LJUBLJANSKI ČASNIK.
Wiorih 7• JProsenca	1831.
,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Prcdplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Z a polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta 3 gold. 30 kraje., za cctert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji fPranumera-tionsgelder) v lijem, ni treba nič poštnine plačati.
Vradni del.
Po naznanjenju c. k, ministerstva za obdelovanje dežele in rudarstva od 16. Grudna, št. 17,488, bo c. k. gornijsko in gojzdnijsko vodstvo v Gradcu 1. Svečana svoje vradne opravila pričela.
To se da s tem sploh vediti.
V Ljubljani 24. Grudna 1850.
* Gustav grof Chorinsky 1. r., poglavar.
levradni del.
Avstrija in nemške zadeve.
Spisal M.
I.
Po dokončani strašni vojski, ki je od leta 1792 do 1814 skorej brez preneha zdaj v tem, zdaj v unim kraju celo Evropo v jezeru kervi in solz potočila, so bili na Dunaju zbrani nar umetnejši možje v politiških rečeh vsih deržav in vsih rodov, de bi vunder enkrat po takim pretresu mir deržavam in blagor ljud-stvam s terdnimi postavami za vekomaj , v dar noviga časa podelili. Sveta zveza keršanske ljubezni in pravičnosti naj bi objela vladarjev pravičnosti , naj bi objela vladarjev trone in mnoge ljudstva v božjim miru. — Namen je bil lep, volja nar boljši, pa pokazalo se je, de nam ni bilo dano v tem stoletji se veselili, blago-sti dolgiga pokoja.
V sercu Evrope leže nemške dežele, kjer stanuje nemški rod, ki ga štejejo več ko štir-deset miljonov eniga jezika in slavne zgodovine. — Mnoge stoletja so te dežele zedinjene bile v svetim rimsko-nemškem cesarstvu. Knezi so si zdaj tega zdaj uniga mogočniga vojvoda za cesarja izvolili, od leta 1272 je pa vlada tega cesarstva skoro brez preneha nasledni-kam .Rudolfa perviga , to je knezam svitle Habsburške hiše oslala. — Po dokončani tridesetletni vojski zavolj vpeljave nove vere je pa rimsko-nemškimu cesarju skorej vsa moč iz rok vzeta bila; Brandenburski knez se je kralja naznanil, drugi udje so se mu brezvestno odpovedali, tako de je bil o začetku našiga stoletja zadni cesar Franc drugi komaj senca mogočniga vladarja na Nemškem. — Taka krona se mu toraj ni več častna zdela, tedaj se ji je leta 1806 odpovedal in se že 1804 za dedniga cesarja Avstrije celi Evropi naznanil in od vsih dvorov za taciga tudi spoznan bil. Tako je desetstoletno rimsko-nem-ško cesarstvo razpadlo.
Po tem je Napoleon železno roko čez Nemško stegnul, dokler de so v letu 1815 zedinjene armade Rusov, Porusov inAvstrijancov Francoze premagale in Nemce oprostile. — Namest svetiga rimsko -nemškiga cesarstva, ki v resnici ni bilo ne sveto, ne rimsko, ne nemško, so na Dunajskim shodu sklenili vedno zavezo nemških knezov in deržav, v kteri je Avstrii perva stopnja odločena bila, tako, de je ona tudi v Frankobrodskim zboru predsed-
