa nismo uspeli dobiti poročila o vseh akcijah. predlog UVEDBA POSTOPKA za spremembo statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji 20. februarja 1980 obravnaval pobudo predsednika Tita o kolektivnem delu, odgovorhosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov, ki jo je podal na VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Tej pobudi so sledili sklepi predsedstva CKZKJ o nalogah Zveze komunistov pri uresničevanju pobude, zaključki razprave 8. seje CK ZKJ in 5. seje CK ZKS ter hkrati že tudi predlogi o začetku postopka za spremembo ustave SFRJ in ustav posameznih republik, iz česar sledi, da je nujno potrebno tudi v ostalih družbenopolitičnih skupnostih pri-četi s postopki za dosledno uveljavitev Titovih pobud. Za doslednejše izvajanje danih pobud bo najbrže po-trebno proučiti in ugotoviti, ali nam dosedanja določila statuta občine omogočajo izvajanje načel kolektivnega dela, odgovornosti in nadaljnje demokratizacije družbe-nopolitičnega sistema in katere določbe statuta bi uteg-nile biti motnja za popolnejše in doslednejše uresničeva-nje teh načel. Veljana temeljna načela statuta in določbe v njegovem normativnem delu so v skladu z načeli kolektiv-nega dela, odločanja in odgovornosti, vendarle bo po-trebno spremeniti zlasti tiste konkretne določbe, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo in mandat posameznih funkcij. Hkrati bo najbrže potrebno, v fazi proučitve predlogov za spremembo statuta, proučiti tudi nekatere določbe, ki niso več v skladu s sistemskimi zakoni po sprejetju statuta (zakon o sistemu družbenega planiranja, zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zakon o sistemu države, zakon o združenem delu itd., nekateri pa so še v postopku sprejemanja). Ker pa bodo nekateri sistemski zakoni, ki bodo urejali družbenopolitične in družbenoekonomske odnose v te-meljnih družbenopolitičnih skupnostih sprejeti verjetno še v letu 1980, je potreno pristopiti k dopolnitvam statuta postopno in hkrati vzporedno s spremembami določb ustave SRS in SFRJ. Glede na to, da je tudi občinska skupščina na svoji seji, ob razpravi o delovanju delegatskega sistema, opozorila na pomanjkljivosti določil statuta, bo nabrže potrebno v statutu občine ponovno preveriti ustreznost določb o pri- stojnosti občinske skupščine in njenih zborov ter natanč-nejše opredeliti vsebino in način vključevanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v enakopravno odlo-čanje z zbori občinske skupščine. Družbenopolitični zborzato prediaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da sprejmeta pobudo družbenopolitičnega zbora o uvedbi postopka za spre-membo in dopolnitev statuta občine in hkrati že tudi predlagani sklep o uvedbi postopka. Predsednik DPZ EMIL DOLČIČ, I. r. predlog Na podlagi 280. in 281. člena statuta očine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78.) je skupščina ob-čine LJubljana Vič-Rudnik na predlog družbenopolltlč-nega zbora skupščine občine LJubljana Vič-Rudnik, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti In družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1980 sprejela SKLEP o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. Skupščina očine Ljubljana Vič-Rudnik sprejme predlog družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je skupščina sprejela na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 27. decembra 1977. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik pripravi statutarno-pravna komisija skupščine občine Ljubijana Vič-Rudnik. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: Datum: 26/3-1980 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ, I. r. Akcijski program uresničevanja smernic družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 UVOD Analiza izvrševanja programa družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 v prvih treh letih srednjeročnega obdobja z oceno izvrševanja programa v letu 1979 kažeta, da se planske usmeritve ne izvršujejo zadovoljivo. Zlasti so neugodna gibanja na nekaterih po-dročjih, npr. zaposlovanje, osebni dohodki, investicije, uvoz itd., ki bodo povzročila, v kolikor se bodo nadalje-vala, neizpolnjevanje planskih usmeritev tudi v prihod-njem letu. Za doseganje večjega vključevanja nosilcev planiranja v planske usmeritve bodo morale organizacije združenega dela in drugi nosilci planiranja v letu 1980 izdelati akcijske programe uresničevanja programa ra-zvoja in sproti obravnavati rezultate poslovanja. Pri tem bo poudarek na: 1. Zagovotivi je potrebno nadaljnjo rast udeležbe sred-stev za razširjeno reprodukcijo v družbenem proizvodu gospodarstva. Pri tem je potrebno še nadalje omejiti rast skupne in splošne porabe v planske okvire, kot se do sedaj že uspešno izvršuje. Poudarek bo na počasnejši rasti udeležbe sredstev za osebno porabo (osebni do-hodki, sklad skupne porabe) v družbenem proizvodu. Ukrep: Vse organizacije morajo ob periodičnih in zak-Ijučnem računu preverjati vključevanje v usmeritve iz Smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980, Resotucije o politiki izvajanja druž-benega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980 ter Družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Ugotovitve morajo vključiti v poslovno poročilo hkrati z razlago vzro-kov odstopanj. 2. Organizacije združenega dela so še vedno nagnjene k ekstenzivnemu zaposlovanju, saj v zadnjih letih srednje-ročnega obdobja prihaja do odstopanj od planiranih sto-penj rasti. Zlasti je to neugodno za tiste organizacije, ki niso istočasno odpirale novih kapacitet oziroma večale obsega proizvodnje instoritev, ker se to neugodno odraža na ekonomičnosti oziroma rentabilnosti poslovanja. Ukrep: Vse organizacije s področja občine naj ob izde-lavi periodičnih in zaključnih poročil izpostavijo zaposlo-vanje, ugotovijo stopnjo rasti in jo utemeljijo. 3. Gibanja o blagovni menjavi bo potrebno za dosega-nje planskih usmeritev tudi preusmeriti - zlasti bo po-trebno analizirati možnosti čim hitrejšega vključevanja izvoza in uvoza na trg dežel v razvoju ter socialističnih dežel, ker smo z zahodnim tržiščem zelo deficitarni. V večji meri bo potrebno vključiti višje oblike menjave in nadomeščati uvožen repromaterial z domačim. Organiza-cije združenega dela še vedno iščejo rešitve večje prodaje na domačem trgu, kjer so pogoji ugodnejši in se premalo angažirajo za osvojitve tujega trga. Ukrep: Organizacije združenega dela naj hkrati s četrt-letnim poročilom o blagovni menjavi analizirajo tudi uspešnost vključevanja v planske usmeritve iz programa družbenoekonomskega razvoja občine in resolucije SRS ter pri tem zlasti izpostavijo dosežke oziroma probleme vključevanja na nova tržišča ter nadomeščanja uvoženega z domačim repromaterialom. 