Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
J
Naročnino in oznanila (inserate)1 vsprejema upravništvo in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenišblh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 134.
V Ljubljani, v soboto 2. junija 1894.
Letnilt XXII.
"Vabilo na naročbo.
S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC«
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo »Slovenca".
Vendar je padel!
Wekerle je padel. Več dnij se je zadnji čas potikal na Dunaju; videlo se mu je, da je hotel z zvijačo doseči, kar naravnost ni šlo. Včerajšnja brzojavka nam pravi, da je cesar vsprejel njegovo ostavko.
Bivši framason dr. Wekerle pa ni padel iz osebnih razlogov, marveč jedino le zaradi načel, ki jih je zastopal. Cesar je sam posegel vmes in razpršili so se lažnjivi, slepilni duhovi, kateri so že dalje časa obhajali na ogerskih tleh svoj divji ples. Ob takih prilikah z najodkritosrčnejšo hvaležnostjo upiramo svoje oko proti prestolu svojega viteškega vladarja in živeje čutimo, da nam je dan „ p o Božji in i los t i" v obrambo pravice. Vsak, komur je kaj mar, da se ohrani mir v naši državi in
da se omogoči pameten, trezen razvoj njen, mora želeti, da se poniža to mažarstvo, ki sedaj vlada ono-stran Litve in tudi na našo stran tako škodljivo vpliva.
Mažarji so se dosedaj igrali z vero, i nravnostjo, z zvestobo do svojega kralja, s pravičnostjo, igrali z revolucijami, s šovinizmom in uprav zadnji čas so skušali celo v rodbino zanesti radikalnih idej. Obnašali ao se, kakor bi bilo liberalno mažarstvo izvor vseh pravic in dolžnostij, vrhovno merilo mej dobrim in slabim. Upajmo, da se sedaj za stalno preobrnejo stvari.
Z Wekerlejevim padcem je najpreje obsojeno ko-šutovanje, najgrji ult$8 mažarskega javnega življenja. Obsojen je pa tudi h krati oholi šovinizem in ž njo zvezana trinoška krivičnost. Prvi udarec je dobil s tem dogodkom onostranlitovski surovi, brezobzirni liberalizem, strup javnega življenja; katoliški ideji pa žari vesela zarija boljše bodočnosti. Khun Heder-vary je sicer tudi sam liberalnega duha, toda reči smemo, da je v sedanjih razmerah mnogo boljši. Mi menimo, da ne ponese iz Zagreba v Budimpešto tistega šovinizma, ki je do sedaj vel iz vladne palače. Za Hrvate se pač ne bo mnogo izpremenilo, toda če oživi upor proti liberalstvu na Ogerskem, bo s tem zanje pričetek rešitve. Liberalizem pa bo izginil. In mi Avstrijci, ki imamo tako krepko oporo pravici in resnici v svoji vladarski rodbini, lahko rečemo, da pri nas preje, nego drugod. Tradicije avstrijske države vzdržava, oživlja, ohranja nam habsburški rod in ta sveta izročila, s katerimi je v zvezi toliko stare slave, so liberalizmu bistveno nasprotna. Zato se pri nas liberalizem kaže tem bolj lažnjiv in goljufen. Skorejšnje pobede njegove gotovi znak nam je vladna prememba na Ogerskem, za tako jo smatramo, kot take se je veselimo.
Fraze.
Hrupno praznuje se povsodi 25letnica našega šolskega zakona. Slavnost vrši se za slavnostjo in liberalni listi pišejo ognjevite članke. »Napredek" slavi se povsodi navdušeno, psuje in grdi pa se »mračnjaštvo" in »nazadnjaštvo".
Svoje dni nabral je in liberalcem prepustil v porabo dr. Sebastian Brunner šopek priročnih psovk proti katoliškemu gibanju. »Tema, ultramontanizem, praznoverje, srednji vek, farstvo, omejeno obzorje, fanatično sovraštvo, nerazumnost, srd proti pridobitvam nove dobe, meniška neumnost, jezuvitizem, potiskanje ljudstva v neumnost, bojazen pred lučjo, nestrpnost, nazadnjaštvo, podlost, neolikanost, neotesanost, nočne ptice, sovini klici, .... sramota 19. veka ... in naposled uničujoče vprašanje : Kako si upajo taki Pigmejci bojevati se z duševnimi velikani našimi ?" (Dr. S. Brunner: Die vier Gross-meister der Aufkliirungs-Theologie.)
Ko bi se le nekoliko potrudili, dodali bi lahko temu šopku še mnogo duhtečih cvetek iz naših domačih logov. Podajmo jih n. pr. samo nekaj iz lanske jubilejne številke „Slovenskega Naroda: »Prazno-glavi farizeji, knezoškofijski inkvizitorji, mračne pošasti iz temnih brložnih globin, mračni oblaki na duševnem obzorju, srednjeveško duševno barbarstvo, duševna mora in sužnost, pogubna ljulika razpora, kateri se je od znane strani zasejal."
To so sicer samo fraze, ali varal bi se, kdor bi prenizko cenil moč takih fraz.
Razsodnega človeka seveda ne preslepi. Kdor so ozre na delovanje cerkve na znanstvenem in so-cijalnem polju in v tem smislu nepristransko proučuje zgodovino, uvidi skoro puhlost tacega in jed-nacega pisarjenja.
LISTEK
V malem mestu.
(Povest. — Spisal Sv. Hurban Vajansky.)
(Dalje.)
II.
»Kaj je novega po svetu?" vprašal je gospod Evgen Kolesar, advokat v pokoju, Miloslava, ko je stopil v njegovo sobo. Bil je star korenjak, zvest slovaški ideji, pa zelo previden. Znal je porabiti pravi čas in v svojem življenju si prihranil precej denarja. Ko so pa začeli vsiljevati nove postave, razjezil se je nad tem morjem paragrafov in treščil vso stokrat zakrivljeno šaro v kot. Zdaj je skrbel le za svoje vinograde in kleti, živel po svoji volji, le včasih je stiskal pesti, seveda le v žepu, grozeč brezsrčnim Mažarom.
Ves moderni mažarski svet se mu je gnusil. „Ce ga pa spremeniti ne moreš, pokaži mu vsaj hrbet," sklenil je navadno in se obrnil.
Dežan je pozdravil gosta, zahvalil se za prijateljstvo, skazano ranjkemu očetu.
»Veste kaj, Miloslav, pridite z menoj v moj vinograd ; vsaj ste tam preživeli že marsikatero veselo uro."
In šla sta. Pot jih je peljala na prijazen, srednje visok griček. Bela vinogradna kolibica ju je prijazno pozdravljala. Pred kolibico pod orehom je
stala miza, pregrnjena z belim prtom. Mlada po-strežnica je prinesla iz kolibice krožnike.
»Ali ne poznate več moje Marjete?" smejal se je Kolesar, brisaje si pot iz čela, ko je opazil, da ni Miloslav niti pogledal njegove postrežnice, domače hčerke. Pa ni bilo čuda to, kajti pred nekoliko leti jo je videl Miloslav še kot otroka, a zdaj je stala pred njim v jami deviški lepoti.
»Gospod Dežan, vi ste jako prevzetni, dejala je z nasmehom, »včeraj me niste niti na ulici pozdravili."
»O, prosim, oprostite! Vsaj se ni zgodilo na-vlašč," izgovarjal se je Miloslav; »jaz sem kratkoviden, gospodična, oprostite!"
Mcža sta se usedla k mizi; mrzla pečenka jima je kaj ugajala.
»V žalostnih časih živimo, žalostnih," začel je Kolesar modrovati in nazadnje je svojo žalost splak-nil s polnim kozarcem vina.
»O ne! V veselih, oče," vzkliknil je Miloslav. »Ali ne vesle, da govori ves svet o našem vprašanju? Ali ne vidite, da vse vre, kakor mlado vino? Povsodi šum, povsodi gibanje misli,j! Ne! V dobi konečnega slovanskega slavja nočem živeti. Potem bo že vse gotovo, narejeno. Bridko sicer nosimo tuje nasilstvo, to je gotovo, pa mi trpimo in vidimo pred seboj zagotovljeno veliko bodočnost! Oni pa, ki nas neusmiljeno stiskajo, ki so zdaj na vrhuncu
močij, gledajo že v žrelo propasti. To je velik razloček 1"
„Vi lahko govorite," odvrnil je melanholično Kolesar, »ker ste mladi in imate vsaj upanje, doživeti boljše čase, toda mi, mi! Šli bomo za vašim očetom. Ta revež je tudi vedno čakal ure odrešenja, pa nas je pustil v boju, v bedi!"
Nastala je tišina. Marjetka je pomenljivo pogledovala na žalosten očetov obraz, potem na mladega moža. Njegov obraz je plamtel, oči so se iskrile.
»Ne boste umirali breznadejno ! Pomlad, pomlad prihaja! Bog daj, da doživite še mnogo let! Kaj se še more zgoditi! In potem, ne gre samo za vas in za nas. Koliko zvestih dobrih mož je zapustilo svet, ne da bi jim bili zasvetili vsaj v umirajočem očesu rudeči žarki jutranje zore. Vstali so v temi, umrli pa v noči! Mi smo pa srečni, da vidimo zoro. Verjemite mi, sveže jutro, prvo svitanje ima mnoge prednosti pred dnevom !"
»O, jaz vidim sicer rudr'o sanjo, pa ne na vzbodu, marveč na zapadu," de ,V> ic liho in otožno Kolesar. Solnce se je zares klonilo ie i griček, ob-rasten z bujno trto. Rožni oblački o zakrili za-padno nebo. Polna luna se je kaz: a na vzhodu. Kolesar je bil vidno otožen
»Oče, vrnimo se domc ■ -n žh mni," opominjala je Marjeta od žalosti pot	omoljuba očeta ter se zavila zaradi večerr. , i belo ogrinjačo

M C 'Iv


Ali ni bil toliko hvaljeni stari vek za časa prihoda Kristusovega v jedru gnjil? Ubožec, bolnik, žena, otrok bili so brez pravic. Očetova moč raztezala se je tudi na življenje otrok. Največji del tedanje družbe bih so sužnji, na milost in nemilost izročeni gospodom.
Kdo je skrbel tedaj za ubožce? Kako so tedaj spoštovali rokodelstvo? S kakim zaničevanjem govori o rokodelcih jeden največjih duhov starega veka, Platon! Krščanstvo še le podalo je posameznikom pravice, ono skrbeti je pričelo tudi za bolno in obnemogle. Bolnišnice so krščanska ustanova.
In v srednjem veku? Rokodelstvo ni bilo molzna krava posamičnih podjetnikov. Mojster bil je sam delavec iu ni bil podjetnik, ki ne pozna nikakih idejalnih smotrov. Ker je delo služilo versko-arav-nim smotrom, niso poznali 12- in 14urnega delavnika in nedeljskega dela, stvari, katere jako dobro pozna naš „razsvitljeni 19. vek". Kako vzorno skrbele so srednjeveške zadruge in bratovščine za uboge, obnemogle iu vdove. Kdo skrbi danes za kmeta, kadar obnemore ali ga potare težko breme davkov in dolgov?
V	srednjem veku nalagalo je krščanstvo gospodarju skrb za kmeta in gospodar ni se je branil. Od todi čudna prikazen, ki je že sama za-se najboljše spričevalo za ta .temni" vek, prikazen, da ta čas ni bilo proletarijata, tega strašila našega stoletja 1
Krščanstvo torej dalo je posameznikom še le prostost ter učilo, da smo pred Bogom vsi jeduaki, vsi bratje: libert^, egalite, fraternite! Čudno, tudi te besede postale so bojni krik proti krščanstvu, v ustih nasprotnikov torej — fraza.
Državni zbor.
Dunaj, 1. junija. Odklonjeni resoluciji slovenskih poslancev.
V	včerajšnem listu smo že poročali o resoluciji za lokalno železnico Kranj-Tržič, katero je stavil slanec Klun. Jeduako je v isti seji malo pozneje stavil poslanec Vošnjak tole resolucijo: Vlada se poživlja preskrbeti, da državni uradi sestavijo načrt, s katerim se neposredno zveže železnica Ljubljana-Kamnik na kakem primernem kraju z železnico Celje-Velenje.
Po sklenjenih govorih glavnih govornikov bil je zakon glede lokalnih železnic tudi v drugem in tretjem branju vsprejet; vsprejete so bile tudi resolucije, katere so se stavile v ime odseka; resoluciji poslancev Klun-a in Vošnjaka za železnico Kranj-Tržič in Kamnik-Velenje bili ste odklonjeni. Niti te mrve veselja koalicijska večina ni dovolila slovenskim poslancem in njih volilcem, da bi bila vsprejela dotični resoluciji. Lepa ta naklonjenost nasproti zaveznikom koalicijskim 1
Podpora za poškodovane po toči in nalivih.