nika in nar več govoriti imela. Ta zaveza, za ohranenje miru v notrajni Evropi silno koristna, bi bila svoj namen gotovo spolnila, ako bi našim minislram poruska vlada ne bila vedno upover in zaderžkov nastavljala. Porusko kraljestvo pred 120 letmi vstvarjeno, je takrat komaj dva miljona prebivavcov imelo. Po dalnjih vojskah, v kterih je Friderik II. vse sovražnike premagal in mnoge dežele svojimu žezlu pridobil, se je število poruskih deržav-Ijanov na 10 miljonov povzdignilo; bolj pa, ko je moč tega kraljestva rasla, bolj je rim-sko-nemško cesarstvo pešalo. V letu 1815 je poruski kralj že 16 miljonov podložnikov imel, toraj se je trudil v nemški zvezi z Av-strijanskim cesarjem enako stopnjo doseči, akoravno je Avstrija še enkrat toliko prebivavcov imela. De bi pa častilakomna pruska vlada ta namen toliko ložeje dosegla in počasi vso moč nase potegnila, se je kralj zmiraj obnašal kakor de bi bil varh nemške edinosti. Iz začetka so le na skrivnem našo vlado podri-vali, jo černili, de je prostosti sovražna in nenemška. — Ko je mesca marca 1848 ne-previdama vihar vse evropejske deržave pre-tresil, so se trudili, de bi priložnosti ne zamudili avstrijanskiga cesarja iz zaveze nemških knezov izriniti, namesti njega pa lastniga kralja za poglavarja vsih Nemcov naznaniti. Tedaj jezdi «0. sušca skoz ulice glavniga mesta Rerolina dvigovaje černo-rudečo-rumeno zastavo v pomembo edinosti vsih Nemcov in naznani, de hoče, de ga v prihodnje za njih poglavarja spoznajo. To ravnanje je bilo pa od cele Evrope poterjenim pogodbam leta 1815 nasproti, kjer, ako bi se nemško cesarstvo zopet oživilo, bi morala šest stoletna navada in slavna lastna moč Habsburgarjein cesarsko krono ponuditi. — Naša vlada, ki na poti pravice nikoli ni zašla, se je temu prizadevanju po moči uperla, ali ona zavolj laške vojske in ogerske puntarije svoje pravde ni zamogla dovoljno podpreti. Na Nemškim so že sploh menili, de Avstrija od toliko sovražnikov stiskana, bo zdaj in zdaj zadušena, ali neprevidama se avstrijanski orel dvigne, in sovražnikam strahovite nohte pokaže. — Ako li če, Avstria čez vse!
£Dalje sledi.)
Avstrijansko cesarstvo.
Austrijanska. Vministerstvu notrajnih oprav se še vedno pogovarjajo o novi tiskarni postavi. Dozdajno derže za nepopolno in hočejo , de se ena in ravno tista postava po celi deržavi vpelje.
* Sodniška obravnava na Dunaju 2. januarja: Malokdaj seje še tolika nevolja med poslušavci nad terdo vratno hudobijo obdolženiga, kakor pri tej obravnavi pokazalo. In vendar se ni nič nenavadniga obravnovalo , tudi druge okoljšine niso bile tako posebne, kakor se včasih pokažejo, al vse je bilo obernjeno na eno osebo, na perviga zatoženiga. Misli si mladiga, 27 let stariga človeka, prederzniga vedenja, terdne postave, v njegov obraz so vtisnjene vse hudobije, človeka, od kteriga se pošten oče oberne
in zoper njega priča, ki je bil še tako mlad, že 37 kaznovan, kteriga clo težavna služba dolgoletniga vojaškiga stanu ni mogla poboljšati, tako, de je bil za vedno za prostaka ponižan in že dvakrat skoz šibe šel; in ta človek, od kteriga je deržavni pravdnik omenil, de je nezaslišano, de bi bil kdo tolikokrat kaznovan, stoji pred sodbo zavolj poskušane tatvine, in na njegovi strani še mlad človek ravno te hudobije obdolžen, ki pa taji, de bi se bil česar vdeležil.