4. Zagotoviti je potrebno izvajanje planov gospodar-skih investicij po sprejetem terminskem planu njihove izgradnje, kar zlasti velja za investicije v teku in v agroži-vilstvo. Pri tem je potrebno za vse investicije, pri katerih je glavni razlog odstopanj pomanjkanje lastnih sredstev, proučiti možnosti združevanja sredstev s sorodnimi orga-nizacijami oziroma ostalimi organizacijami sestavljene DO oziroma SOZD. Prav tako je potrebno zagotoviti na-daljnji kontinuirani potek pripravljalnih del naostalih več-jih investicijah. Ukrep: Organizacije združenega dela naj hkrati s četrt-letnimi poročili o investicijah analizirajo usklajenost nji-hovega izvajanja s sprejetim terminskim planom gradenj, ugotovijo vzroke odstopanj in poročajo o podvzetih ukre-pih za njihovo odpravljanje. 5. Za doseganje planiranega gospodarskega social-nega razvoja bo potrebno zagotoviti tudi izpolnjevanje planov izgradnje gospodarske in ostale prostorske infra-strukture. Neusklajenost gradenj le-teh s potekom izgrad-nje gospodarskih objektov in objektov socialnega stan-darda je bil v preteklosti v marsikaterem primeru vzrok odstopanj od terminskih planov. Ukrep: Komite za stanovanjsko in komunalno gospo-darstvo naj skupaj z gospodarskimi SIS četrtletno, ob izdelavi analize gospodarskih gibanj vobčini, izdelaakcij-ski program izvrševanja programa v letu 1980 ter poroča o poteku izgradnje prostorskih objektov, ugotovi odstopa-nja, vzroke odstopanj in predlaga potrebne ukrepe. 6. V cilju zagotovitve usklajenega socialnega, prostor-skega in gospodarskega razvoja ter doseganja planira-nega obsega in kvalitete storitev družbenih dejavnosti, je potrebno zagotoviti tudi izvajanje investicij po sprejetem terminskem planu. Odstopanja v preteklih letih so zelo dražila investicije in postavljala pod vprašaj zadostnost zbranih sredstev iz samoprispevka I in II. Zato je potrebno predvsem odpraviti nepotrebna zamujanja vseh dejavni-kov, ki so bili pogost vzrok zamudam. Prav tako je po- trebno pospešiti pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih za objekte socialnega standarda. Ukrep: Komite za družbeno dejavnost skupaj s SIS za družbene dejavnosti naj četrtletno, ob izdelavi analize gospodarskih gibanj v občini, izdela tudi kratko poročilo o vključevanju v planske U6meritve posameznih družbenih dejavnosti s poudarkom na poteku izgradnje socialnih objektov, ugotovi odstopanja, vzroke odstopanj in pred-laga potrebne ukrepe. 7. Potrebno bo zagotoviti široko družbenopolitično ak-tivnost za pripravo in sprejem srednjeročnih in dolgoroč- nih planskih dokumentov. Ukrep: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo bo SKupaj z drugimi upravnimi organi ugotavljal in sprem-Ijal pripravo planske dokumentacije pri osnovnih nosilcih planiranja ter poročal ob terminih, ki so sprejeti za izde-lavo posameznih planskih dokumentov. V akcijskem programu niso zajete vse naloge navedene v programu SML, ki so skupnega pomena. Le-te se bodo izvajale tudi v občini, tako da bo aktivnost precej večja, kot je navedeno v akcijskem programu občine Ljubljana Vič-Rudnik. AKCIJSKI PROGRAM URESNIČEVANJA SMERNIC DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1980 I.A.GOSPODARSTVO Naloga Nosilec naloge Rok obravnave Način obravnave 1. Izdelava in obravnava informacije o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela s področja občine s poudarkom na izvajanje resolucijskih usmeritev - gospodarska gibanja SRS - gospodarska gibanja vobčini - samoupravna organiziranost OZD - blagovna menjavastujino - izvajanje investicij iz programov OZD in smernicobčine - zaposlovanje vsmislu družbenega dogovora - finančni rezultat in njegova delitev - kazalci uspešnosti poslovanja po 140. členu ZZD - pregled izbubz ukrepiza njihovo pdpravo 2. Spremljanje izvajanja Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 3. Tekoče spremljanje gospodarskih gibanj in izpolnjevanje plana pri vzročnih OZD 4. Analiza o stanju malega gospodarstva 5. Program razvoja malega gospodarstva 6. Proučitev možnosti za ustanovitev posebnega sklada za razvoj malega gospodarstva 7. Izdelava kriterijev za izbor novih investicij 8. Izbor investicij po sprejetih kriterijih Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo SDK tromesečno oceno stanja s predlogom ukrepov SDKKomiteza mesečno ocenastanjas družbeno planiranje in predlogom ukrepov gospodarstvo Komitezadružbeno mesečno , ocenastanjas planiranje in predlogom ukrepov gospodarstvo Komitezadružbeno l.tromesečje obravnavagradiva planiranje in gospodarstvo Zavod za družbeni l.tromesečje obravnavagradivas razvoj predlogom ukrepov Komite za družbeno julij obravnava predloga planiranje in gospodarstvo Komitezadružbeno marec ocena kriterijev planiranje in gospodarstvo in LB-Gospodarska banka Komitezadružbeno april izbor investicij planiranje in gospodarstvo in LB-Gospodarska banka 9. Nadaljnje oblikovanje industrijskih con 10. Vzpostavitev informacijskega sistema za potrebe analiz in planiranje 11. Uskladitev splošne porabe s planskimi proporci in resolucijskimi usmeritvami 12. Izdelava glavnega projekta za hidro in agromelioracijsko ureditev Horjulske doline s predlbgom komasacij, organizacija razprav v KS in ustanovitev melioracijskih skupnosti 13. Sodelovanje pri izdelavi prostorskega planaobčine Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komiteza stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Komite za družbeno planiranje v sodelovanju z ostalimi udeleženci Oddelekza občo upravo in proračun IS Kmetijska zemljiška skupnost KZ Ljubljana Kmetijska zemljiška skupnost tromesečno obravnava gradiva Kmetijska zemljiška skupnost 14. Poročilo o nadaljnjem izvajanju manjših hidro in agromelioracijskih ukrepov ter urejapju zemljišč hribovskih kmetij v sodelovanju s KS in kmetijskimi zadrugami 15. Spremljanje izvajanja programa interesne Komiteza kmetijstvo skupnosti za pospeševanje kmetijstva 16. Obravnava problematike izgradnje mlečne farme Brest in Gmajnice 17. Spremljanje programske ureditve Ijubljanskega Barja 18. Izdelava posameznih analiz po zahtevah IS in glede na tekočo gospodarsko situacijo Komite za kmetijstvo Komite za kmetijstvo Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite za kmetijstvo junij poročilo tromesečno, spremljava mesečna tromesečno po sprejetih terminskih rokih izdelave planskih-gradiv IV.tromesečje marec december tromesečno oktober obravnava gradiva ocena stanja s predlogom ukrepov obravnava projektov in ocena stanja v KS obravnava gradiva obravnava gradiva ocena stanja s predlogom ukrepov ocena stanja ocena