Prva točka državnozborske seje v petek je bil predlog dr. Kathreina v imenu budgetnega odseka,
Kolesar je vstal, pazljivo zaklenil težko ključavuico pri kleti ter se vlekel za Miloslavom, ki je spremljal živahno devo. Pred lepo Kolesarjevo hišo se je poslovil Dežan od očeta in hčerke.
.Jutri gremo zopet — pridite k nam, da gremo skupaj, lahko bomo gori celo popoludne."
„Pa mene pri vas ne bo," mislil je sam pri sebi Miloslav, ki se je poslovil od gostoljubne hiše; zbal se je, da ga ne vlovi v svoje vabljive mreže domača hčerka. Živo se mu je vtisnila v spomin njena podoba in če prav se je branil, vendar ga je vselej prešinil nek poseben čut, kedar se mu je prikazal pred očmi obraz mlade deve.
Drugega dne je bil zopet pri Kolesarjevi koli-bici. Marjete ni bilo, zato pa je stregel sam stari gospod.
„No, in kje pa je vaša hčerka?"
„Na neki zabavi pri beležnikovih," rekel je ne-voljno Kolesar. .Veste, človek se ne more iz cela odtujiti onim ljudem. Jaz bi ne šel nikoli tja med one ..." in zdaj je sledila cela vrsta najgrših priimkov, .toda jaz sem oče — hčerka je še mlada, rada se zabava — kaj hočem storiti? Res je sicer, da mi jo kazč! Ona je že skoraj odtujena. Kaj čudal Pa kako hočem pomagati? Sin mi je prišel domov kot popolen zagrizen Mažaron. Tudi uoviue mi je konfiskoval .... Dal sem ga v Požun, da se spremeni, pa vse zastonj 1 Prva mažarska pisma sem mu poslal nazaj, pa on mi vendar zopet pošlje svoj
a katero se pozivlje vlada, naj prouči po svojih uradih škodo, katero so napravili nalivi in toča na Češkem in v Istri ter naj vse potrebno ukrene, da se, če je potreba, dovoli zdatna podpora. Poslanca Kaltenegger in Lang sta podpirala predlog, ki je bil soglasno sprejet.
Razmere v premogokopih.
Obširen razgovor se je vnel o predlogu dr. Rusa glede razmer v premogokopih, pri katerem se je oglasilo 13 za- in protigovornikov.
Poslanec Pernerstorfer izjavlja, da ni zadovoljen s preiskavami vladnih organov, ki se neki niso vršile v korist delavcem. — Posl. Swiežy želi, naj se odpuščenim delavcem povrnejo vplačila v bratovske skladnice, ker v Ostrovi izgredov niso bili krivi delavci, kolikor njih voditelji. V takih razmerah strogost le škoduje, milo ravnanje pa mnogo pridobi.
Poslanec Adamek predlaga, naj se izvoli odsek 18 članov, ki bi o teh stvareh se posvetoval in o svojih sklepih kar najhitreje poročal v zbornici. — Minister Bacquechem opravičuje postopanje vladnih organov, dokazuje, da se je preiskava vršila nepristranski, da so mnogi delavci sami priznali, da so bili zapeljani ter da orožniki niso krivi, ako so morali rabiti orožje. Minister zavrača očitanje, češ da je sedanja vlada nasprotna delavskim težnjam. S tako trditvijo se vladi godi krivica, kajti v zadnjem času se je uprav za delavce v naši zbornici mnogo storilo, to dokazujejo socijalno-politični zakoni, dalje zakoni o zavarovanju za bolezni, nezgode, zakon za varstvo delavcev in obrtni zakon. V tem oziru je Avstrija skoro pred vsemi drugimi državami v Evropi. — Neoporečno je, kar je minister govoril glede na postavodajstvo za delavce in obrtnike v Avstriji. V zadnjem času se je državna zbornica mnogo pečala z reševanjem socijalnega vprašanja, tudi vladi ne odrekamo v tem pogledu dobre volje. Vendar pa moramo reči, da se pri vseh zakonih skriva kopito židovskega liberalizma, ki večinoma odstranja ves ugoden vpliv, ki bi ga sicer zakoni imeli. Uprav ti zakoni nam kažejo, da je črka mrtva, da pa je duh, ki oživlja. In ravno tega duha, duha krščanske pravičnosti, lega pogrešamo v omenjenih določbah in zato kažejo tudi tako malo vspeha.
Vinarstvo.
Govor poslanca Viljema Pfeiferja v drž. zboru dne 17. maja.
(Konec.)
4. Vžitkarji vinogradov.
Konečno se vsojam opozoriti vlado na težave, v kakeršnih so vžitkarji vinogradov.
Poznam jih dvojne vrste. Prvi so tako imenovani stari ali zakotniki in kakor se še sploh imenujejo. To so stari kmetje, kateri so posestvo vže izročili otrokom in so se vživanje vinogradov izgovorili do smrti.
Druga vrsta so pa duhovniki, prebendarji in pomočni duhovniki, tudi beneficijati, kateri imajo
.kedves ap<im". Taki junaki smo!" Ubogi Kolesar! Čutil je svojo slabotnost; sram ga je bilo, da ne more voditi niti svoje domače hiše v svojem duhu I
.In Marjeta? Ali se vam je tudi odtujila?"
.Ta je še hujša — žalibog! Pa uprav to me vzburja! Sin odide iz hiše, pride v roke zlobnim nevoščljivcem in v družbo spridene odpadle mladine. To ga vsaj izgovarja. Toda hčerka mi je tukaj pred očmi! Pa je ne morem rešiti! Žalostno, prijatelj, žalostno!"
Miloslav se je globoko zamislil. Taka poštena, blaga duša, misli si, mora trpeti v lastni hiši narodni odpad! Videl je, kako ga to boli, kako se trese in zvija, pa nobene pomoči! Čuden, čuden je ta naš svet!
Miroslav je moral zopet zapustiti Borin; — njegov prijatelj Karol 2ukovsky mu je vže dvakrat pisal klicaje ga v Požun k skupnemu popotovanju po Slovaškem. Karol Žukovsky je bil nekoliko starejši nego Miloslav, vendar je pa bil spojen ž njim z vezjo najožjega prijateljstva. Žukovsky je bil ognjevit, srčen, živ junak I Prav velikokrat se je spuščal v nevarne spletke in večkrat bil bi slabo pogodil, ako ne bi bil ubogal svojega pametnega tovariša Miloslava.
Karolova pisma niso nič pomagala; Miloslav je odkladal popotovanje v veliko materino iu sestrino radost. Za lepega poletnega jutra je udaril nekdo na vrata Dežanove hiše, — še trenotje, pa sta se
vinograde še ne do smrti, temuč le, dokler ostanej v dotični službi.
Prebendarji, župniki, so vsaj instalirani, brez svoje volje in brez svojega lastnega zakrivljenja se ne morejo spraviti s prebend, ali kapelani so ad nutum amovibiles.
Kdo naj obnovi po trtni uši okužene vinograde z ameriškimi trtami? Kedo naj za to dd denar? Tudi cerkve imajo vinograde, pri katerih se vsaj lastnik, namreč cerkev ne menja.
Cerkve pač lahko dobe na posodo denar od države ali dežele za obnovljenje vinogradov, ker lahko dajo varnost. Kedo bode pa drugim gori omenjenim vžitkarjem obnovil vinograde.
More li zato biti obvezen zemljiško-knjižni lastnik, zasebnik ali moralična oseba ?
Ce 6e to vprašanje ne uravna, bodo vinogradi vžitkarjem popolnoma propali, vžitkar ne bode imel ničesa za svoj obstanek. Pri prebendarjih in po-močnih duhovnikih mora država dopolniti odpadek kongrue, najprej iz verskega zahteva, in če ta ne zadošča pa iz državnega.
Glede na duhovnike in cerkve bi se lahko v sporazumljenju s škofijskim upravami začelo to prenovljenje.
Nerešeno vprašanje ne sme ostati, vže zaradi slabega vzgleda ne, katerega bi okolici dajali ti vinogradi, ki so bili navadno vzorno obdelani. Še bolj obžalovanja vredni so kmetski vžitkarji, kateri zgube vse potrebno za obstanek in bi potem marala občina zanje skrbeti. Opešani ljudje se še izseliti ne morejo.
Tudi osoda teh ubožcev, kateri so svoje najboljše življenske moči izgubili za državo, se vladi toplo priporoča.
Kakor morejo pri obnovljenju vinogradov du-hovskih vžitkarjev škofijski ordinarijati, ravno tako morejo za kmetske vžitkarje, kmetijske družbe, deželni kulturni sveti itd. dati strokovne nasvete vladi, do katere se jaz v imenu pomilovanja vrednih interesentov obračam z nujno prošnjo za hitro in gotovo pomoč.
V tem smislu stavim nastopno resolucijo: .Cesarska vlada se pozivlje, da v deželah z vinorejo ukaže poizvedovati, koliko vinogradov, katere imajo cerkve, kongregacije, župnije, beneliciji, kaplanije, ubožni zavodi, ustanove itd., je vže uničila ali napadla in koliko teh vinogradov je v nevarnosti pred trtno ušjo. Nadalje naj se poizveduje, se je li kaj in koliko se je storilo, da se obnove taki uničeni in obvarujejo taki vinogradi, ki se v nevarnosti in koliko je še treba storiti. V poslednjem slučaju naj se tudi poizveduje, kako je za potrebna sredstva preskrbljeno in kako bi se dalo poskrbeti. Poslednje posebno v slučaju, kadar gre za vinograde, katere dohodke imajo za dotacijo vsakočasni cerkveni dostojanstveniki in funkcijonarji, od katerih so n. pr. pomočni duhovniki le za malo časa nastavljeni in torej dohodke le malo časa vživajo in pri katerih
objela naša dva prijatelja: Žukovskemu se je zdelo predolgo čakati i prišel je sam po svojega tovariša.
.Filister, filister", šalil se je Karol, .usedel se je, pa žedi kakor pajek I Hoj, jaz te izvlečem iz tvoje luknje! Kaj tu gnjiješ kakor stoječa voda ?"
.Le pomiri se, le pomiri se", odvrnil je Miloslav. — Skrbna mati je imela sedaj polne roke dela. Pernice je prevlekla, služkinje so postavile v Miloslavovo sobo novo postelj. Starica je zbrala vkup vsosvojokuharsko izurjenost, dajed dobro tekne mladima gospodoma .... Srečna mamica se je vsekako prizadevala prikleniti svoja ljubljenca, da ji ne odletita, pa zastonj I Velela jima je dolžnost in ljubezen do zatiranega naroda, naj žrtvujeta zasebno srečo sreči narodovi. Sklenila sta vže preje, da bosta šla od hiše do hiše prosit podpore za slovaško gimnazijo. O, ako bi bili vsi otroci matere Slave taki!
.Je vže dobro", začel je po kosilu Karol, raz-tegnivši se zložno ua divan ; potegnil smodko ter si jo prižgal s spretnostjo in eleganco pravega kadilca, .ne čudim se, da se ti ne ljubi iz tega-le gnjezda. Lej, kako krasen in mil razgled — vaš vrt je prenapolnjen z bogatimi grozdi vinske trte — kakošna krasota! No, dajem ti še tri dni odpusta! Več pa ne —! Pa ta tvoja blaga mamica — ka-košno kosilo so nama pripravili — močna, tečna jed se kaj dobro prileže razvajenemu, od velikomestnih jedil pokvarjenemu želodcu. Pa, kje je tvoja sestrica, o kateri si mi pisal ?"
se z uničenjem dotacijskega vinograda letni dohodek pomanjša pod zakonito kongruo.
N» podlagi teh poitvedeb in predlogov naj se vlada pogodi s kompetentnim cerkvenim oblastvam o točnem pravilniku z odredbami, ki bi omogočile obnovljenje in ohranjeuje cerkvenih in dotacijskih vinogradov, ali če bi to zaradi kakovosti zemlje ne bilo nikakor mogoče, se pa drugače zagotovili najvišji dohodki.
Nadalje naj cesarska vlada ameriške trte iz državnih trtnic posestnikom po trtni uši okuženih vinogradov prodaja po znižani ceni ali pa zastonj daje in pa v državni proračun postavi primerno kredit, da posestniki vinogradov dobe za prega-njanje peronospore potrebno modro galico po znižani ceni." Priporočam, da se vse dobro premisli, kar sem omenil in pa, kolikor je mogoče, tudi izvede. (Živahno odobravanje.)
Politični pregled.
V Lju bij a ni, 2. junija.