Ker je samo djanje, ne pa to, kar se je godilo, znano, se morajo okoljšine iz pričevanja drugih ljudi sostaviti, in sam začetek se ne da razjasniti: ali je zatoženi Jakob R... so-zatoženca Franca R... naravnost opominjal, de naj mu pomaga ga pokrasti, ali če je res, kar sozatoženi terdi, de je on tatu le spremil, brez de bi bil mislil, de misli ta krasti. Kar to zadene, oba zatožena eno terdita, namreč, de sozatoženi ni nič od tatvine vedel. Iz zago-vorniga pisma, kteriga je pred ko ne založeni Jakop H... sostavil, se sledeče vidi:
Jakob B... zadene na sozatoženca na ulicah in mu reče,, de naj ga h grofu P..., njegovimu prijatlu spremi, ki mu je rekel na večer priti, de mu bo iz nadloge pomagal. Pri obravnavi je rekel, de je grofa v Lvovu spoznal in tukaj spet našel. Sozatoženi Fr. R... mu je rekel, de on ne more z njim h grofu iti, ker ga grof ne pozna, pa si je mislil, znabiti, de bo grof tudi njemu kaj dal. Tedaj gresta na večer ob sedmih v naznanjeno hišo, bilo je 22. septembra, in v drugem nastropju pozvoni B... Pa nikogar ni bilo odpret, on se toraj na vrata nasloni, ki so se pa same od sebe odperle. On je stopil v majhino pred-izbo, in tu mu še le v glavo pade, nekaj reči pokrasti. On gre v stanico, kjer je luč na mizi stala, jo užge in začne predale odperati. Vrata je od znotraj z zapaham zaperl, pred kot ne, ker ni mislil, de bo ravno to njegova nesreča. Med tem, ko je že dve culi navezal, pozvoni zunaj nekdo. Sozatoženi je bil celi čas v predizbi, in ni vedel, kaj de njegov tovarš v izbi počne. Ta izgovor je pa že zavolj tega neveljaven, ker je bilo tudi v predizbi perilo vzeto in v culo zvezano. Ko zunaj pozvoni, ugasne zatoženi luč in svojimu tovaršu reče: „PrekIeto, zdaj bova pa sedela". On zgrabi vrata, ali one, ki sosepopred tako rade odperle, ostanejo zdaj zaperte in tatova sta bila ujeta. Med tem je namreč gospa tega prebivališa domu prišla, in ko je hotla odpreti, se je prestrašila, ko je vrata žeodperte našla, pa odznotraj zapahnjene. Slišala je tudi, de nekdo omare odpera in zapera, in ker je s perviga mislila , de je znabiti nje mož doma, je pozvonila. Zdaj luč ugasne in kov strahu praša: „Kdo je pa noter? odgovori zatoženi Jakob B... zlo prederzno: »Odprite saj, gospodična, jez sim, grof Pallffy!" Gospa pa naglo hišne prebivavee na noge spravi, straža pride, in ko v stanovanje pridejo, najdejo zatoženiga B... na skretu in več pokradenih reči pri njem in njegoviga tovarša Fr. R... za vratmi trepetajočiga. Vredne so po-
kradene pa zopet najdene reči 79 gold. 30.se jim ne morejo ustaviti in ne na pomoč kli-. vezir Bosne, Hairedin paša z 4000 vojaki in kr. — Med celo obravnavo je zatoženi Fr. cati. Potem vse, kar je za jed in kar ima več topov v Trebinju Seraskiera, de bo poli... terdil, de ni vedel ničesar od tatvine, ko kako vrednost poberejo in zginejo, brez dej tem se naprej podal, ga je zatoženi Ii... povabil, de naj ga spremi, bi le kak sled zapazili od ukradenih reči ali de se; tudi v stanovališu ničesar ni dotaknul,|od roparjev.
Novica, de se je Kavas Basi podal, ako-ravno jo je poveljnik Abdi paša raztrosil, ven-
de je le v predizbi bil, in de še vedil ni, de je Lombardo-beneško kraljestvo. Za deželniga dar ni resnična. V Mostam je devet novih
B
le
... luč naredil. To se je posledniinu vendar poglavarja v Lombardii je Mihael grofStras- topov v rokah vstajnikov, ktere je Ali paša preveč zdelo, toraj mu zaverne: Kaj hočeš soldo in za deželniga poglavarja na Benečan- preskerbel.
celo težo name zverniti? Vse name, ki sim|skem Juri vitez Toggenburg zvoljen. že brez tega tako čem kot moja suknja?"
Deržavni pravdnik je nasvetoval, de naj sej .Jakop B... 4 leta v ječo zapre, Fr. 11, pa, ker je pervikrat v preiskovanju, 8 mescovl
pristavkam, de naj se §. 48 le zavolj časa „Beichsztg." sledeče:
Tuje dežele.
Bosna. Iz Bosne se piše 19. decembra v
Iz Albanie je dobil Hairedin paša, več na | novo nabranih Arnavtov.