stanja ocena stanja, informacija B. PROSTORSKI RAZVOJ Naloga Nosilec naloge Rok obravnave Način obravnave 1. Poročilo o izdelavi urbanistične dokumentacije iz smernic razvoja občine zaleto1980 2. Izdelava in obravnava analize izgradnje cest iz programa družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1979 3. Spremljanja izvajanja programa razširjene reprodukcije individualne komunale Komite za urbanizem in varstvo okolja Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Komite za komunalo in stanovanjsko gospodarstvo v sodelovanju s SIS za ceste, RŠC inSISza komunalo SlSza komunalo tromesečno tromesečno tromesečno ocena stanja s predlogom ukrepov ocena stanja ocena stanja s predlogom ukrepov 4. Spremljanje izvajanja programa stanovanjske gradnje za leto 1980 5. Spremljanje izvajanja programov za leto 1980: - izgradnja PTT objektov, - izgradnja plinovoda, - vodnega gospodarstva, -energetike Komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo v sodelovanju s SIS za stanovanjsko izgradnjo Komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo v sodelovanju z investitorji tromesečno tromesčno ocena stanja s predlogom ukrepov ocena stanja s predlogom ukrepov C. SOCIALNI RAZVOJ Naloga Nosilec naloge Rok obravnave Način obravnave 1. Analiza poslovanja SIS družbenih dejavnosti v cilju racionalizacije in kvalitetnejšega delovanja le-teh 2. Izdelava in obravnava informacij o poslovanju negospodarskih organizacij s področja občine s poudarkom na invseticijah, blagovni menjavi in vključevanju v resolucijske usmeritve pri znanstvenoraziskovalnih organizacijah ter na zaposlovanju, osebnih dohodkih in izgubah pri vseh organizacijah 3. Vzpostavitev informacijskega sistema za potrebe analiz in planiranja 4. Spremljanje delovanja delegatov in njihovega vključevanja v delegatsko bazo 5. Nadaljevanje aktivnosti vseh KS z nalogami iz leta 1979, ko je bilo mednarodno leto otroka 6. Uskladitev skupne porabe družbenih dejavnosti s planskimi proporci in resolucijskimi usmeritvarrv 7. Izdelava posameznih analiz po zahtevah IS in glede na tekočo gospodarsko problematiko Komite za družbene dejavnosti SIS za socialni razvoj Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v sodelovanju s Komitejemza družbene dejavnosti Komite za družbeno planiranje in Komite za družbene dejavnosti v sodelovanju z ostalimi udeleženci Komite za družbene dejavnosti Komitezadružbene dejavnosti Komite za družbene dejavnosti in SIS za družbene dejavnosti Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite za družbene dejavnosti tromesečno tromesečno junij tromesečno stalna naloga tromesečno obravnava gradiva s predlogom ukrepov ocena stanja s predlogom ukrepov ocena stanja s predlogom ukrepov obravnava gradiva obravnava poročilo s predlogom ukrepov obravnava polletnih poročil obravnava informacije s predlogi ukrepov II. UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Naloga Nosilec naloge Rok obravnave Način obravnave 1. Izdelava in obravnava letnega načrta za izobraževanje enot in štabov civilne zaščite ter usposabljanja prebivalstva 2. Izvedba nadzora na obrambnih načrtih v organizacijah združenega dela s podorčja gospodarstva, KS ter nudenje ustrezne pomoči pri izdelavi dokumentov 3. Izdelava programa in izvajanje aktivnosti v zvezi z akcijo »nič nas ne sme presenetiti« na področju SLO in DS . ' 4. Izpopolnjevanje in prilagajanje vojaške mobilizacije krajevnim razmeram 5. Izdeiava srednjeročnega načrta Ijudske obrambe 6. Ustanovitev združenih odredov CZ v občinah 7. Izvajanje programa usposabljanja enot civilnezaščite Sekretariat za LO Sekretariat za LO Sekretariat za LO Sekretariat za LO Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite za družbene dejavnosti Sekretariat za LO Sekretariat za LO in občinski štab civilne zaščite Sekretariat za LO stalna naloga stalnanaloga april stalna naloga marec-september stalna naloga stalna naloga obravnava letnega načrta obravnava poročila obravnava programa obravnava poročila obravnava načrta obravnava poročila obravnava poročila III. DRUŽBENO PLANIRANJE Naloga Nosilec naloge Rok obravnave Način obravnave 1. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana Ujubljana in občine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1981-1985 in dolgoročno obdobje 2. Osnutek družbenega plana Ljubljane in občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 in dolgoročno obdobje 3. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana Ljubljane in občine za obdobje 1981-1985 in dolgoročno obdobje 4. Predlog plana družbenega razvoja Ljubljane in občine za obdobje 1981-1985 in dolgoročno obdobje 5. Analiza gresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 in smernic za leto 1980 6. Osnutek smernic občine za leto 1981 7. Predlog smernic občine za leto 1981 Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite za urbanizem in varstvo okolja Komiteza stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Komiteza družbene dejavnosti Vsi komiteji v sodelovanju sSIS Vsi komiteji v sodelovanju s SIS Sekretariat za LO Kadrovska služba Davčna uprava Vsi komiteji v sodelovanju s SIS Sekretariat za LO Kadrovskaslužba Davčna uprava Vsi komiteji v sodelovanju s SIS Sekretariat za LO Davčna uprava Kadrovska služba Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v sodelovanju s SIS Sekretariat za LO Davčna uprava Kadrovskaslužba Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v sodelovanju s SIS Sekretariat za LO Davčna uprava Kadrovska služba II. tromesečje Obravnava gradiva II. tromesečje III. tromesečje IV. tromesečje IV. tromes^čje Obravnava gradiva Obravnava gradiva Obravnavagradiva obravnavagradiva obravnava osnutka IV. tromesečje obravnava predloga SKRAJŠAN ZAPISNIK 20. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 20. februarja 1980 s pričetkom ob 16. uri. Poleg delegatov vseh treh zborov in članov izvršnega sveta s predsednikom Martincem na čelu, sta seji prisostvovala tudi Ludvik Činč. sekretar skupnosti samoprispevka II in ing. Vihtelič, predstavnik LIZ. Predsednik skupščine, Vili Belič, ki je sklical in vodil skupno zasedanje vseh zborov skupščine občine, je predlagal razširitev 5. točke dnevnega reda, ki je bil posredovan delegacijam in delegatom s sklicem zasedanja. Poleg poročila o izvajanju gra-denj objektov iz drugega samoprispevka, naj bi delegati razprav-Ijali in sklepali tudi o potrditvi zaključnega računa sklada Ijubljan-skih občin za gradnjo OŠ in WZ za leto 1979 in za obdobje 1972-79. Soglasno je bil sprejet naslednji . dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 19. skupnega zasedanja, 3. Uvodno poročilo k izhodiščem za obiikovanje splošne po-rabe in k osnutku dogovora o oblikovanju splošne porabe v Ljubljani za leto 1980, 4. Uvodno poročilo k osnutku odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 in k osnutku odloka o prora-čunu mesta Ljubljane za leto 1980, 5. Obravnava in sprejem sklepa o potrditvi zaključnega računa sklada Ijubljanskih občin za gradnjo OŠ in WZ in obravnava poročil o izvajanju gradenj OŠ in WZ iz samoprispevka II v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve. K TOČKI 1. Na podlagi oddanih pooblastil in prezenčne liste je predsednik skupščine razglasil sklepčnost skupnega zasedanja zborov. Na zasedanju je bilo namreč prisotnih: - 31 delegatov zbora združenega dela od skupno 49 delegatov zbora, - 26 delegatov zbora krajevnih skupnosti od skupno 29 delegatov zbora in - 22 delegatov družbenopolitičnega zbora od skupno 29 delega-tov zbora. K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 19. skupnega zasedanja družbenopolitič-nega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine z dne 23. januarja 1980 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. K TOČKI 3. IN 4. Član izvršnega sveta, Ivan Lovše je podal uvodno poročilo - k izhodiščem za oblikovanje spološne porabe in k osnutku dogovora o oblikovanju splošne porabe v Ljubljani v letu 1980 in - k osnutku odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 ter k osnutku odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980. O predloženih aktivih so zbori razpravljali in sklepali na ločenih sejah zborov. K TOČKI 5. Po krajšem uvodnem poročilu, ki ga je podal sekretar skupno-sti samoprispevka II, Ludvik Činč in po poročilu člana IS Antona Bregarja, da izvršni svet skupščine občine soglaša s predlogi za usmeritev preostanka sredstev in z razrešitvijo članov upravnega odbora sklada in odbora za družbeni nadzor, sta v razpravi sodelovala Vili Belič in delegat DK št. 2 - inštitut Milan Vidmar, Savo Trebše. Zbori so nato soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. sklep o potrditvi zaključnega računa sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in WZ za leto 1979, 2. sklep o potrditvi zaključnega računa sklada Ijublanskih ob-čin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za obdobje 1972-1979 s predlogi: - da se preostanek sredstev v višini 55,253.444,15 din razpo-redi tako, da se del sredstev uporabi za strokovno pripravo srednjeročnega programa izgradnje objektov družbenega stan-darda 1981-1985, pretežni del sredstev preostanka pa prenese na žiro račun skupnosti samoprispevka II in jlh ta uporablja kot obratna sredstva pri realizaciji izgradnje objektov po sprejetem programu; - sredstva, ki se prenašajo kot obratna sredstva nažiro račun skupnosti samoprispevka II naj postanejo trajna sredstva te sku-nosti za kritje manjkajočih sredstev za izvedbo sprejetega pro-grama in se naj tozadevni predlog posreduje pristojnim organom v prvem tromesečju t.l.; - sredstva dolgoročnih posojil za energetiko v skupnem zne-sku 688.783,15 din se naj prenesejo na SIS za izobraževanje oziroma SIS za otroško varstvo tiste občine, v kateri je objekt, od katerega je bilo vplačano posojilo; 3. sklep o ukinitvi sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnov-nih šol in VVZ ter o razrešitvi članov upravnega odbora sklada in članov odbora za družbeni nadzor; 4. sklep, da se čimpreje izvrši pravnopremoženjski prenos zgrajenih objektov na uporabnike teh objektov. V drugem delu te točke dnevnega reda je sekretar skupnosti samoprispevka II Ludvik Činč podal krajše poročilo o trenutnem stanju na področju izvajanja programa gradnje objektov družbe-nega standarda samoprispevka II, opozoril na finačno problema-tiko pri izvajanju programa in predlagal, naj bi se lanskoletni viški skupne porabe preusmerili za kritje primanjkljaja sredstev za izvajanje programa samoprispevka II. V razpravi so sodelovali: Marija KRVINA-delegatka DK št. 48 zasebni kmetje, Anton SOVDAT-delegat KS Krim-Rudnik, Marjan STANOVNIK-delegat KS Kozarje, Tončka BOLHA-delegat KS Škofljica, Janez ČEBUU-delegat DPZ, Stane VIDMAR-delegat DK št. 44, zasebni obrtniki, Ludivik ČINČ, sekretar skupnosti, Anton BREGAR, član IS SO, Vili BELIČ, predsednik skupščine, Brane PEČAN-delegat OPZ in Franjo TURK, delegat KS Milan Česnik. Tovarišica KRVINA je predlagala, naj bi primanjkljaj, ki nastaja zaradi zamud projektantov, pokrivala projektantska organizacija iz rezervnega sklada ali pa iz osebnih dohodkov. Oelegat Anton SOVDAT je poudaril, da delegacija KS Krim-Rudnik podpira podano usmeritev presežkov skupne porabe za realizacijo programa samoprispevka II, prav tako izvajanje ukre-pov proti Izvajalcem, ki kasnijozdogovorjenimi roki, nesprejema pa predloga za pričetek gradnje OŠ in VVZ Krim-Rudnik v letu 1981. Delegat Marjan STANOVNIK je v razpravi opororil na nekatera nesoglasja v prikazovanju podatkov v poročilu o izvajanju gra-denj iz samoprispevka II na območju občine (konkretno za WZ Kozarje). Menll je, datako prikazovanje ustvarja negativno razpo-loženje občanov. Delegatka Tončka Bolha je opozorila na kritično in nevzdržno stanje v obstoječi osnovni šoli na Škofljici in poudarila, da dele-gacija zaradi tega ne more soglašati s pričetkom gradnje nove šole v letu 1981. V imenu predsedstva OK SZDL in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov je razpravljal Janez ČEBULJ. Poudaril je, da sta oba foruma večkrat razpravljala o problematiki izgradnje objektov samoprispevka II. Menil je, da operativni odbor ni zado-voljivo opravljal svoje naloge, da je potrebno takoj sestaviti mrežni plan za vsa opravila, ki jih je pri izvajanju programa II. samoprispevka še potrebno opraviti; hkrati pajepoudaril, daoba foruma soglašata s predlogom za usmeritev viškov skupne po-rabe za kritje manjkajočih sredstev pri izvajanju programa samo-prispevka II. Nikakor pa se ne smejo pred realizacijo nalog za izgradnjo objektov iz II. samoprispevka, izvajati delaza objekte, ki v ta program niso vključeni. Delegat Stane VIDMAR je postavil vprašanje, koliko projektov prvega samoprispevka je bilo uporabljenih v izvajanju programa drugega samoprispevka in koliko objektov bo zgrajenih po istih projektih. Na razpravo delegatov je podal pojasnila sekretar skupnosti samoprispevka II. tov. CINC Med drugim je pojasnil, da so po-godbe, ki so sklenjene za oddajo pfesameznih del (projektantskih in drugih) zelo stroge; skupnost dosledno zaračunava 5% pe-nale, ki jih dopušča zakon. V kolikor skupnosti samoprispevka II ne bo uspelo dobiti dodatnih sredstev, v letošnjem letu ne bo mogoče pričeti, graditi nobenega objekta več. Vsekakor pa je pričakovati, da se bo trenutno težko finančno