Civilni zakon na Ogerskem. Ban hrvatski bode novi ministerski predseduik ogerski, lo je novica, s katero se končava komedija, katero je uprizoril Wekerle. Kako važna je ta prememba, to je nam takoj jasno, ako pogledamo dunajske liberalne liste. To je bilo vzdihovanje, ko se je jelo kazati, da se stvari za Wekerlejevo ministerstvo neugodno obračajo. Prevrat, ki se izvrši ua Ogerskem, tiče se ne le cerkvenih reform, temveč tudi druzih političnih vprašanj. Naloga banu Hedervaryju bode, da tudi pomede s košutovstvom. Njegovo stališče nikakor ne bode lahko. Pod sedanjimi vladami na Ogerskem je mažarski šovinizem dosegel svoj vrhunec. Bil je že skrajni čas, da se državi nevarnemu gibanju na Ogerskem naredi konec. Ban hrvatski velja za odločnega moža in to je bilo baš mero-dajno, da so njega poklicali, da prevzame Weker-lovo nasledstvo. Da je povod krizi le eivilni zakon, prišel bi bil na krmilo grof Szapary ali pa Apponyi.
Ministerska kriza v Bolgariji že ima svoje slabe posledice. Bili so že poboji po ulicah t Sredcu. Izbruhnile so vse strasti, katere je poprej brzdal ministerski predsednik Stambolov. Proti Stam-bolovu sedaj posebno demonstrujejo socijalni demo-kratje in pa slušatelji velike šole. Prvim je pred vsem na tem, da se razgraja in delajo težave kakemu rednemu vladanju. Dijakom pa Stambolov ni bil po godu, ker je nekaj omejeval njih svobodo in je zlasti zadnji čas gledal, da bi se v šolah preveč ne razširjalo brezverstvo. Kot dober državnik je Stambolov videl, kaka nesreča preti narodu, ako zgubi vero. V Bolgariji e»e je mej mladino in uči-teljstvom jako razširil darvinizem in bolgarsko novejše slovstvo se je jako navzelo tega duha. Ko je pa vlad« jela omejevati to škodljivo smer, je pa mej mladino se pojavljala nevolja, katero sedaj kažejo proti Stambolovu, ki je po njih mnenju pravi na-zadnjak. Prevelicega pomena pa demonstracijam, ki
.Prijatelj, ona je zelo sramežljiva. Pred tujci beži. Dovolj sem jo vže kregal — nič ne pomaga. V ozkih razmerah vzgojena ne pozna družinskih običajev."
.Kaj I Družinskih običajev I Vsaj dobro veš, da se mi gnjusijo te prenapeti nenaravni običaji."
Prijatelja sta obmolknila. Modri oblački dima so plavali po sobi. Milka se je sprehajala po vrtu. Karol skoči k oknu. .Oj, tu je ta tvoja plaha sestrica 1 Prijatelj, vsaj uima vzroka, da bi se skrivala, — kako vitka postava — da, tudi stopati zna. Obrni se, devojka, obrni se, da vidim tvoje lice! Nadejam se, da nisi podobna bratu. Tako — vže vidim lice ... Z belo ročko je segala po trti, gotovo je vlovila metuljčka. Miloslav — ti barbar ! Ti imaš lepo, prav lepo sestrico!"
Mlloslava so nekoliko vzburile tovariševe opombe. Ni vedel za gotovo, če niso njegovi govori sarkastični. Hotel mu je nekaj odvrniti — pa Karola ni bilo več, ušel mu je na dvorišče.
.Vaš brat je neolikanec", nagovoril je Milko, niti me vam ni predstavil. Jaz sem Karol Žukovsky sedaj potepuh ; Vas pa, gospodičina, dobro poznam iz bratovih pisem". Milki je šinila kri v glavo, da je kar gorela v obličju. Hotela je zbežati ... pa vendar je ostala. Karol ji je podal roko, ona se je pa nje bojazljivo, nespretno dotaknila s svojimi prsti.
prihajajo od velikošolske še neskušene mladine, ne smemo pripisovati.
Srbija. Radikalni zastopi nekaterih občin niso hoteli razglasiti, da je kralj odpravil ustavo. Vlada jih je kar odstavila. Sedanja preiskava proti radi-kalcem nima povspm za vlado povoljnega vspeha. Posebno se ne more dokazati, da bi glavni radikalni vodje bili zares v kaki zvezi s Cebincem. Pri poslednjem so res našli beležnico z imeni raznih radikalnih oseb. Tudi to se je dognalo, da se je mislil nekje sniti s Karadjordjevičem. Ker je pa bil Čebiuac poslednji čas v denarnih zadregah, je pa mogoče, da je od Karadjordjeviča le skušal z zvijačo zase dobiti denarja. Imenik radikalnih vodij si je napravil, da ga pokaže princu Karadjordjeviču in mu ložje razloži, češ, toliko potrebujem za podkupljene radikalnih vodij in razne priprave, da se potem začne vstanek. Denar bi pa bil potem zase obdržal. Tako je pričakovati, da se preiskava proti radikalnim vodjam še ustavi.
Francoska zbornica. Novo ministerstvo je je imelo že prvi dan hud boj v zbornici in že ni dosti manjkalo, pa bi bilo palo. Poslanec Leherisse je interpdoval vlado, kako je to, da od znanega Turpina ne kupi nove iznajdbe, ki se tiče top-ničarstva, da se potem Turpin pogaje o tej iznajdbi z drugimi vlastmi, ker jo francoska vojna uprava noče kupiti. Vojni minister Mercier je jako hitro odgovarjal. Razložil je, kako je Turpin dobil za pikri-novo kislino 250000 frankov in red častne legije. Zavezal se je bil. da bode tajno osem mesecev obdržal svojo iznajdbo. V vojnem ministerstvu so s puskusi s pikrinovo kislino prišli na melinit. Kako je melinit narejen, Turpin ni nikdar izvedel. Svojo iznajdbo, pikrinovo kislino, je po raznim vlastim ponujal za melinit. Se več druzih sleparij je vojni minister o Turpinu povedal. Kakšna je novejša iznaidba, on ne ve, ali najbrž je zopet kaka sleparija. Francoska vojna uprava se pa s takim človekom, kot je Turpin, direktno pogajati ne more, sicer je pa Turpin že prodal poprej vse svoje iznajdbe in to tudi vse bodoče neki družbi. Na to je govorilo več govornikov, ki so napadali vojnega ministra in zahtevali, da se pogaja vsaj indirektno s Turpinom o njegovi iznajdbi, ko se vendar generali pogajajo celo z vohoni, da si jih prezirajo. Posebno hudo je napadal uradništvo vojnega ministerstva Humbert, očital malomarnost in nevednost. Kar se tiče Turpina, se je vedno trdilo, da je izdal melinit in so nega zaradi tega obsodili, sedaj se pa nakrat govori le o pikri-novi kislini. Da se ni ministerski predsednik izrekel, da bode vlada pridobila Turpinovo iznajdbo, ako je kaj vredna, gotovo bi prvi dan bila vlada padla. Vojni minister pa tako najbrž odstopi.
Slovstvo.
Pouk o Črtežih (planih). Spisal in z 59. podobami pojasnil Jos. Bezlaj. meščanski učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem. II. pomnoženi natis. Založilo Pedagogiško društvo v Krškem. Na-
„Lep vrt imate", nadaljeval je Karol v nemali zadregi. „Ali bi mi ga hoteli bližje pokazati ?" Milka je hitro odprla vratica; ni vedela ali bi šla za Karolom pod oboke vinske trte, ali bi se izgubila v kuhinjo Nehote je stopila noter: Bila je videti v veliki zadregi. Karolu se je smilila ... pa oditi od nje ni mogel, to bi bilo neolikano. Sprehod po vrtu je bil zelo mučen za oba. On je začenjal pogovor na vse mogoče načine, pa ena je odgovarjala le „da" ali „ne" in še to s tresočim glasom. Se le Miloslav ju je rešil. Šaljivo ga je pozdravljal Karol — Milka se je mej tem izgubila.
„Ne, prijatelj moj", zmerjal je 2ukovsky tovariša .smrtni greh je zanemarjati tako lepo sestro ! Tukaj je kakor sužnica, nesvobodna. nesamostalna 1 Pa kako razumne oči ima. Zakaj je pa ne izvedeš iz zaduhle kuhinje na sveži vzduh I Tako ne pridemo dalje, višje ..."
„To ima globejše vzroke, a morda je to tudi njena sreča. Ona ie priprosta, ima le skromne želje, ki se ji prav lahko izpolnijo. Zakaj bi jo motil v dušnem miru I Vsaj se mi vže davno zdi, da ni več tako tiho-zadovoljna kakor poprej*.
Karol se je malo zamislil. „Veš-li kaj ? Povabljena sva jutri k tvojemu staremu Kolesarju. Dobro, šla bova, pa brez tvoje sestre ne ; to je moja odločna prošnja".
.Težko pojde, ne hodi rada tja."
tisnil Drag. Hribar v Celji. — Vsebina: Predgovor. I. O situvacijskih črtežih. II. Stavbarski črteži. III. Nekoliko naukov o senci. IV. Nekaj o barvah. V. O perspektivi. — Znanstveni izrazi. — Knjižica se dobi pri nPedagogiškem društvu" v Krškem in pri g. Drag. Hribarju v Celji. ter velja 1 krono 8 poštnino vred. Pri .Pedasogiškem društvu" dobe se še nastopne knjige: II., III. IV. in V. .Pedagngiški letnik" po 1 gld. 50 kr. .Občno vzgojeslovje", „Občno ukoslovje", »Izkustveno dušeslovje" in „Jezikovni pouk" po 80 kr. — Navod k početnemu risanju in oblikoslovju za 35 kr. — Priloge k .Pouku o črtežih" in sicer: I. Nauk o projekcijah, 22 podob za 10 kr. II. Nauk o senci, 16 podob za 8 kr. III. Nauk o perspektivi, 21 podob za 10 kr.
Koledar za 23. tedeg leta 1894.
Nedelja, 3. junija: 3. pobinkoštna; evang.: Prilika o zgubljeni ovci; Srce p. m. Ponedeljek, 4. junija: Fraučišek, Kor. sp. Torek, 5. junija: Bonifacij šk. Sreda. 6. junija: Norbert šk. Četrtek, 7. junija: Epifanij šk. Petek, 8. junija; Medard šk. Sobota, 9. junija: Primož in Felicijan m- m. — Lunin spremin: Mlaj 3. junija ob 11. uri 54 minut zvečer. Solnce izide 5. junija ob 4. uri 17 minut; zaide ob 7. uri 41 minut.
Dnevne novice.
V L j u bi j an i, 2. junija.
(Z Dunaja) 1. junija. Za zastopnika v letošnjem zasedanju delegacij so določili slovenski poslanci s Kranjskega poslanca kanonika Klun-a. Kakor listi poročajo, pričn6 se zaradi zmedenih razmer na Ogerskem letos delegacije še le 11. septembra. Davčni in justični odsek bodeta tudi letos nadaljevala posvetovanje po preložitvi državnega zbora.
(Novi okrajni cestni načelniki) oziroma namestniki gg: za okraj cirkniški Al. Pogačnik in Jos. M i 1 a v e c; za okraj logaški: Lovro Š e b e-nikar in Jos. Smole; za okraj Lož: pl. O b e r-ligner in Jak. Tur k; za okraj idrijski: P. Gruden in Kari Svoboda.
(Tiskarnica dražbe sv. Mohorja) v novem Mohorjevem domu v Celovcu je sedaj, kakor se nam poroča, popolnoma urejena. Kolik razloček od prej I Prej zaduhli in temni ter povsem nedostatni prostori, sedaj s vitle dvorane, v katerih je vse jako praktično in lepo urejeno, tako za tiskarno kakor za knjigoveznico. Na desno od glavnega vhoda je pisarna g. poslovodje, potem dvorani za stavce in stroje. Vse štiri stroje goni (plinov motor). Na desno od vhoda je pisarna g. vodje in g. družbinega tajnika ter knjigoveznica. Gotovo bode si vsak rodoljub, kateremu nanese prilika pr.ti v Celovec zlasti o bližajočih se počitnicah z zanimanjem ogledal si novi Mohorjev dom iu družbine zavode. Gospod
.Gotovo pojde!" odločno zatrjuje ognjeviti Karol in gre potem sam na sprehod. Imel je namreč to dobro navado, da je natančno preiskal okolico vsakega mesta, kamorkoli je prišel. Svojo pot je začel na severni strani mesta — zlezel je na griček, ki se je precej strmo dvigal nad Borinom. Pozno zvečer se je vrnil, brez večerje se je ulegel v postelj ter trdno zaspal.
V	Miloslavovi sobi je gorela luč do pozne noči. Na vrtu, na kameneni klopici je sedela Milka in plakata. Žalost, britka žalost ji je vzburila dušo. — So trenotja neumevne boli, ki nimajo jasnega vzroka. V dobah prvega razvitka človeške duše jo vlada neka bolehnost . . . Včasih je nevarna, često rani smrtno ! . . .