Ako bi bili vstajniki, te deželi v zastopno-I sti ravnali, bi Seraskieru Omer pašatu ne bili časa pustili, najpopred Ivrajno, potem Posa-vino in poslednič Hercegovino z vojsko umi-
ne pa zavolj kazni rabi, in de je posebno pri Potem ko sta oba puntarska pašataiz Tuzle riti> Njegove učenosti,"od kterih se Turkam
tra. Sodništvo Zvornika poziv na Krajnce razglasila, de he sanja ne ? se mu s .. yred	,
pervi kazni važen, de je ta ostra.
je poslednji nasvet poterdilo, pcrvo kazen pa p vsaka turška hiša eniga mladenča v 1'osa-\in na tako vižo §e je nevarnosti 0(ite , na 3 leta ponižalo.	V1,1° k vstajniski armadi poslala, so se naj kteri je bil.	'
'ko- iflienitniši v Cačinu zbrali ia so poklicali, ko »i . i •
Koroška. Bogoslovci 4. leta labudske ško-
nje več v Celovcu, ,e,„„č v št. Andražu. I- - U p.*v p^i, »borove M™***
Iz tega mesta smo dobili radostno novico, da|k' so se toraj v 'luzlo napotili, ondi pa, ka-|„In	'1 _ -l\	J .
slavno rodoljub, g. korar Rozman tistim bo- k°r je znano, zoper Seraskiera nič niso za goslovcem katehetiko i pedagogiko prednaša J mogli storiti. Med tem je miralaj (polkovnik)
_|zIo neprijetnem stanju, je rešilo gromenje topov, ko je Seraskier v Tuzlo šel. Ker, ko
in poveljnik Bihača Hadgy Jakub bei, kivstaj-|S° 1TI!taj:iik! z* ''^btam strel culi, so toraj nikov ni mogel pomiriti in sam v nevarnosti K ' f Je Seraskier blizo, so jo potegnuli,
™ r	lili n.l la.n min mu	......i.. ___i.
ne samo v slovenskem, temoč v književno-
ilirskem jeziku. Slovensko duhovno stylistiko, ...................I in na tako vižo mu je bila cesta odperta in
spovedništvo i homiletiko uči jih sam knezo- b. , vse svoje priprave in 20 konj v spodnjes	> pažal bog
---- Zavaljc poslal, kamor le z svojim spremstvam .,	. J r . . ' F
i u i m ■ i •	• - i • • Pomerilo se je po zmoti, de je ukazal eerš-
čistej slozenščini. Ni dolgo, kar so nekteri pobegnul. Zdaj ga v Sarajevem pričakujejo.L. d	* kris'tjanoJV5 ki so bfne.
gospodi iz Celovca in iz vsih krajev labudske Omer pasa je v Tuzli vstajnike sodil in tir-!,,„,.„. „h „,.„„	J '
škofije v Št. Andražu se snidli, ter gosp.: jal> de naj se mu morivci čavšlar-aga izroče.
Rozmana pri navku katelietike poslušali. Vsi | Mahmud paša iz Tuzle, ki je v Vinkovce na|
dolžni, ob glavo djati.
jI.-____7 ............ ... Dežela je še vedno v neizrečeni revšini:
so bli od lepote i miline slovenskega jezika I Slavonsko pobegnul, je sam v Tuzlo nazajl VoJaki ™amejo, kar se jim zdi, in plačajo Globoko ganjeni, i se čudili, kako gladka i prišel in se Seraskieru izročil, de bi s temPc ne; Akoravno je meso zlo ceno in oka sladko slovenski jezik g. Ilozmanu teče. Živili pokazal, de je nedolžen. On pa gaje uka- ^/a ,untaJ le 3 kr- veUa , kmet vendar le domorodci" —	(Bčela.) ha' prijeti, in je plačal od 18,000 cekinov, ?nkrat na teclen zamore meso jesti; tako rev-
* Naš koroški rojak in sloveči domorodec, Utere je pri njem najdel, vojakam dolžno pia_ sina m siromaštvo pa ne odverneta, desetu-gosp. Simon lludmaš, c. k. vodja nemških šol čilo.	kaJ fe"k» Cgeneral-maj.irju) 25,000 piastrov
v Terstu, je te dni sem u Celovec poslal ne- 17. tega mesca je Omer paša z konjki iz\\ ^ftnnn" \	^fterdarju20,000,
kili iztisov časopisa: „J a dr an s ki Sla vj an," Tuzle v Sarajevo prišel. Vsi imenitniki m'eVcC Iaču>' » "!.	Patrov na
da bi se med naj boljše slovenske učenike I vojaki so mu nasproti šli. Ravno opoldne je I |eto 900000 '	vezir. (,0^iva VSHko
razdelili. S tiin posebno za učenike imenitnim I prišel v mesto, pozdravljen je bil z grome-1 ,	. Piasiov, keraskier cez 1 milj
časopisom so bli obdarovani sledeči gospodi njem topov in pušk. Popoldne so prišli ujeti, 10Q' "" m.	pos.,a^ec na Dunaj» * milj.