stanje uredilo in da bo program samoprispevka II mogoče realizirati pred rokom. Delegatu Vidmarju bo poslan pismen odgovor. Predsedhik BELIČ je zaključil razpravo z naslednjo ugotovitvijo in predlogi: 1. z izvajanjem programa gradenj VVZ in osnovnih šol na območju občine \z II. samoprispevka nikakor ne moremo biti zadovoljni, zlasti če upoštevamo stanje na podrodju otroškega varstva in na področju šolstva in ga primerjamo z ostalimi Ijub-Ijanskimi občinami, 2. skupščina občine podpira predlog in priporoča, da se lan-skoletni viški skupne porabe namenijo izključno za gradnjo ob-jektov II. samoprispevka, 3. skupščina občine meni, da ni dopustno, dokler ne bodo za objekte II. samoprispevka v celoti opravljene vse naloge, vključe-vati v delo novih objektov, 4. v kolikor bodo pridobljena predvidena dodatna sredstva, morajo biti v letošnjem letu v gradnji vsi objekti iz programa samoprispevka II, 5. občinski upravni organi ter organizacije, ki opravljajo posa-mezna opravila pri izvajanju gradnje objektov samoprispevka II. morajo dati tem opravilom izključno prednost. V kolikor organizacije ne bodo izvršile dela vdogovorjenih rokih, naj bodo poimensko navedena v sredstvih javnega obve-ščanja, izvedejo naj se tudi ustrezne sankcije, 6. na zasedanju zborov sku^ščine občine v mesecu aprilu se naj delegalom predloži poročilo o nadaljnjem izvajanju programa gradenj objektov samoprispevka II. V razpravi sta nato sodelovala še delegat Brane PEČAN, ki je predlagal izvajanje družbene sankcije, če se sklepi skupščine ne izvrše; delegat Franjo TURK pa je menil, da je treba oddajo del projektantski organizaciji preveriti, ali jih bo le-ta v dogovorje-nem roku sposobna izvršiti; enak projekt naj bi se uporabil za več objektov in tudi na ta način pripomore k racionalni porabi sred-stev; delavcem v združenem delu se naj skupaj s priporočilom za usmeritev porabe viška sredstev skupne porabe posreduje tudi razumljiv prikaz stanja na področju gradnje objektov samopri-spevka II. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli predloge, ki jih je podal tovariš Belič ter hkrati tudi predloga delegatov Pečana in Turka. K TOČKI 6. Na podlagi komisije za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve so zbori soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. sklep o razrešitvi Zvoneta Tušaka dolžnosti člana komisije za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine ter o imenovanju dr. Vitala Eržena za člana te komisije, 2. sklep o razrešitvi Alojza Briškija dolžnosti člana komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v občini ter o imenovanju Marka Žagarja za novega člana te komisije, 3. sklep o podaji soglasja k imenovanju Ivana Novaka za direk-torja Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane, 4. sklep o podaji pozitivnega mnenja k predlogu za razrešitev Miloša Mitiča dolžnosti načelnika Uprave javne varnosti Ljubljana ter k predlogu za imenovanje Ivana Samca za načelnika UJV Ljubljana. S tem je bil dnevni red izčrpan in skupnozasedanjezaključeno ob 18.20. Po zasedanju je sekretariat skupščine prejel zapisnik seje dele-gacije KS Horjul. Delegacija je imela pripombo k podani obrazlo-žitvi za razrešitev načelnika UJV Ljubljana, češ da ni jasna in postavlja vprašanje, »zakaj siliti delegate v odločanje o stvareh, ki jih ne poznajo?«. ¦"."'. \ Zapisnik izdelala: Marja Mihelič, I. r. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: VILI BELIČ, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 18. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 20. februarja 1980 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov. Sejo družbenopolitičnega zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Emil DOLCIČ. Po pozdravu prisotnih delegatov in predstavnikov izvršnega sveta, je predsednik zbora predlagal v sprejem naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora, 3. Obravnava izhodišč in sprejem osnutka dogovora o obliko-vanju splošne porabe v Ljubljani za leto 1980 ter o združevanju sredstev skupnih mestnih zadev, 4. Obravnava in sprejem osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980, 5. Obravnava osnutka odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980, 6. Obravnava in sprejem predloga dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o ustanovitvi druž-benega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Obravnava in sprejem sklepa o podaji pobude za spre-membo in dopolnitev statuta občine, 9. Vprašanja in predlogi delegatov. Dnevni red je bil soglasno sprejet. KTOČKI1. Predsednik je razglasil sklepčnost seje. Prisotnih je bilo 21 delegatov. Izostanek s seje so opravičili Buh Milan, Černivec Anton, Rakar Cilka, Kobe Marjana in Smole Ivan. Brez opravičila pa sta s seje izostala Gerkšič Jože in Tesner Stane. K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 17. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. januarja 1980 je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odo-bren. K TOČKI 3. Uvodno poročilo k izhodiščem za oblikovanje splošne porabe v Ljubljani in k osnutku dogovora o oblikovanju splošne porabe v letu 1980 je bilo podano na skupnem zasedanju zborov. Po krajši razpravi je družbenopolitični zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 se sprejme s predlogom, naj se v 15. členu dogovora osvoji predlog variante št. 2. K TOČKI 4. Tudi k osnutku proračuna občine za leto 1980 je bilo podano uvodno poročilo na skupnem zasedanju vseh zborov. V razpravi so sodelovali: Betka VRANČIČ, Ema DURJAVA, Breda CIŽMEK, Emil DOLČIČ, Franc KRUMBERGER in Ivo ZA-LAR. Tovarišica Vrančičeva je opozorila, da v osnutku proračuna občine za letošnje leto ni zaslediti sredstev, ki bi bila predvidena za adaptacijo ZD Ljubljana-Enota Rudnik. Postavila je vprašanje, ali je moč pričakovati določena sredstva iz proračuna ali iz programa SIS za zdravstvo. Na vprašanje tovarišice Durjava glede zunanje ureditve objek-tov šol in VVZ, zgrajenih v drugem samoprispevku, je podal pojasnilo član IS Ivo Zalar. Po razpravi je družbenopolitični zbor soglasno sprejel nasled-nji SKLEP: 1. sprejme se osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 z zadolžitvijo, da se predlog proračuna uskladi s sprejetimi akti zvezne in republiške skup-ščine in z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razpo-rejanja sredstev v letu 1980, 2. vprašanje tovarišice Vrančičeve se šteje za delegatsko vpra-šanje in posreduje izvršnemu svetu SO. K TOČKI 5. SKLEP: Družbenopolitični zbor je k osnutku odloka o prora-čunu mesta Ljubljane za leto 1980 sprejel predlog, da je potrebno tudi proračun mesta za letošnje leto uskladiti s sprejetimi