V	srcu zapuščene deve je vzniklo neko še nepoznano, nikdar nezačuteno hrepenenje po neznanem, daljnem, nemogočem! Cim več je dušila v sebi ta čustva, tem bolj so rastla in se množila. Danes zvečer so se pa razpočila v dolgem, britkem joku.
.Kaj ti je Milka?" vprašajo prestrašena mati, ko jo je po dolgem iskanju našla solzečo se na vrtu. Pomiri si brezmejno žalost, to je greh. Kdor se ne da potolažiti, kljubuje le Bogu in njegovi sveti rolji. On nam je sam poslal križ, golobica moja — On ti ga pomore prenašati."
Milka se je razplakala v maternem naroe,u.
poslovodja jako rad ter prijazno rojakom postrež e ter daje potrebna pojasnila.
(Iz Rima) se nam poroča. Sinoči dne 30. maja ob 1/i. uro se je razletela z močnim treskom bomba, položena pred palačo pravosodnega ministerstva v sredi mesta blizu palače Borghese. Sipe v oknih sosednih hiš so popokale v kosce, bližnje plinove svetilnice so ugasnile. Na palači je odletelo nekaj okraskov. Čotrt ure pozneje se je razletela druga bomba na voglu palače vojnega ministerstva z jednako močnim pokom. Obe bombi sta bili napolnjeni z železnimi žreblji. Tukajšnji listi pišejo, da sta bili bombi položeni od anarhistov v osveto za obsodbo poslanca De Felice Giuffrida in tovarišev. Včeraj je namreč porotno sodišče v Palermu proglasilo obsodbo proti osebam, ki so provzročili nemire na Siciliji. Poslanec De Felice je obsojen na 18 let zapora in 31etno nadzorstvo, Bosco, Barbato in Verro na 12 let, Montalto na 10 let, Pico na 5 let in Petrina na 3 leta.
(Goriške novice.) Poroča se nam: Vikarijat Kal omisli si letos nov križev pot. Slike bo priskrbel g. Gosar v Gorici. — Obstrelil se je na obeh rokah neki mladenič iz Sv. Lucije na Mostu. Prepeljali so ga zdravit v Gorico k usmiljenim bratom. — 27. maja šla je neka Uršula Medvejšček iz Ločnika trgat listja za sviloprejke. Vrh murve, na katerem je sedela, se je odčesnil, padla je nesrečno in se močno pobila na obrazu. Nezavestno odpeljali so v Ločnik in prevideli jo s svetotajstvi za umirajoče. — Na Lokvah je utonil soboto teden 25 leten mladenič v velikem kalu (napajališču) vračajoč se iz krčme. — V Ravnici našli se staro pastarico mrtvo na paši. — Zaduji »Goriški Vestnik" priloga »Sloge" napada prav po nepotrebnem g. svetogorskega vodjo, msgr. Rutarja, češ, da je dal preveč laškemu »Alojzije-višču". Vsakdo ima pravo razpolagati svojevoljno s svojim. G. vodja m terjal nikake odškodnine za obed ob priložnosti svetogorske procesije, marveč izrazil je željo, naj se nabira — mesto plačati kosilo — za oba zavoda. Tedaj je prav za prav nabrana svota vendarle nekaka odškodnina za obed in torej lastnina g. vodje, katero je imel pravo razdeliti svojevoljno. Ako je on dal vsakemu zavodu pol, kako mu more očitati »Vestnik", da »ni prav" ravnal? Daje »Vestnik" slabo poučen v tej zadevi, priča tudi to, da ve le o 60 gld. nabranih pri obedu, dočim se je nabralo skupaj 120 gld. Ker že govorim o »Vestniku", dodamo še, da se Sloveuci lahko sramujemo, da štirje slovenski listi v Gorici povijajo v lep materin jezik tako nizke osebnosti, in suho koristolovstvo. Ni čuda, da se nam tujci posmehujejo. Tu i tam sama hujskanja, ščuvanja, nič stvarnega. Samo raz-diranje, nič zidanja. Bog se nas usmili!
(Odbor »Slovenskega Alojzijevišča" v Gorici) je ravnokar razposlal, kakor se nam poroča iz Golice, duhovnikom članom sledeče vabilo : P. n. gospod! Na podlagi društvenih pravil vabimo Vas na letni občni zbor »Slovenskega Alojzijevišča" v Gorici, ki bode dne 14. junija t. 1. ob 10. uri zjutraj v bogo-
»Pusti, dovoli . . zašepeče konečno, ko se je bila dovolj izjokala na materinem srcu, »no, sedaj mi je vže bolje ! Poglej, ljuba mamica, vsaj se vže smejem! Zares bleda luna je posvetila od solz poroseno, smehljajoče deviško obličje. Vetrič je zapihal, listje je zašumelo na drevesih. V ta bajni šum so se mešale besede razžalostene deve.
»Mati, od očetove smrti mi je včasih tako hudo, tako grozno v srcu. Tu v glavi me nekaj teži in nad desnim ušesom mi vdarja, kakor s kladivom. Meni se zdi, da nimam nobenega na svoji strani, da sem sama, takrat nobenega ne ljubim, da niti vas ne ! Potem se glava razboli. Vse me mrzi, jezi; vso moč moram zbrati takrat, da se ne skregam z vsakim, kogar vidim. Hotela sem vse zamolčati, da vas ne vznemirim . . . danes se vam pa moram izpovedati . . . Zato mi je sedaj bolje! Skrivati je greh !"
Dežanova se je ustrašila, sklenila je, da pošlje takoj zjutraj po zdravnika. Ni mogla zaspati, hčerina čudna bolezen jo je vznemirjala. Daailo se je vže, ko je zaspala. Pri prvih žarkih zore je vže vstala iu šla k bolehni hčerki. Našla jo je v trdnem spancu. Celo lepe deve je obsevala nežna bledost . . . Starica je čula nepravilno utripanje njenega srca, kratko pa težko dihanje, včasih tiho ihtenje . . . Ustrašila se je dobra mati! S tresočo roko ji je zravnala odejo . . . Dotaknila se je njenega čela: bil je kakor led ! . . .	(Dalje sledi.)
slovnici. Točke dnevnega reda: 1. Poročilo odbora. 2. Nasvet oddora o nakupu svoje hiše. 3. Drugi morebitni predlogi. V Gorici, meseca maja 1894. Za odbor: Fr. Mercina, ravnatelj. — Odbor ni objavil nasveta o nakupu svoje hiše. Upamo pa, da je odbor izbirajoč prostor gledal na bodočnost zavoda. Pri nakupovanju take hiše ni gledati na en tisočak menj ali več, ampak najprej na primernost suhote. Rajše 15.000, pa primerno, nego pa neprimerno. Slabo ali tesno zidališče je vedno najdraže. Tako sodimo in bomo tudi govorili dne 14. maja.
(Komedija) Iz Gorice: Zaduji »Goriški Vestnik" ima skrajno ojster in neotesan članek proti vredniku „Soče", ker je ta v zadnji številki razvil novo misel, da od zdaj naprej ne sme več veljati staro načelo: „Svoji k svojim", ampak novo: »Kupujte le pri somišljenikih". Od začetka smo menili, da je goriški prepir tragedija in gosp. A. Gabršček mučenik, kakor je sam pisal, zdaj pa se nam svita, da je naš prepir le bolj komedija, ki se že završuje z znanim goriškim pozdravom: »Oča, pejte ga nutar, bomo dali ana (h)lača za vaša sina."
(Iz Rovt) 30. maja: Za izpeljavo naših dveh cest se delajo že tu in tam potrebne priprave. Naši sosedje Zirovci že komaj čakajo te nove zveze. Dokler nemarno uresničenega tega načrta, ni našemu prometu ni ljudstvu ničesar pomagano. — Šola (za silo) na Vrhu, pretekle dni slovesno otvorjena, štela bode nad 70 za šolo godnih otrok. Pouk bode trajal od 1. aprila do 31. dne oktobra meseca vsacega leta, oskrbljeval ga bode župni upravitelj č. g. J. Nemanjič. — Letina kaže todi gori povsod kaj lepo ; nadejamo se obilo send, sadja in poljskih pridelkov. — Zupna cerkev sv. Treh kraljev na Vrhu dobi to poletje — kakor se nam poroča, — nov kinč. Domači umetalni slikar g. L. Grilc dobil je namreč naročilo, izslikati ondotni presbiterij, na kar se bode položil po tleh tudi primeren novi tlak.
(Osebna vest.) Višji štabni zdravnik g. dr. A. Vu č i n i č preselil se je stalno iz Zagreba v Celje.
(Kaznjenci z Grada,) ki so delali pri zagrad-bah hudournikov na Koroškem zadnja leta in osve^ dočili v tem oziru svojo spretnost, porabili se bodo letošnje poletje pri zagradbah na Solnograškem, in sicer v Zeli am See.
(Najem lova.) Pri c. kr. glavarstvu v Kranju se bode lov za občine Železnike, Selce, Trata in Sorica, sodnega okraja Škofja Loka za pet let, to je od 1. avgusta 1894 do 31. julija 1899, na uradnem dnevu v Skofji Loki dne 30. junija t. 1. potom javne dražbe v najem dal, in sicer za občino Selce ob 9. uri dopoludue, Sorico ob polu 11. uri dopoludne, Trata ob 11. uri dopoludue. Pogoji za najem se morejo pri ondotnem uradu pregledati ob navadnih uradnih urah.
(»Zgodovinske povesti za meščanske šole",) spisal prof. Ivan Vrhovec; — uporabo te knjige je ministerstvo za uk in bogočastje z razglasom 13. p. m. letos, in sicer v zadnjih dveh razredih vnanje dekliške šole pri Uršulinkah in mestne dekliške šole pri sv. Jakobu — dovolilo.
(Goriško pokopališče). Poroča se nam iz Gorice : Pokopališče v Gorici je že drugo desetletje predmet govorjenja, pisanja, da celo interpelacij v državnem zboru. Ne brez povoda. Ko je bile prenapolnjeno bivše pokopališče v Franc-Jožefovej ulici, začeli so resno premišljevati mestni očetje, kje bi kupili sveta in zgradili novo obsežnejše. Razni gospodje bili so raznih mislij. Mož, katerega so prvega pokopali na sedanjem mirodvoru, je kar gorel za kraj, kjer je sedaj. Pridobil si je privržencev, s kojimi je dognal kljubu odsvetu zdravnika dr. Rojca nakup zemljišč na severovzhodni strani Gorice. Mesto si je izposodilo lepo svoto denarja in gradilo novo pokopališče z rodbinskimi rakami trdno se nadejaje, da bo skupilo obilo okroglega pri razprodaji blagoslovljenega sveta. A varali so se. Le prekmalu so se prepričali Goričani, da na novem pokopališču treba piti vode vsacemu, tudi onemu, ki jej ni bil prevelik prijatelj v življenju. Spoznali so, da ilnati svet ne pospešuje razkrojitve človeškega telesa, pač pa zavira. Pritožbe množile so se čedalje bolj. Imovitejši določevali so v svojih oporokah, da se pripelje po smrti njih truplo na šempetersko, štandersko, solkansko, pevmsko ali celo svttogorsko pokopališče, časih so nakupili že pred smrtjo na omenjenih pokopališčih, obiteljsko rako, rajši drago plačali svet na okoličanskih pokopališčih, kot bi dajali trmastemu mestu dobička. To dejstvo jelo je skrbeti mestne očete. Sprevidelo je, da treba pokopališče kako osušiti. Odredilo je skopati glo-
bok jarek krog in krog, kamor naj bi se stekala voda iz močvirnatega mirodvora, s čimer se ni ničesar zboljšalo pokopališča, a škodilo občutljivo Gorici r zdravstvenem oziru. Goričani pijejo kronberško vodo. Vodovod je napeljan memo pokopališča. Da so v času, ko teče preko pokopališča kronberška voda, ne na-vzame zdravju koristnih snovij, je po vsem naravno. A še v neč&n je mesto škodilo zdravju Goričanov z novim pokopališčem. Na kraju, kjer kaj gnije, porajajo se zdravju škodljivi plini. Te pline, ki puhte z goriškega pokopališča, dovaia prav marljivo v mesto severovzhodni veter, kateri pihlja skoraj redno v Gorici. Da se v takem ozračju ne prerajajo pluča, je menda zdravniško dognano. — Pa vsega tega niso hoteli poštevati „mestni očetje". Kar so hoteli, so zvršili. Pokoro že delajo. Kakor rečeno, bogatini se prepeljujejo na okoliščanska pokopališča; zid na oni strani so morali že prezidati, ker mu je močvirje odreklo trdni temelj; nad rodbinskimi rakami začele so zevati velike razpokline, katere so glasno opominjale, da se bo razletela zgradba, ako jej ne oskrbe zanesljivejšega temelja in zopet je bilo treba zidati. Troški na troške, dohodki pa pičli. Pa to še ni vsa kazen za mestno trdovratnost. Poslanci ova-jali so svojeglasnost mestnih zastopnikov celo v državnem zboru iu naj no prosijo, naj visoko ministerstvo vpliva na mestni zastop, da korenito odpomore tej zdravstvenej hibi. Vlada se je zganila, zapovedala je novo preiskovanje. Domači listi javijo, da je na-mestništvo poslalo g. inženerja Tommasi, da preišče goriško pokopališče in o tem poroča vladi. Zanimivo je, da je ista Gorica, ki tako očetovsko skrbi za zdravje Goričanov, lani dovolila svoto dvema nemškima listoma, da razglasita Gorico za avstrijsko Nizzo in jej privabijo imovitih tujcev — prezimovalcer! Interpelacija v državnem zboru o goriškem pokopališču je pač neplodovit inserat v korist avstrijskej Nizzi
(Zrelostni izpit) pismeno polagajo goriški abi-turijenti ta teden.
(Najden vtopljencc.) Pišejo nam iz Rovinja dne 31. maja. Meseca januvarija zginil je iz Trsta v slovenskih krogih dobro znani Anton Škabar, ki je 17 let služil pri južni železnici v Trstu. Od tega dneva ni se znalo, ali je živ ali mrtev. Mislilo se je, da je našel smrt v valovih morja pri Roviuju. Ta slutnja se je vresničila, kajti te dneve prišlo je na morsko površje človeško truplo, katero so spoznali kot identično s Skabarjem.
(Kako koristno je navadno oglje.) Najboljše razkuževalno sredstvo je oglje. Ker je zelo luknji-často (porozno) kondesuje hitro veliko smradljivih gasov. — En sam kubični palec svežega oglja posrka skoraj 100 kubičnih palcev amonijaka. Ako se tedaj oglje v širocih posodah postavi po tleh hitro očisti slabi zrak, ker smradljive gase posrka. Dišeče meso zgubi duh, ako se obloži z ogljem. Leseno oglje je prav dobro sredstvo za rane in otekline, ker mrtvo in divje meso kakor tudi otekline hitro odpravi. Ako oglje deneš na opekline, ti kar naenkrat bolečine zmanjša in ozdravljenje pospeši. Ako deneš malo zličico ogljenega prahu v kozarec vode, ti vzame glavobol, katerega po-vzročuje spriden želodec. Dobro sredstvo je tudi zoper zaprtje, gorečico in krč v želodcu.
(Napravljanje žganja za domačo uporabo). Letna doba, določena na čas od 1. novembra jednega leta do konca oktobra sledečega leta za davščine prosto narejanje žganja in lastnih pridelkov za domačo vpo-rabo na Kranjskem se od letošnjega leta naprej priloži na čas od 1. oktobra jednega leta do 30 septembra sledečega leta in vsled tega tudi obrok za zglasitev davščine prostega narejanja žganja določi na 15. dan avgusta vsakega leta. Od leta 1894 naprej se mora tedaj nameravano, davščine prosto narejanje žganja zglasiti ali pri občinskem predstojništvu ali pa pri dotičnem oddelku c. kr. finančne straže ustno ali pismeno najkasneje do 15. avgusta vsakega leta, in se mora v tej zglasitvi čas, v katerem se hoče davščine prosto žganje narejati, tako napovedati, da pade v letno dobo, ki se računa od 1. oktobra onega leta, v kojem se je zglasitev prijavila, do 30. septembra prihodnjega leta. Na zglasitve, katere se prijavijo še le po 15. dnevu avgusta ali v katerih je napovedan v zgoraj navedeno letno dobo ue spadajoč čas, ali katere v kakem drugem oziru ne zadoščajo določbam tukajšnje objave z dne 6. julija 1893, se ne bode oziralo.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 20. do 26. maja je v Ljubljani bilo rojenih 17 živih in 3 mrtvi, umrlo jih je v tem času 31. Jedna oseba je umrla za otročico, 1 za legarjem, 9 za jetiko, 3 za vnetjem
sopiluih organov, 3 za želodčuim katarom, 2 vsled mrtvouda, 4 vsled starostne oslabelosti. Mej umrlimi je 9 tujcev in 15 iz zavodov. 2 sta zbolela za ošpicami, 1 za škarlatico, 2 za legarjem, 2 za grižo in 2 za vratico.
(Občni zbor političnega društva »Edinost") bode v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri pred poludne v dvorani Mally.
(Veliki koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu) bode v soboto dne 9. t. m. ob 8'/, uri zvečer v gledališči »Fenice".
(Očesna bolezen trahorn) se je letos po po-žcškej županiji v Hrvatski silno razširila. Sedaj je bolnih ondi nad 2000 ljudij.
(Zavarovanje zoper točo.) Ker je letos po naši domovini toča že toliko škode naredila, je pač potrebno, da se poljedelci, kateri še niso bili prizadeti, zavarujejo. — Res je, du nekateri pravijo, v našem kraju še toča ni pobila, kar pomnimo. Toda po tacih krajih je tudi premija zelo nizka in niti jeden odstotek zavarovanega zneska ne znaša. Zra-čunili so pa, da pri nas v Avstriji ni nobenega kraja, kjer bi toča vsaj vsacih 50 let enkrat popolnoma ne pobila poljskih pridelkov. Zavarovanje zoper točo, bi tedaj pri skrbnem in previdnem gospodarju moralo bili vsakoletni redni izdatek.
(Tri angleške oklopnice) prispele so včeraj (petek) iz Benetek v Trst ob 3. uri popoludne.
(Nova cesta.) V bližnjej prihodnosti bavil se bode občinski svžt zopet z raznimi načrti tičočimi se javnih mestnih naprav. Jedua teh zadev je tudi projektirana nova cesta s Karlovske na Ižansko cesto. — V drugem oziru bi bilo pa želeli, da bi mestna občina pospeševala tudi bolj nove zgradbe. Pomanjkanje stanovanj postalo je zadnji Čas v Ljubljani uprav akutno! To ni v nikako reklamo prometu po tujcih 1
(Čudna tolažba) Pri imenitni pojedini je neroden gost z juho polil krasuo obleko neke gospe. Sluga jo hoče hitro potolažiti, rekoč: Milostna gospa, nikar ne bodite hudi, zunaj imamo še poln kotel najboljše juhe.
(Semnji po Slovenskem od 2. do 9. junija.) Na Kranjskem: 6. na Vinici; 8. v Rakitni; 9. v Vrhpolju pri Vipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemberku : 7. v Loškem potoku. Na Stajerkem: 4. v Mariboru; 6. v Turnišču; 7. v Kapeli; 8. pri Sv. Martinu; 9. v Pilštajnu, pri Sv. Marjeti na Dravskem polju.
Društva.
(„S1 o venska Matica.") Vabilo na C. od-borovo skupščino »Slovenske Matice", katera bode v sredo dne 13. junija t. I. ob pol šestih popoludue v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnikov o XCIX. odborovi seji in o XXIX. občnem zboru. 2. Naznanila predsedništva. 3. Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Posameznosti.
Odbor.
(Podružnice sv. Cirila in Metodana Koroškem). Prihodnjo nedeljo dne 3. junija ima podružnica za Beljak in okolico shod v Ločah. Na vsporedu so jako zanimivi govori, med drugim: „Fra-mazonstvo, liberalizem iu socijalizem, najhujže bolezni sedanjega časa; dobra šola, najboljše zdravilo proti tem boleznim." Sodeluje tudi pevsko društvo »Gorotan". — Dne 10. junija zboruje podružnica za Haber in Medgorje v Podgradu. Na vsporedu so zanimivi govori in igra »Svoji k svojim" 1 Obema shodoma želimo obilo uspehov!
Narodno gospodarstvo.
Gorenjske planine.
Ti nesrečna pot, kaj ti je neki na misel prišlo, da pričenjaš rogoviliti na svoja slara leta in s tem napravljaS ljudem take sitnosti? Mallner tc jc pri nakupovanju gozdov za svojega gospoda zatajil, ker je Bom hotel imeti »živalski vrt«, kjer bi nihče nič opraviti nc imel, a Mallner si jc mislil: »Ko naredimo ograjo okoli živalskega vrta in tako zapremo pot, nobenemu kmetu še na misel ne bode prišlo, da bi skušal po njej na Koroško priti; saj je moj gospod bogat, da lahko vso Kranjsko pokupi in odločilni možje v naši bližini so z nami. Marsikdo, ki je bil že daleč za Karavankami na potu proti Jezeru, moral je res hotel ali nc hotel z dolgim nosom nazaj, ker prebivalci živalskega vrta so ga obrnili. Ubogi zapuščeni poti se je v čudni, novi druščini začelo tožiti po starih znancih in zato jih jo prosila, naj bi jo rešili iz »orlovih« krempljev. Kakor znano,
pri domačem »zaščitniku« niso nič opravili, zato so potrkali na vrata deželno-zborska. In ta so so jim — odprla. Naložilo se jih je najprej nekoliko za ušesa »vrlemu zaščitniku« gorenjskih kmetov proti Židom, kar mu jo provzročilo mnogo neprijetnih potov in mnogo dolzih skrbipolnih nočij v njegovi kremeniti rozidenciji. No pa kakor vse kaže, stvar se je za enkrat zanj dobro iztekla, drugič morda ne bode šlo tako gladko; kajti kmetje so se začeli zavedati in organizovati. Vendar pa mu malo strahu gotovo ni škodovalo.
Hitro raznesla se je po vsem Gorenjskem novica, da se jo preiskava obnesla slabo za kmete, da bodeta dva še celo kaznovana, in da mi prejmemo v kratkem obširen popravek na dopise od Tržiča in Brezij. No, kmetje so res malo medli, ker jih je bilo sedem in so se jako strogo spraševali ; toda o glavni stvari glede dogoclljajev v tržiškem občinskem uradu zaradi pota izpovedali so vsi isto, kot se jo govorilo v deželnem zboru.
Za oba dopisa iz Brezij in o planini »Prevalje« pa so odgovorni kmetje sami in tega bi se gotovo ne bili upali storiti, ako ne bi bilo vse do piCice resnično. Sicer pa smo precej spoznali, zakaj se trosijo take novice in bili smo prepričani, da popravka ne bode. — No vkljub tem za nekater-nike neprijetnim homatijam pa danes poročamo veselo novico, da bodo naši vrli kmetje še skozi Bornov »otročji vrtec« prav mimo njegovega novega »Maslenegagrada« gonili lisce, cike, sivke in bevke na planine. Seveda o tem tudi nobeden pameten človek dvomiti ni mogel. Kaj tacega zamore le — Mallner s svojimi pristaši, ki že res mislijo, da bodo s s svojimi glavami prebili Karavanke, da niti predora skozi Ljubelj delati treba ne bode in da se jim bode vse Gorenjsko pokorilo. Moralo bi še nekaj Mallnerjev in zlatih glavic priti, da bi naše Gorenjce ugnali. Da je imelo to prizadevanje tudi vspeh, kaže to-le pismo sv. Ka-tarinskega županstva:
»Visoki deželni odbor v Ljubljani je (namreč) z odlokom dne 13. aprila 1894 št. 1066 v zadevi rešenja pritožbe barona Borna proti sklepu občinskega urada sv. Katarine z dne 21. maja 1893 o javnosti potov, ki peljejo skozi Bornov živalski vrt, razpisal obravnavo na dan 7. maja t. 1. dopoldne ob 10. uri na lici mesta v poduk o dejanj-skih razmerah s tem pristavkom, da je pristop k tej obravnavi vsakemu dovoljen, bodisi opravičenec ali spričevalec in tudi se smejo kake pismene listine predložiti.«
Županstvo občine sv. Katarine dne 25. aprila 1894.
Jernej Železnikar.