akti in dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja sredstevv letu 1980. K TOČKI 6. In 7. SKLEP: Družbenopolitični zbor je brez razprave soglasno spre-jel: 1. predlog dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za druž-benoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik in 2. Ppredlog odloka o ustanovitvi družbenega sveta za družbe-noekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik. K TOČKI 8. Po uvodnem pojasnilu, ki ga je podal sekretarskupščine, Janez Jagodič, je družbenopolitični zbor sprejel SKLEP: o podaji pobude za spremembo in dopolnitev statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik. Zbor je namreč ugotovil, da je potrebno preiti na izvajanje pobude predsednika Tita in vgraditi njegova načela v statut občine in ostale akte občinske skupščine. K TOČKI 9. Kot delegatsko vprašanje se šteje vprašanje delegatke Betke Vrančič pri točki 4. dnevnega reda. Drugih vprašanj ni bilo. Sejazbora je bilazaključenaob 19. uri. Zapisnik izdelala: . . ,. Marja Mihelič, I. r. PREDSEDNIK ZBORA: EMIL DLČIČ, I. r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 21. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 20. februarja 1980 po končanem skupnem zasedanju zborov. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednikzbora tov. Stojan Gomezelj. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti seje 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 20. seje zbora 3. Obravnava izhodišč in o sprejemu osnutka dogovora o oblikovanju splošne porabe v Ljubljani za leto 1980 terzdruževa-nje sredstev skupnih mestnih zadevi 4. Obravnava in sprejem osnutka proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 5.Obravnava osnutka odloka proračuna mesta Ljubljane za leto 1980 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava in sprejem predloga odloka o obveznem radiofo-tografiranju prebivalstva občine Ljubljana Vič-Rudnik 9. Obravnava in sprejem predloga dogovora o ustanovitvi druž-benega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik 10. Obravnava in sprejem predloga odloka o ustanovitvi druž-benega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik 11. Obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela SML in določitev delegatov za sejo 12. Obravnava in sprejem predloga sklepa o razrešitvi tajnika zbora združenega dela SO Ljubljana Vič-Rudnik 13. Vprašanja in predlogi delegatov. K TOČKI 1. Ugotovitev sklepčnosti seje Na podlagi oddanih pooblastil delegatov je bilo ugotovljeno, da je od 49 delegatov zbora združenega dela prisotnih na seji 31 delegatov. Seje zbora združenega dela se niso udeležili delegati nasled-njih delegatskih konferenc: - DK št. 1 - Inšt. »Jožef Stefan« - DK št. 3 - Iskra, Inšt. za prenosno tehniko - DK št. 6 - IGO, Ind. gostinske opreme - DK št. 7 - Elektromontaža Ljubljana - DK št. 9 - Iskra Horjul - DK št. 13 - Kemijski inšt. »Boris Kidrič« - DK št. 14 - Slovenijales-Žičnica, DSSP - DK št. 17 - Gozdno gospodarstvo Ljubljana, DSSS - DKšt. 19-Zmaga - DK št. 24 - Gostinsko podjetje Vič - DK št. 25 - HP Kolinska, TOZD Vinocet - DK št. 27 - Tobačna tovarna Lj., DSSS - DK št. 28. Podj. za PTT promet, TOZD PTT Ljubljana Vič - DK št. 30 - KIP-Montažno ind. podjetje - OK št. 34 - Mladinski dom Malči Beličeve - DK št. 38 - Fakulteta za arhitekturo, gradb. in geodezijo, DSSS - DK št. 40 - Fakul. za naravoslovje in tehnologijo, DSSS - DK št. 45 - DO Lj. mlekarne-TOZD Posestvo. K TOČKI 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 20. seje zbora Skrajšan zapisnik 20. seje zbora združenega dela z dne 23. januarja 1980 je bil brez pripomb soglasno sprejet. Obravnava izhodišč in o sprejemu osnutka dogovora o obliko-vanju splošne porabe v Ljubljani za leto 1980 ter združevanje sredstev skupnih mestnih zadev Uvodno poročilo je bilo podano na skupnem zasedanju zborov. Razprave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno in brez pripocnb sprejel osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v Ljub-Ijani za leto 1980 ter združevanje sredstev skupnih mestnih za-dev. TOČKI 4. Obravnava in sprejem osnutka proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnikza leto 1980 Uvodno poročilo je bilo podano na skupnem zasedanju zborov. V razpravi je sodeloval delegat DK št. 2 Savo Trebše, delegatka DK št. 48 Minka Krvina in podpredsednik IS France Martinec. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980. KTOČKI5. Obravnava osnutka odloka proračuna mesta Ljubljane za leto 1980. Uvodna obrazložitev je bila podana na skupnem zasedanju. Razprave ni bilo. K TOČKI 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku V razpravi je sodeloval delegati DK št. 2 Savo Trebše in France Martinec-predsednik IS. SKLEP: Zbor združenega dela js soglasno sprejel predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku. K TOČKI 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno in brez pripomb sprejel osnutek odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. K TOČKI 8. Obravnava in sprejem predloga odloka o obveznem radiofotogra-firanju prebivaistva občine Ljubljana Vič-Rudnik SKLEP: Zbor združenega dela je brez pripomb soglasno sprejel predlog odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva ob-čine Ljubljane Vič-Rudnik. K TOCKI 9. Obravnava in sprejem predloga dogovora o ustanovitvi družbe-nega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik DK št. 29 predlaga, naj se v uvodnem delu družbenega dogo-vora vključi med udeležence dogovora še Inženirski biro Elektro-projekt. DK št. 49 pa predlaga, da se namesto SDK-Centrala Ljubljana navede SDK - podružnica Ljubljana. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel predlog dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik z naslednjima predlogoma: 1. med udeležence dogovora se vključi tudi Inženirski biro Elektroprojekt 2. v uvodnem delu dogovora se naj črta beseda »centrala Ljubljana« in nadomesti z »SDK-podružnica Ljubljana«. K TOČK110. Obravnava in sprejem predloga odloka o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno in brez pripomb sprejel predlog odloka o ustanovitvi družbenega sveta za družbe-noekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik. K TOČKI 11. Obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo Tov. Belič - predsednik skupščine je predlagal delegatom za zbor združenega dela SML, da ne glasuje za tisti del programa samoprispevka II, ki vključuje nove objekte, ki izgradnje niso bili predvideni s prvotnim programom izgradnje objektov iz samopri-spevka II. Razprave k mestnemu gradivu ni bilo. Zbor združenega dela je za 27. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 28. februarja 1980 določil na-slednje delegate: Področje gospodarstva: - TREBSE Savo - DK št. 2 - PLATOŠEK Ida - DK št. 4 - KOTAR Alojz - DK št. 23 - KNIFIC Pavle - KD št. 32 PodročJ* kulture In prosveto: •¦• - STRAŽIŠAR Pavlina - DK št. 35 - PIPA Rudi - DK št. 37 • Področ|« zdravstva In soclale: ' - KACJAN Mihaela - DK št. 43 Področje obrti: - VIDMAR Stane - DK št. 44 • Podroije kmetijstva: - KRVINA Minka - DK št. 48 K TOČKI 12. Obravnava in sprejem predloga sklepa o razrešitvi tajnika zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik SKLEP: Zbor združenega dela je sprejel predlog sklepa o razrešitvi tajnika zbora združenega dela SO Ljubljana Vič-Rudnik z 30 Glasovi »ZA« in 1 glasom »PROTI«. K TOČKI 13. , Vprašanja in predlogi delegatov Pismeno delegatsko vprašanje je podala DK št. 35 - Osnovna šola Bičevje: Kakšne perspektive ima knjižnica Vič? Odgovor na to vprašanje se posreduje pismeno. , DK št. 2 - Elektroinštitut »Milan Vidmar« je podala pobudo v zvezi z nujno uvedbo vsesplošnega varčevanja vseh oblik ener-gije. Delegacija predlaga, da naj se pobude posredujejo v obrav-navo vsem pristojnim organom v občini, mestu in republiki. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 19.10. Zapisnik Izdelala: Predsednik zbora: Zdenka Sever, I. r. STOJAN GOMEZELJ, I. r. odgovori na vprašanja delegatov KS KOLEZIJA * VPRAŠANJE, postavljeno na 20. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik, dne 24. 12. 1979: Kaj bodo in kdaj pristojni in odgovorni organi občinske skupščine Vič-Rudnik, ki so nedvomno soodgovorni za sedanje stanje in ki so hkrati pristojni za varstvo zakonito-sti ter dolžni skrbeti tudi za interese svojih občanov, storili, da bi se sedanje že zaskrbljujoče stanje v zvezi z neurejenim parkiranjem pred trgovino vendarle spreme-nilo in učinkovito izboljšalo, tako da bi bili upoštevani v rešitvi tudi interesi prizadetih občanov in da bi bila konec koncev spoštovana zakonitost. Prosimo, če utemeljen od-govor na vprašanje zaradi objektivne informairanosti ob-čanov objavite v delegatski prilogi »Naše komune«. ODGOVOR: V zvezi s sporno zunanjo ureditvijo samo-postrežne trgovine v Murglah sta bili, s strani oddelka za gradbene in komunalne zadeve, izdani dve gradbeni do-voljenji na podlagi projekta št. 364/II, izdelanem septem-bra 1976 od Mercatorja, TOZD Investa projektivni biro, opremljenega s potrdilom, da je bila izvršena kontrola tehnične dokumentacije. Pritožbe stanovalcev ob Javorjevem drevoredu zaradi neustrezne prometne ureditve ob trgovini (prekomerno onesnaževanje in hrup pri parkiranju avtomobilov) je tu-kajšnji upravni organ smatral (zaradi pravnomočnosti obeh izdanih odločb o gradbenem dovoljenju) kot izredno pravno sredstvo t. j. predlog za obnovo upravnega po-stopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Pri pregledu zadevne dokumentacije je bilo namreč ugotovljeno, da projektne rešitve glede parkirnih mest niso skladne z lokacijskim dovoljenjem. Projektantska organizacija je namreč, vsmislu 1. točke 19. členaZakona o graditvi objektov, med drugimi dolžna upoštevati za-hteve, določene z lokacijskim dovoljenjem, kar po določ-bah 20. člena istega zakona kontrolira in izda o tem potrdilo. Zaradi navedenega je bil v postopek za izdajo gradbe-nega dovoljenja obnovljen na podlagi 4. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. V obnovljenem postopku so bili zaslišani odgovorni projektant, predsednik komisije, ki je opravila kontrolo tehnične dokumentacije ter pooblaščeni predstavnik IMOS, kateremu sta bili izdani gradbeni dovoljenji. Izizjav zaslišanih je bilo razvidno, da so spremenili način parkira-nja zaradi zagotovitve večjega števila parkirnih mest ter ekonomičnejšega načina parkiranja z manjšo manipula-cijo vozil. Pri ogledu na kraju samem so prizadeti stanovalci, predstavnik HS naselja Murgle in predstavniki KS Kolezija zahtevali vzdolžno ureditev šestih parkirnih mest ob Ja-vorjevem drevoredu ter ustrezno zazelenitev kot je predvi-dena v zazidalnem načrtu. Predlagali so tudi, da se nave- denih šest parkirnih mest izvede brez zamika v pločnik, to je na vozišču, ter da se na pločniku postavi večje število betonskih cvetličnakov ali zasadi drevesa tako, da bi bilo onemogočeno »divje« parkiranje na ploščadi pred trgo-vino in bifejem. Ostalim strankam in obiskovalcem pa naj se omogoči parkiranje na parkirišču za trgovino, ki je sedaj rezervirano za vozila trgovine ter na novih parkiri-ščih, ki naj se uredijo vzdolž ceste Pod topoli severno od samopostrežne trgovine. Oa bi se popravila napaka, do katere je prišlo v prejš-njem postopku, sta bili, v skladu z določili 257. členaZUP, prejšnji odločbi o gradbenem dovoljenju odpravljeni in nadomeščeni z novo odločbo, pri čemer niso bile upošte-vane tiste zahteve, ki so v nasprotju z zazidalnim načrtom in lokacijskim dovoljenjem. Ker tudi s tako odločitvijo prizadeti stanovalci niso bili zadovoljni, češ da ne zagotavlja dokončne rešitve pro-blema in zahtevali ukinitev parkirišč (kar sicer pomeni spremembo zazidalnega načrta ter lokacijskega dovolje-nja), so se pritožili na Republiški sekretariat za industrijo. Drugostopni organ je v pritožbenem postopku ugotovil, da ni podan obnovitveni razlog iz 4. točke 249. člena ZUP ter je odpravil odfočbo občinskega upravnega organa kot nepotrebno, pritožnike - stanovalce ob Javorjevem drevo-redu v Murglah pa napotif, v zvezi z nepravilnim parkira-njem, na pristojni upravni organ za promet (t. j. Komite za promet in zveze pri SML) oziroma organe javne varnosti, za zaščito drugih zasebnih interesov pa na sodišče splošne pristojnosti. Torej ni pritožbeni organ samo predlagal, da lahko sprožijo upravni spor na Vrhovnem sodišču, kot je po-manjkljivo rlavedeno v vprašanju. Ker je v pristojnosti tukajšnjega Sekretariata za upravne zadeve le upravno odločanje v skladu z določili ZUP, po mnenju oz. odločbi inštančnega organa pa je bilo nepra-vilno uporabljeno izredno pravno sredstvo (kot sicer edino možno, ker gre v danem primeru za pravnomočni odločbi o gradbenem dovoljenju) ter nam tudi ni bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, smatramo, da se prizadeti obrnejo na pristojne organe kot jim je svetovano v odločbi Republiškega sekretariata za industrijo. NAČELNIK SEKRETARIATA ZA UPRAVNE ZADEVE IVAN ZALAR, dipl. iur., I. r. KS HORJUL VPRAŠANJE, postavljeno na 21. seji zbora krajevnih skupnosti SOb Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. 1. 1980: Delegacija ni zadovoljna z odgovorom na vprašanje o regresih, ki jih kmetje v naši občini niso prejemali. Odgo-vor se ne nanaša na vprašanje. (Vprašanje je bilo postav-Ijeno 5. 12. 