Obravnava bila je potem za 21. dan majnika razpisana. Popiše naj jo pero kmeta Petra, samo napake hočemo malo popraviti, ker on zna bolj sukati cepec in bič kot malo drobno pero:
„Dne 21. maja ob 6. uri zjutraj zbrali smo se v Tržiču in potem šli skozi Bornovo. Prvi je šel »vojvoda" Mallner, za njim dr. Munda, »oberboršt-nar" in še jeden lovec. Za njim pa naš doktor od deželnega odbora, sem slišal, da se piše Zavašuik (prav Zbašnik), ne vem pa ne za gotovo, ker tako visocega gospoda ne upam za ime vprašati. Za njim pa zopet dva lovca z jednim fantom. Ti so različno ropotijo s »kištom" (brešnom) in pijačo nosili. Prišli smo do planine Brezuine. Gori smo se oddahnili in malo čutare nategnili. V brezninski koči je ostal tudi Mallner, dr. Munda in vsi lovci. Mallner je slišal veliko grenkih. Pa jih je navajen požirati. Potem se vzdigneta deželni urad in »oberboršt-nar" proti planini Komateri in kakih 40 do 50 ljudij za njima. Na vrhu bil je sam Ankov sin. Potem nas notri pokliče in nam prebere, da pot do Hudičevega mostu je občinska pot Sv. Katarine, naprej skozi Bornovo je javna pot, ker smo mi vedno živino skozi gonili, srečavali kupce, romarje, popotne ljudij in vojaki so hodili po njej. (V specijalni karti je zaznamovana ta pot kot vozna pot (Karrenweg), ne kot steza. In vendar še steze čez travnik ali njivo nihče ne more zapreti po 30 letih. Op. vr.) Potem so se podpisali župani z nekaterimi svetovalci in odborniki občin Sv. Ka tari na, Tržič, Križe, Duplje, Ko-vor, Brezje -Mošnje -Noše, Naklo, Ovsiše,Podbrezje. Ko je bilo to končano, prihrumel je Mallner v kauelijo in je mogel videti, kak razloček je med letos in vlani, ko nas jo hotel
z listki premotiti za pot. Bo že minula njegova slava. Stari Primožič, ki je bil nekdaj posestnik »Puterhofa" in nezmernih sedaj Bornovih gozdov, asogana svoj način ob Pristavo spravili, je rekel Mallnerju iu Mundi: »Pot pa že ne bode v»ša." Munda odgovori: „ E n doktor zgubi, drugi pa dobi." (Tako je I) Naš doktor bil je zelo prijazen z nami in je rekel, da bota prišla še en dan, da bota še druge priče zaslišala.
Ravno sedaj zvedel sem nekaj novega, kako sta Mallner iu Boru od nekega kmeta hotela kupiti del v planini Šiji. Ko natanko zvem, bodem-že pisal. Lepo pozdravlja kmet Peter J.
Upamo, da bode obravnava za kmete ugodno rešena in so ravno tako ali odvrnile druge krivice, ki se kmetom na gorenjskih planinah god<5, ali deloma popravile
Mi pa bomo vedno opazovali vse gibanje naših nasprotnikov, kakor smo obljubili, in vse brezozirno na dan spravili.
Telegrami.
Ogerske zadeve.
Dunaj, 1. junija. „Budapester Correspon-denz" hoče vedeti, da je grof Khuen Heder-vary se izjavil, da prevzame sestavo nove vlade le s pogojem, da se ves program prejšnje vlade ohrani popolnoma cel in nepre-menjen, da se cerkveno-politične reforme takoj rešijo v zbornicah. (?)
Budimpešta, 1. junija. Wekerla in njegove ministerske tovariše je na kolodvoru, ko so se povrnili z Dunaja, vsprejelo več liberalnih poslancev in mnogobrojno občinstvo, ki so Wekerlovemu vozu izpregli konje in ga peljali pred liberalni klub, kjer ga je vsprejela vsa stranka in ženske s šopki. Wekerle se je zahvalil za presrčen vsprejem. Rekel je, da je vestno izvel svojo nalogo in je dal svojo ostavko, ko cesar ni v vsem pritrdil zahtevanim jamstvom za vsprejem predloge o civilnem zakonu. On zagotavlja, da ustavno mišljenje vladarjevo daje popolno jamstvo, da predloga zakona o ženitvah ostane bistveno nespremenjena. Po govoru Wekerlovem obnovile so se burne ovacije v klubu in zunaj kluba, kjer se je zbralo veliko ljudij. Predsednik liberalni stranki zahvalil se je ljudem z balkona za simpatične izjavo za liberalno stvar. Mir se ni nikjer motil. Iz provincije prihajajo izjave simpatij Wekerlu in liberalni stranki. V klubovem prostoru je bilo tudi več opozicijskih poslancev.
Dunaj, 2. junija. Cesar pojde za več dnij v Budimpešto.
Dogodki na Bolgarskem.
Sredeo, 1. junija. Novo ministerstvo je vže imelo ministerski svet in diplomatičnim zastopstvom se je vže naznanila njega osnova. Izdala so se najstrožja povelja tukaj in po deželi, da se ohrani red. Prefektom se je naznanilo, da so odgovorni za vzdržavanje reda in vojaškim poveljnikom se je ukazalo, da naj podpirajo civilna oblastva. Policijo so povsod nadomestili z vojaki. Po mirno minolem večeru je bila jako živa noč. Potrjuje se, da je podpredsednika zbornice Mileva ljudstvo napalo pred knežjo palačo. Državnega pravdnikaDragomanovaso pretepli. Ministra Petrova zasmehovali so, ko se je peljal po ulici. Po noči je policija streljala na občinstvo. Prebivalstvo je razjarjeno na policijo. Predsednik zbornice Petrov je izjavil, da je Stambolov izrazil željo, da potuje v inozemstvo.
Sredeo, 1. junija. Nevolja prebivalstva traje dalje. Upati je, da se kmalu napravi red, ko se je odpravil najglavneji uzrok gibanju, namreč zamenila mestna policija z vojaki in so se poskrili člani in pa glavnejši pristaši prejšnje vlade, proti katerim so obrača v prvi vrsti nevolja prebivalstva. Njih hiše so se postavile pod vojaško varstvo. Z razglasom se poživlja prebivalstvo, da naj popusti vsakeršne demonstracije. Mestni vojaški poveljnik je prepovedal vsaka zbiranja.
Sredeo, 1. junija. Metropolit Klemen se je povrnil v Trnovo. Bil je slovesno vsprejet
in oficijalno zopet postavljen v prejšnjo službo. Vlada je zaukazala, da se mu izroče cerkveni ključi.
Dunaj, 2. junija. Povodom tega, da so Gressinann, Lueger in drugovi stavili nujni predlog, da vlada v prvi seji bodočega zasedanja predloži nov volilni red, je odgovoril ministerski predsednik knez Windisoh-gratz, da so nedavno se posvetovali zaupniki koalicijskih strank in predsedstvo go-spodske zbornice in vsi priznali, da je volilna reforma v smislu vladnega programa z dne 22. novembra 1893. leta potrebna. Ker se povsod kaže volja, da se doseže spo-razumljenje o tej stvari, se sme za gotovo pričakovati, da se vspešno reši vprašanje o volilni reformi. Vlada nima nobenega povoda, popustiti modus procedendi, katerega je nastopila. Zbornica je odklonila nujnostni predlog.
Dunaj, 1. junija. (Žrebanje srečk 1864. leta.) Glavni dobiček s 150.000 gld. dobi ser. 810 št. 26 ; 20.000 gld. dobi ser. 2155 št. 41; 10.000 gld. ser. 857 št. 76; po 5000 gld. dobota ser. 1980 št. 98 in ser. 3968 št. 91. Izžrebane so nastopne serije: 54, 183, 339, 352, 580, 796, 810, 857, 897, 1064, 1325, 1665, 1766 1930, 2009, 2155, 2191, 2242, 2300, 2356, 2798, 2817, 2980, 3174, 3377, 3968.
Praga, 2. junija. Včeraj so neki dečaki skušali pomazati črnorumene dvojezične ulične table, ali sta jih prijela dva redarja. Velika množica ljudij je metala za redarjema kamenje, steklenice, kozarce in dečake iztrgala redarjema. Policija, ki je prihitela na pomoč, je ljudi razpodila. Posebno besno seje obnašala neka ženska, katero so zaprli.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
Riunione Adriatica di Slcurta
v Trsstu.
Daš 23. maja vršil se je občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu je ravnateljstva predložilo poročilo in računski zaključek za 55. poslovno (189-3.) leto. V nastopnem podajemo važnejše točke tega poročila:
Sekcija zavarovanje na življenje sklenila je leta 1893 zavarovano glavnico v vrednosti gld. 12,483.990-— in letne rente za gld. 34.811'—. Zavarovane gotovine bilo je koncem 1. 1893 okroglo 72 mi ijonov goldinarjev glavnice in gld. 187.260 — letne rente. Premijskih dohodkov bilo je goldinarjev 3,004.781-—; izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in doživetje gld. 1,250,283 48, razven te svote pa je bilo rezerviranih gld. 267.025'— za slučajne škode. Premijska rezerva povišala se je v tej dobi za gld. 1,373.043-38 ter znaša sedaj 15 8 milijonov goldinarjev.
Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je gld. 6,840.806-—, vzvratna zavarovanja so veljala gld. 3,206.489'—, za škode izplačala se je — odštevši vzvratno-zavarovalne deleže — svota gld. 2,305.883-62. Rezerva v pokritje Škod znaša gld. 476.803-—, premijska rezerva pa gld. 1,809.785-—; oddelek za večletna zavarovanja ima gld. 23,065.997.— gotovine.
Glede na vedno zmanjšujočo se obrestno mero določila se je tudi letos svota gld. 100.000'— v okrepljenje specijalne pridobitne rezerve življenjske sekcije. Po odbitku označene svote in po raznih odpisih preostal je prebitek gld. 338.258-70. Za vsako delnico določila in izplačala se je svota gld. 62'— (2 gld. več nego v prejšnjem letu).
Premijska in pridobitna rezerva imata nad 19 milijonov goldinarjev vrednosti ter sestojita iz nastopnih točk : gld. 14 635.995-— premijska rezerva sekcij« zavarovanja na življenje, gld. 1,809.785'— premijska rezerva oddelka zavarovanja proti požaru in poškodbi pri prevožnji, gld. 327.287-— rezerva v pokritje kurzne razlike, gld. 500.000-— odvišna rezerva, gld. 600.000'— specijalna pridobitna rezerva sekcije zavarovanja na življenje in gld. 1,214.963'— splošni pridobitni rezervni fond.	314
Glavni zastopnik za Kranjsko je gosp. Ivan l^ei^clan,
predsednik trgovske ln obrtne zbornloe, posestnik ln veletržeo v Ljubljani.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. iu kr. dvorni založnik) v Curlliu (Ziitioh) razpošilja naravnost zasebnikom, drno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzoreasto, dauiasti itd. (kacib 240 različnih baž in 2000 razližnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. _9 (1 19—8)
KATOLIŠKI SKLAD.
Za ,katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Dekanijska konferenca v Leskovcu pri Krškem dne 26. aprila zložila za »katoliški sklad" 120 kron gld. 60-— Valentin Eržen, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino
za april in maj....... „ 6.—
Dobljena stava 2 kroni ... , 1 — Dr. Martin Mate k, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za
maj............ 5,—
Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru. mesečnino za maj „ 5'— Dr. Frančišek Papež, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, mesečnino za april in maj .... „ 10 — Dekanijska konferenca v
Kamniku......... „ 22 —
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 26. maja 1894.
Josip Šiška,
tajnik „izvrsujočega odseka'.
Darovi ta „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoško/ijski tajnik v Ljubljani,
Izvod iz voznega reda
avstr. drž. železnice
veljavnega od X. juiiijii 1894.
Tukaj omenjeni prihajalni in odhajalni časi naznanjeni so v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je k rajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob ii. uri 7 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Rudolfovo.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzlhal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 41 min. dopoldne mešani vlak v Kočevje
in v Rudolfovo. Ob 11. uri 50 min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selz-thal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob O. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Rudolfovo.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. tiri 53 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob 8. uri O min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Rudolfovega.
Ob 11. uri 27 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 12. uri 40 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega mesta. Ob 4. uri 48 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob 8. uri 34 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in
iz Rudolfovega. Ob 9. uri 21 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ O. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.
Prihod v Ljubljano (drž. kol ).
Ob O. uri 50 min. zjutraj	iz Kamnika. „ 11. „15 „ dopoludne „ „
* O. „ 20	zvečer	„ „
„ .9. „ 55 „ zvečer	„ „ (lavlak le oh nedeljah in praznikih.)
Umrli so:
30.	maja. Ernest Juvaa, realec, 17 let, Gradaške ulice St. 8, jetika.
31.	maja. Marija Sumak, gospodinja, 57 let, sv, Petra cesta 89, exudat. pleurit. dext.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
31
Stanje		Veter	Vreme	> O v, li« ■g« s S " a
zrakomera v mm	toplomer« po Celziju			
735-3 737 1 737-9	13-0 14-8 14-0	brezv. sl. vzh. sl. jvzh.	megla dež del. oblae.	9-50
7. n zjut. 2. u. pop. 9 u. zvee.
Srednja temperatura 13-9
za 3-2 pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 2. junija.
	gl-	kr		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	30	Speh povojen, kgr. .	—	64
Rež, «...	5	—	Surovo maslo, ,, .	—	72
Ječmen, „ . . .	5	60	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso.....	5	—	Telečje	—	62
Koruza, „ . . . Krompir, „ . . .	5	50	Svinjsko „ „ .	—	68
	1	60	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	12	_	Piščanec ....	_	40
Grah, „ . . .	11	—	Golob.....	_	17
Fižol, „ . . . Maslo, kgr. . .	8	—	Seno, 100 kgr. . .	2	Oo
	—	90	Slama, 100 „ . .	1	96
Mast, „ . . Špeh svež, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	20
	—	58	„ mehka, 4 „ „	4	80
Eksekutivne dražbe.
Ivane P r a c n i posestvo iz Starega Trga štev. 59, (1200 gld.) dn6 11. julija in 13. avg. v Ložu.
Antona S a m s e posestvo iz Šembij št. 10, (1300 gld.) dnč 2. julija in 3. avg. v Ilir. Bistrici.
Matije Š o b r a posestvo iz Trnja (1255 gld.) Janeza K e r n a posestvo iz Rodohove vasi (1045 gld.) Matije Ambrožičaiz Gor. Košane, posestvo (3697 gld.) Štef. S p u t i č a iz Vač, posestvo 2954 gld.) Jos. Čveka iz Gor. Košane, posestvo (2840 gld.) Gašp. Ž e 1 e z n i k a iz Gor. Košane, posestvo (400 gld.) Mih. V a d n u iz Klenika, posestvo (570 gld.) Tom. Kaluže iz Norina, posestvo (2030 gld.) Vilj. Dolenca iz Orehka, posestvo 702 gld.) Ant. B o 1 e t a iz Koč, posestvo (2000 gld.) vsi dnž 8. jun. in 10. jul. v Postojini.
Gregorija Zupančiča posestvo iz Mal. Lipovca (2015 gld.) dn6 19. junija v Žužemberku.
Mih. G o m b a č a posestvo v Zagorju na drugi dražbi 22. jun. v II. Bistrici.
Zahvala.
Za obila dokazila srčnega sočutja o priliki nenadne smrti moje ljube in dobre žene, oziroma matere
Mete Žumer
kakor za spremstvo k večnemu počitku predrage ranjke izrekam v svojem in v imenu svojih otr6k najtoplejšo zahvalo in sicer tako gospodi ljubljanski, kakor svojim ožjim rojakom, občanom in faranom gorjanskim, ki so se v tolikem številu pripeljali v Ljubljano k pogrebu, katero sočutje me je do srca ganilo.
V Gorjah, dnž 31. maja 1804.
317 i	Jakob Žumer.
Naznanilo.
Plemenski bik, od deželnokme-tijske in vladne komisije spoznan kot pripraven za spuščanje, je proti običajni odškodnini na zazpolago. Dunajska cesta št. 35 (Bežigrad) v Ljubljani.	313 3-1
a! Pod Trančo I	II* Gledal, ulice L
5 štev. 1 *>• loUllIiHv šteVt (i
J. SOKLlC
•--—= v L .j ubljani zznrz:
priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi izbbrno svojo zalogo
ja -r
•-"H IN —
t) 'O S1
t-i (O
J po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah r
Vozni red državne železnice
veljaven od 1. maja 1894.
Po staje
Ljubjana j. k. Ljublans d. k. Vižmarje . . Medvode. . . Loka . . . Kranj . . . Sv. Jošt (ostaj.) Podnart . . . Otoče (ostaj.) . Radovljica (ost.) Lesee.... Žerovnica (ost.) Javornik . . Jesenice . . . Dovje. . . . Kranjska gora . Rateče-Bela Peč Trbiž . . . .
Beljak j. k.
»t. 1714 št. 1716
it. 1712 št. 1718
7-10	11-50	4-14	12-05
7-1S	11-57	421	1209
7-27	12-06	4-31	1219
7-38	12 17	4-42	1231
7-52	12-29	4-54	12-44
807	12 44	5-09	1258
8-12	12-49	514	103
826	103	5-28	1-17
8-32	109	5.31	1-23
8 44	1-21	5-46	1-36
8-56	1-32	5-57	1-45
907	1-43	6-08	1-56
9-17	153	6-18	206
9-28	2-02	6-27	217
945	2-20	6-45	235
10-06	2-41	7 06	2.59
1019	2-54	719	313
10-33	3-08	733	329
11-55	4-34	8-35|	5'55|
Postaje
št. 1717
»t. 1711 št. 1716
št. 1713
Beljak j. k.
Trbiž .... Rateče-Bela Peč Kranjska gora. Dovje. . . . Jesenice . . . Javornik . . Žerovnica (ost.) Lesce.... Radovljica . . Otoče (ostaj.) . Podnart . . . Sv. Jošt (ostaj.) Kranj . . . Loka . . . . Medvode. . . Vižmarje . . Ljubljana d. k. Ljubljana j. k.
1102|
2-28
2-45 300
3-22 3'43 3-49
3-59
4-14 4-20 432 4'39
4-51 459 514
5-27 5-38 5-46 5-53
7-32
8-26
8-40 8'oa
9-12 9-30
9-36 945 956
1002 1014 10-20
10-31
10-38 1051
11-03
11-13 11-21 11-27
11 69
1-28 1-43
1-5(5 219
2-38 2-44
2-53 310
3-16 3-28 3-35 3-46
3-54
4-08 4-20 4-32 4-40 4-48
3-18
6-48 605 619
6-44
7-05 7-11 7-21 7-41 7-47
7-59 80(5
8-18 8 26 8-41
8-64 9 05 913
9-21
Nočni čas je zaznamovan z navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od '6'00 zvečer do 5 o9| zjutraj.
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik
Veljaven od 1. maja 1894.
Naznačeni čas na desno od postajnih imen čita naj se od zdolej navzgor.
2153 1.2. 3.	2155 1.2.3.	2157 1.2.3.	2159* 1.2.3.	Klm.	Postaje			2152 1.2.3.	2154 1.2.3.	2156 1. 2. 3.	2158* 1. 2.3.
zjutraj	popoldne	zvočer	zvečer	I				zjutraj	dopol.	zvečer	zvečer
783	205	650	1010	—	iz Ljubljane drž. k.		v	656	11 15	6«)	955
737	219	704	102*	5	t	. Tavčarjev dvor	ik	6*3	1102	607	9*2
7*0	222	707	10«	6		Černuč p.. . .		638	1057	602	937
801	2*3	7 88	1048	11		Trzina ....		618	1037	5*8	917
812	25*	746	1055	14		Domžal . . .		6H	1030	533	910
82*	3 06	805	1105	17		Jarše-Mengeš .	1 i	567	1016	51»	900
829	3"	810	llio	18		r Hoinec p. . . .		548	1007	456	8 53
8*3	325	884	112*	23		v Kamnik . . .	iz	535	951	4*3	8*0
Nočne dobe (od 6oo zvečer do 5zjutraj) označene so s podčrtanimi minutnimi številkami. — p. pomeni postajališče.
* Vlaka št. 2158 in 2159 prometujeta samo ob nedeljah in praznikih.
i
♦
♦
X
DR ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovjši ini najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordlnlra od 9. do 12. ure dopoldne ln od 2. do 5. ure popoldne. — ■ Ob praznikih od 9. di> 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (9)
*
t
X
M

otsi
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojnižtva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatarsko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—15
Vozni red železnice Ljubljana j. k. — Kočevje
0.2211/2311
1. 2. 3.
0.2213/2313
1. 2. 3.
607 61» 6»i 639 613 707 ■jas
738 7*7 759 880 837 io-l 918
1141 1153 1205 1215
laaa
joo 10!) 124 136 157
a H
241 249
0.2215/2318 l. 2 i.
630 6*4
667
705 7111
73;t
7*9 768 813 >85 8*6 1)03 yso 938
Postaje
II
iz Ljubljane j. k.	.
' Ljubljano Dol. žel.
Lavrice p. . .	. Škofljice ....
Šmarja — Sapa	.
Grosuplja .	.
Predola p. . .	.
Cušperka . .	.
Dobrepolja . .	,
Velikih Lašič .	. Ortneka . . . Ribnice . . . Stare Cerkve p. Kočevje . .
H
0.2312/2212
1. 2. 3.
806
755
7*1
7'14 720 710
651 b« 627 615
558 637 511 502
0.2314/2214 0.2316/2216
1 2. 3.
12*«
1236 1221 12H 12oo
1150 1131 1128
U»7 1055 1038 1017 950 9*1
1. 2. 3.
83* 823 809
801 747
737
717 708 653
6*1 6»
603 536
527
v Pojasnilo znamenj, p. Postajališče. — 0. Osebni vlak. - - Nočna doba od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj 1 značena ju l navpičnimi črtami (Goo| _ gsu]).
Vozni red železnice Ljubljana-Straža.
zjutraj	popoldne	zvečer		Posta 0	zjutraj		dopoldne	zvečer	
607	11-41	6-30		iz Ljubljane juž. k. v	806		12-46	8-34	
6-19	11-63	6-44		U Ljubljana d. t. . .a	7 55		12-36	8-23	
6-31	12-05	6-57		^ Laverca .... T	7 41		12-21	809	
6-39	1215	7-05		] Škofelca .... A	7-34		12-14	8-01	
6-53 7 14	12-29	719		V Šmarje-Sap . . . ™	7 20		12-00	7-47	
	1254	7 43		v Grosuplje .... iz	7-10		11-50	7-37	
7-27	108	7-58			630		11-29	6-58	
7-39	120	8-10		Višnja Gora . . .	619		1118	6-47	
7-53	1-35	8-25		Zatičina ....	6 05		1104	6-32	
8-03	1-45	8-3(5		Št. Vid p. Z. . . .	5-54		10-53	6 21	
8-08	1-50	8-42		Radohova vas . .	5-49		10-48	615	
8-29	211	9-03		Velika Loka . . . .	5-29		10-28	5-54	
8-42	2 24	9-18		. Trebnje.....fl	516		1015	5-41	
9-02	245	9-39		T Mirna Peč . . . .H	4-54		9-55	5-18	
9-39	317			iz Novo Mesto ... v	4-32		9-33	4-55	
958	3-36				403		8-56	4-25	
Iz W. SATTNER-jeve konkurzne mase ostalo blago razprodajati se bode pričelo
z dnem junija. 321 11
po sodnijsko določeni cenitvi.
Prodajalna dvorana je v hiši št. 20, I. nadstropje na Mestnem trgu. Vhod v Krojaških ulicah poleg gostilne ,pri Inni'.
ssmstnaMBim
Ana Hofbauer
izdelovalnica in zaloga cerkvenih naprav in paramentov
V I J II l> I j JI 11 i	316 3-1
javlja prečast. duhovščini in vsem cenjenim naročnikom, da za das prenov-ljenja hiše it. 4 v Gledaliških ulicah, v kateri ima svojo prodajalnico,
vsprejema in izvršuje cenjena naročila
v svojem stanovanju, Gledališke ulice št. 8
(v Achtschinovi hiši), 1. nadstropje.
Ob tej priliki se ob jednem zahvaljuje prav prisrčno za obilno izkazano naklonjenost ter prosi, da bi jej ohranili isto velespošt. naročevalci tudi v bodoče. Konečno zagotavlja, da jej bode kot doslej i nadalje najvestnejša skrb vsestransko zadovoljiti s poštenim blagom, natančnim delom in točno postrežbo.
JV	v?.. '•■" ?r*. • • v. v/. -'V^tr?. V|f|» i^l	f -i '* *'*•	^J'.-'	' '
mizar
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divana, madrace od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madrace S gld. 50 kr., pulte za masne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	28 (12—6)

;a Nujni/Jo cono e:
m
*
Paulinova kranjska vinopivnica
v Ljubljani, slonove ulice štev. 52
toplo priporoča
namizno vino:
istrijanca rudečkastega	liter 24 kr.
dto rudečega .	.,	28 kr.
* dto belega . . „	28 kr.
tirolca rudečega .	„	28 kr.
dto belega . .	,,	28 kr.
dolenjsk. cvička rudečk.	32 kr.
dto dto belega	32 kr.
spe cialno vino: *Burgundca rudečega liter 40 kr. *Sistijanca belega . „ 40 kr. *Zelenike(Rieslingibele ., 48 kr. *Terana rudečega . „ 48 kr.
Za pristnost popolno jamstvo. Z*zaznan:, vina so iz občeznanef/a vinokletarst.ua kneginje llolienlohe
Pivp:
lino bavarsko črno, iz znan« pivarne Kiimll (liKtan. 1658), bavarski bokal (pol litra) 11 kr.
V množini nad 10 litrov v steklenicah, v hišo stavljeno ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 lcr., in zunaj mesta nezudavčeno po 6 kr. — Na debelo mnogo ceneje.	176 10
«11 I iTn I H ! I I I ^MM^mjI; J
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
Knvari I Tu kuPuJete železo naj-i\UVdti . ceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali!
CARB0L1NEUM!