1979). ODGOVOR: Po informacijah iz sosednjih kmetijskih za-drug so slično kot v naših dveh KZ (Velike Lašče in TZO Vič) regresirali umetno gnojilo in krepka krmila kooperan-tom v okviru zadruge glede na oddano količino mleka in količino oddane živine. V letu 1979 je bilo planirano pri SIS za razvoj kmetijstva za namene regresiranja umetnih gnojil, semen in krmil za kooperante v iznosu 300.000 din, realizacija pa je bila 365 %, t. j 1.095.000 din, in sicer za področje TZO - Vič 825.000,00 din, za KZ Velike Lašče 270.000,00 din. Zadrugi sta regrese razdelili po kriterijih, ki jih je določil komiteza kmetijstvo in gozdarstvo in slično kot KZ škofja Loka, to je samo kooperantom glede na udeležbo oddanih proiz-vodov. Ker ni dovolj finančnih sredstev, so bili letos zajeti le kooperanti zadrug, ki jih je prizadela suša. Regresi so bili dani tudi v letu 1978 v iznosu 450.000,00 din, in sicer v glavnem za umetna gnojila kmetom, ki jih je prizadelo neurje. V letu 1980 so predvideni regresi za umetna gno-jila in krepkagnojilazasemenav iznosu 690.000,00 din, in to pri skladu za pospeševanje kmetijstva. Realizacija tega pa je odvisna od sopodpisnikov Samoupravnega spora-zuma SIS za razvoj kmetijstva. Podpisniki, razen občine in Kmetijske zemljiške skupnosti ter TOZD Hoje, pa doslej niso v ta sklad ničesar prispevali. Regresi bodo tudi v bodoče odvisni od združevanja dela, sredstev in zemlje v sklopu kooperacijskega sodelovanja kmetijske zadruge. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo Predsednik komiteja: Drago Justin, dipl. ing., I. r. Odgovori na delegatska vprašanja dana na seji skup-ščine z dne 23. 1. 1980 ob obravnavi gradiva »Predlog smernic uresničevanja družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 v letu 1980. Na seji skupščine, dne 23. 1. 1980, je bilo ob obravnavi gradiva predloga smernic uresničevanja družbenoeko-nomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 v letu 1980 danih še nekaj dopolnilnih predlogov. V razpravi so sodelovali s predlogi za vključitev novih investicij pred-vsem delegati KS in sicer: KS Kolezija, KS Barje, KS Lavrica, KS Krim-Rudnik in KS Ig. Po razpravi pa so dale pismene predloge še KS Velike Lašče, Turjak in Dobrova. Vse dopolnilne predloge so obravnavali ustrezni komi-teji pri IS skupščine občine in druge strokovne organiza-cije skupaj z investitorji. Vse tiste investicije, ki jih je bilo moč še vrednostno pokriti, bodo vključene v smernice uresničevanja programa družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1980. V nadaljnjem besedilu dajemo odgo-vore na tista vprašanja, na katera niso dobili delegati odgovorov na sami seji skupščine, oziroma na tiste dopol-nilne predloge, ki ne bodo vključeni v čistopis smernic. Na nekatera delegatska vprašanja še nismo uspeli do-biti odgovorov, zato bodo odgovori posredovani kasneje (KS Velike Lašče). KS BARJE: VPRAŠANJE: Kje se bodo gradila obračališča, kje bodo postavljeni novi semafori ter javna razsvetljava? Ali se bodo ta defa izvajala tudi na Ižanski cesti? Če ne, želimo, da se zgrade avtobusna postajališča ob Ižanski cesti in v Črni vasi. ODGOVOR: Lokacijo novih obračališč in semaforskih križišč določajo zazidalni načrti. Zazidalni načrt predela ob, Ižanski cesti ne vsebuje teh cestno prometnih elemen-tov. Zazidalni načrt bo s prečkanjem obvozne ceste še spremenjen in z dopolnitvami bo možno vnesti predla-gane spremembe. Ta dela niso bila predvidena v srednje-ročnem programu občine za obdobje 1976-1980, niti v drugih dokumentih, zato tudi niso vnešena v smernice uresničevanja družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1980. KS KOLEZIJA: VPRAŠANJE: Ker do sedaj ni bila izvršena minimalna regulacija potoka Mali graben od Bonifacije do izliva v Ljubljanico, je voda kot druga leta tudi v tem letu kar dvakrat dosegla nevarno visok nivo. Nujno potrebno bi bilo strugo potoka očistiti, na kar je treba opozoriti kreditorje Ljubljanica-Sava. Sprašujemo, ali bo in kdaj bo izvršeno. ODGOVOR: Za regulacijo potoka Mali graben potekajo razgovori z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica--Sava, katera pripravlja program regulacije. Skupno z reševanjem tega problema se načrtujejo širši posegi tako v regulacijo Malega grabna kot tudi v regula-cijo Gradaščice. Tozadevna problematika bo objavljena v eni od nasled-njih številk časopisa Naša komuna. KSIG: PREDLOG: Predlagamo, da se v poglavju »Prostorski razvoj, Promet tč. 4 k besedilu: Rekonstrukcija ceste Ig-Golo doda beseda » novograd-nja« tako, da se odstavek pravilno glasi: »novogradnja in rekonstrukcija ceste Ig-Golo«. ODGOVOR:Zahteva za dopolnitev je smiselna iz urbani-stičnega in prometnega vidika. Investicija ni predvidena v srednjeročnem programu 1976-1980 in kljub opravljenim razgovorom, da se vnese v program za leto 1980, spričo finančnih možnosti ni izvedljiva. Predlaga se, da se pre-dvidena novogradnja in rekonstrukcijo vnese v naslednji srednjeročni plan 1981-1985. KS VELIKE LAŠČE: PREDLOG: V programu je predvideno, da boskupščina razpravljala in sklepala o odloku zazidalnega načrta za VS-260. Mnenja smo, da bi skupščina morala v teku tega leta razpravljati in sklepati tudi o zazidalnem načrtu šir-šega območja VS-261 Velike Lašče. ODGOVOR: V zvezi z mnenjem delegacije KS Velike Lašče, da bi morala skupščina občine v letošnjem letu obravnavati tudi zazidalni načrt za širše območje VS-261 Velike Lašče, pojasnjujemo, da je pri Urbanističnem inšti-tutu SRS v delu Urbanistični načrt za Velike Lašče. Potrditev urbanističnega načrta je v pristojnosti skup-ščine mesta Ljubljane. Urbanistični načrt je osnovni doku-ment, ki bo pokazal ali je za območje oz. del območja izdelava zazidalnega načrta potrebna ali pa se bo predpi-sal režim urejanja z lokacijsko dokumentacijo. Izdelava urbanističnega načrta bo potekaia na opisani način, vendar pa datuma njegove obravnave zaenkrat še ni možno predvideti. KS LAVRICA: VPRAŠANJE: Zakaj ni v programu za letu 1980 nave-dena uvedba posebnega urbanističnega reda za naselja Orle, Sela, Srednja vas in Babna gorica, kar smo že večkrat zahtevali? t ODGOVOR: Na predlog KS Lavrica, naj se uvede po-sebni urbanistični red za naselja Orle, Sela, Srednja vas in Babna gorica, pojasnjujemo, da terminus »urbanistični red« v ureditvenem območju mesta Ljubljane ne obstoja. Po že sprejetem generalnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in po predlogu sprememb in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljub-Ijane, se območja RS-104, Orle, RS-108, Sela in RS-109, Srednja vas urejajo z lokacijsko dokumentacijo, ki jo naročajo posamezniki, dočim je območje Babne gorice nezazidljivo z režimom varstva narave.