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki
izberi	fppdrevesa (pluge)
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako
................vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na
||||§||Sj§Jr izbor ne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.
o-" •■''.;.". f*	Zunanja naročila se takoj in vestno izvršč. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja
islotako kupljeno blago radovoljno poiilja na dom ali na napovedani kraj
$}H l® 1 '	Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.	169 14


železničnih prog
na slovenskem ozemlji
LJubljana-DunaJ; Ljubljana-Trst j Sv. Peter-Reka; Nabrežina-Gorica; Zidan most-Zagreb; Oelje-Velenje
Spl»lfeld-Radgona-Ljutom»r. LJubljana-Trblf-Dunaj; LJubljana-Novo mesto-Straža Ljubljana-Kočevje; Ljublj»na-Ka'mnik
dobiva se
v Katol. Bukvami in Katol. Tiskarni, pri Ničmanu in A.Turku.
krojač v Ljubljani naznanja preC. duhovščini in si. občinstvu, da se je
preselil v Dijaške ulice št 9.
Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
talarjev. sukenj, havelok in razne obleke 182 26-10
ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo.

9 zlatih, 13 srebrnih kolajn
9 častnih ln prlznal-nih diplom
136 20-5
Kwizdov
IX 126 (8-3)
korneuburški živinoredilni praSek
za konje, govedo In ovSad.
Škatlja 70 kr., pol škatlje 85 kr.
Z najugodnejšim uspehom rabi so ie 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje ukusnega ln Izdatnejšega mleka.
1'uzi naj se na varstveno znamko in zahteva le K w 1 z d o v
Korneuburški /.ivinored. prašek.
Glavna zaloga: Frano Iv. Kwlzda
c. in kr. avstro-ogorski in kralj, romanski dvorni založnik
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pristen
dobiva se v vseh lekarnah in
drogaerijah
avstro-ogorako dežele.
Tovnrmi cerkvene oprave.
Premovauu	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-niea parametUon,
Dunaj', VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brlickner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 64 26—10
Cerkveni paramenti.
Najslgarnejše in najboljše
nalaganje glavnice ss
je v
4% zastavnih pismih gališkega zsmljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4-odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavcij;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253 33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
J. G. Mayerjn, menjalnica ln bančni zavod
v Ijjubljani. 29'» 6
Š^gK^lŠ^ kepa mladi nek a k nji ž i c s I
potrti zvezek „ Pomladnih ** glasov" upa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mi-»oj1 kavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s M sliko slavnega moža, mična ^vj narodna pripovedka v ver-zib, več povestic, mod nje uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa se na<l(ja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega
obsega, kakor druga leta. *


Primerno darilo so:
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek.
Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.
Založili sotrudniki. TisVala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1884



itena mehko vezanemu iz-** vodu je 35 kr., trdo vezanemu pa 35 Kr., po
pošti 5 kr. več. *
Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , bogoslovec v Ljubljani, in Katoliška
Bukvama. ^
II. in III. zvezka
je tudi še nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 20 kr. , trdo vezan
po 30 kr. *
§Š§w
hF Lepa mladinska knjižica!
5«



Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko.
Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine.
Dobivajo se v »Katoliški družbi za Kranjsko"
v Ljubljani, Stari trg: it. 13.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loter jskih dohodkov zajamčena
XXIX. državna loterija
4	za civilne dobrodelne namene.
3135 dobitkov v vkupnem zneska 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k 600 gld., I glavni dobitek 8 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 «ld., 15 dobitkov po 500 gld., MO dobitkov po 100 gld._ naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gid. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 21. junija 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunai. I., Riemergasse 7, II. Stock. im J.ikoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnieah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v marcu 1894.	176 6—5
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
fi.Tsa^.šžvč i®
m m
n
Fran Stare,
sobni slikar, v L jnl>ljaui, Breg št. 20
priporoča se v izvrševanje vseh v
flateacljsMilarslto sirolo I
262 17-7 im 10
z zagotovilom okusno - modernega dela proti ||| zmerni ceni.	j^jj
A A A a A A A
Trr ri-v TTT TTT
J 'a .sVA.	»Vi >T|t fcTA
■^r f 'f 'f 'f
1?o znižani ceni!
I
Preselitev kamnoseške obrtijnjporočilo._SI
Prečastiti dahorščini in slavnemu občinstvu t mestu in na deželi uljudno |B javljam, da sem preselil in popolnoma prenovil svojo	|PL
kamnoseško delalnico I
s sv. Petra nabrežja v	J
Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani
(nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne)
H^ kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vitevajoča se dela vestno, ffi iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki oeni. £|	V zalogi imel bodem še r večji izberi vsakovrstne
iiagi»ol>iie spomenike
k-^ naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov. ■	Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se
nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševanje
cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del.
Velespoštovanjem	254 12—6
Ji Ignacij Čamernik,

St. 631.
Razglas.
298 3-3
Potom minuendne dražbe odda se
čez Bistrico v Kamniku.
Stroški proračunjeni so na 22.100 goldinarjev. Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 2210 gld., vložiti je
do 5. junija 1894 dopoldne 11. ure
pri mestnem županstvu v Kamniku, kjer leže tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled.
Mestno županstvo ItLaiiinik,
dne 20. maja 1894.
Močnih s. r., župan.
>000000001
Zavarovanja proti škodi po toči
vsprejema po najnižjih premijah
glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani (pisarna na Glavnem trgu št. 25, I. nadstr.)
ogersko-francoske zavarovalne družbe
,Franco-Hongroise'.
Škode se kulantno poizvedb in točno izplačujejo. — Premija se na
željo more plačati še le Jeseni.
Družba je do sedaj izplačala
nad 54 milijonov goldinarjev avstr. velj.
za škode zavarovancem. 267 3-3
Kdor želi prevzeti zastopstvo na deželi, obrne naj so do označenega glavnega zastopništva v Ljubljani, katero radovoljno daje vsakojaka pojasnila.
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih;" strojev in orodja
t Strojev
za vinarstvo
vsakovrstnih s o n n 1 k
pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
239	na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (62-(i
Avgustu Kolb, tovarna strojev
]>unaj, II., PaMettlHtrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
Ilustrovanl ceniki zastonj in franko.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
11 r a I* , 620 26-25
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno IzvrfiHjejo.
F. P.Vidic & Co.
v Ljubljani 266 25-5
priporočajo po najnižji ceni:
Mosaik (chamotni) tlak
za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago.
Lončene PeCi vsake barve.
Zarezane strešnike, ?najn$ee
nejše kritje.
Roman in Portland cement.
Cevi iz kamenine SJSrft Nasade za
Drainage ceviza sušenje mo6virnih
zemljišč.
SvEtovnl predmet. V nit itm sijajni nvedeo.
Sargovo
priznano iieol>lio<liio
zobno čistilo
AL0D0NT
(zdravstveno preskusen.)
Jako praktičen na potovanjih. — Aro matično osvežujoč. — Dobi se povsod.
Dajo dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostati zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: >Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati.
Dvorni zobni zdravnik, cesarski svetnik E. M. T h o m a s na Dunaju, prof. dr. Koch, in druge znanstvene autoritete, naposled dr. W. D. Miller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu: »Mikroorganismen der MundhShle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridenimi usti in spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala.
Voda sama pa vendar no odstrani teli strupenih snovij. To se doseže samo, te se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preBkušeuo zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont« občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vrednosti je to sredstvo. Rousseau je, rekel: .Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«.
skrbimo za zobe. se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti.
Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakemu kosu.
Svari se pred po zavitka podobnimi, varljivimi nič vrednimi
ponaredbaml.	635 (10—7)
Z dnem B. aprila t. 1. je veliki požar vse moje poslopje po-popolnoma vničil. C. kr. priv. zavarovalna družba
»Avstrijski Phi)nix" na Dunaju,
pri kateri so bila poslopja zavarovana, mi je škodo precej cenila in vso odškodnino v znesku s 1570 gld. av. velj. izplačala. Za to kulantno postopanje se imenovani družbi javno zahvaljujem in jo vsakomur prav toplo priporočam.
V Zalogu, dne 15. maja 1894. 320 i-i	Marija Saje,
posestnica.
V	imenu cele občine se občinsko predstojništvo za tako natančno in točno izplačo zavarovalnine zahvaljuje.
Občinsko predstojništvo v Šmarjeti na Dolenjskem,
dne 15. maja 1894.
Frano Ferkol s. r., župan.
Anton Weiss s. r.,	Josip Zalokar s. r.,
svetovalec.	svetovalec.
ZAHVALA. _
Podpisanim posestnikom iz Spodnjih Gorij pri Bledu uničil je požar dne 16. aprila 1894 skoro vse njihovo imetje. Slavna c. kr. priv. zavarovalna družba
»Avstrijski Phonix" na Dunaju,
pri kateri smo bili zavarovani, nam je škodo takoj cenila in priznano odškodnino po njenem glavnem zastopu v Ljubljani tako kulantno izplačala, da si štejemo v dolžnost, slavnoisti izreči javno zahvalo in jo vsakomur najtoplejše priporočati.
V	Gorjah, dne 17. maja 1894.
Jože Korelj,	Matija Prešern,
Jernej Černe,	Gregor Pintar,
Marija Pintar,	Jakob Srna,
Boštjan Žvan,	Jože Srna,
Janez Rekelj,	Janez Jan,
Janez Bizjan,	Anton Piber,
M. M. Zalokar,	Jakob Žvan.
L. S. Potrdi županstvo v Gorjah, okraj Radovljica,
dne 17. maja 1894.	~
318 i_i J	Zumer s. r.
Domača zanesljiva tvrdka i
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljše in najcenejše
žepne in stenske ure
iii*e biidilnice
zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani lillestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 12
Ceniki s podobami ao franko na razpolago.	^
ZAHVALA.
Dne 8. aprila 1894 uničil jo podpisanim posestnikom iz Stražišč grozen požar hišna in gospodarska poslopja. Slavna c. kr. priv. zavarovalna družba
»Avstrijski Phi)nix" na Dunaju,
pri kateri smo bili proti požarnim škodam zavarovani, je dala po glavnem zastopu v Ljubljani škodo takoj pregledati in nam je zavarovane svote brez vsacega odbitka točno izplačala, vsled česar se čutimo dolžni imenovani zavarovalnici javno zahvalo izreči in jo p. n. občinstvu najtoplejše priporočati.
V Stražiščah pri Cerknici, dne 28. aprila 1894.
+ Jožef Korošec,	+ Katra Korošec,
+ Matija Stražišar, + Jožef Stražišar, po meni Ivan Klemen s. r.
319 i-i	Ivan Žitnik s. r., župan.
Nadaljevanje prostovoljne prodaje. Grrajščina »Rakovnik"
pri zelenem hribu v Ljubljani
nadaljevala bode prostovoljno prodajo na drobno
dne 4. junija 1894 ob 8 uri dopoldne
na lioi mesta.
Prodajalo bode se nad
t>
V Ljubljani, dne 29. maja 1894.
310 (2-2)
Zaloga in zavod za izvršitev civilnih in duhovniških oM za precastito duhovščino
„pri rudečem križu"
Viljema N karti a
623 52-24
»BMh
■s.- . .'Af
■mm
IV., VValtergasse 1, Dunaj, lil., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za
kot: Havelook. vrhne suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
birete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.

mm
m
■K, *m
m
T:'
Mfitnej-Celfar
3SJT Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno, "S2S
1> "8 t n e, j ® I* ti l> o i" z a.
Dno 2. junija.
Papirna ranta 5%, lt>% davka , . . .	98 gld
Srebrna renta 5%, 16^ davka . .	98 „
Zlata renta 4*, davka prosta.....120
1% avstrijska kronina renta, 200 kron .	97
Akeije &wxo-ogorske banke, 600 gti. .	9.14
Kreditno akcije. 1(50 zid..........348
London, 10 funtov stri.....125
Napoleondor (20 fr.) .......	9
Cesarski cekini . .	5
NemSkih mark 300 .	61
35	kr.
25	.
80	„
90	„
75	* 10
97	.
90	, 30
Dnč 1. junija.
Ogerska zlata renta	120 irld Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . 94
i.% državne srečke 1. 1854., 250 gld.	146
a-S, državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	153 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. • ■ • — >• Zastavna pisma avsir.osr. zeni. kred. banKe 4 % 98
4 °/o kranjsko deželno posojilo.....— n
Kreditne srečke, lih) gid......."
St. Gennis srečke. 40 gld.
25 fcr. 95 . 75 „
50
50
4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 142	gld.	— kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	50 „
Rudolfove srečke, )0 gld.......22	r	25 t
Salmove srečke, 40 gid..... .	74	„	— ,
Waldstein.ive srečku. 2U gld..........50	.	—
Ljubljanske srečke..........25	.	— .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	,	25
Akcije Ferdinandove sev. žeiez. 1000 gl. st, v	3075	m	— .
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . 96	,	50
Papirnih rubeliev 100......134

g&jf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjov itd. ' Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najnianjseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
im wu
' Wollzeilfl št. 10 Dunaj, ttariahilferstrassB 74 B
Jk£T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
poiem o kursnih vrednostih vseh špukulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolisor je mogoče visooega obiestovanja pri popolni varnosti jjjgr- naloženih tv-vn i c. "3ES