učeniki: Somer, učenik v Borovljah, Wigele spremljeni od dveh bataljonov. To je turške Leri'™" tem AvstrT	»oId- Prime:
atnik u Ločah, Wenko v dolnjej prebivavce neizrečeno razžalilo. Najspred je L,(f)f, . . aa nnn	min,ster komaj
auer v doberlej vesi, Pečnik v jezdil še ne davno zlo mogočni in silno bogati . , g "T **>0UU Patrov plačila na leto
Tinjah in Uranič v Gjabštenju. Serčna za- Mahmud paša na revni kmetovski kljusi in sla-11em^ dlc"JITie"a",,^eiZreCeP° razI°čbo med
hvala gosp. Rudinašu od vsih obdarovanili I bem sedlu. On je sramote oči v tla pobesil ,	m	' eze an,a , prerajtate, de Turčija
učenikov in g. g. bogoslovcev, ki so ravno in se v svoj kožuh kolikor mu je bilo mogoče I	9(K>?°°<> pi^trov
imenovani časopis i še dve druge knjižice | zavil, in je pred kotne od minljivosti posvetnigaj Vr.„ln;I,n,.
veličastva mislil. On je prosil Arab pašata
sprejeli.
(Bčela.)
Češka. Poslednji dan pretekliga leta je bilo I de bi Omer pašata prosil za milost, de bi mu 24 oseb perte. Obsodba
na Hradšinu razglasila. Osem jih je bilo kije svoje noge popolnoma zavil, de bi bil
vradnikov in poslancov, si bosle zamogli mi-|lsliti, kako strašne stiske morajo tukaj biti.de
obsojenih, ki so bili mesca maja za-|dovolil in ga ne peljal skoz mesto; altosemuT? ^f"3' fkuPcJ sPravi> posebno ker se od ,i ■ • -, • i- I . , ,-, ,,.	1111 1 . . obertnije in blagostanja celo no more govoriti,
bsodba se ie po voiaski navadi očitno ni dovolilo dali so mu velik kožuh, v kteri „ .„ „ , . . ll.J. , . m
„ ... .	, • •	,	-,i i- ui Ziaven tega si je Mahmud pasa Tuzlanski še
sinu razglasila. Osem lih je bilo k je svoje noge popolnoma zavil, de bi bil — ,ir„„„,i •„, ot •• . f	.,
.. , ® . ..	., ,. .. Iji	T. r r	. .. ' .	drugod iz svojiga pasalika krog 18 mi ionov
smerti na višale obsojenih, na poli milosti jim kakor pravijo — spone zakril; na njegovem I „:„„*„„„ „....,, ,	. ... ....
. ... ,	. . ' . . , -	ji	• , , •• • .. •	piastrov pridobil de on ni bil edini, k se e
je bila pa kazen v dvajsetletno jeco polajsana;! sedlu je bil konj poslednjiga ujetiga privezan, ,,„ „„„„ , . , .	..... J
J. . , ... , ... .. , ... . t' ' . .J .v J.f. . i& '	, ' na t0 razumel, si bo vsak zase misli. Vi veste
drugi so bjh na dalii ali kraii cas v jeco ob-|na tako vizo so sli pasati, muselimi itd. eden • .•	...	.. ..
. . w .	>•	-..ji	1	» 1 • • -i- • • , V7' nek|ga mojih poprejsnih naznani , de ie
sojeni. Eniga so zavolj pomanjkanja dokazov za drugim. Pred ujetimi so sli štirje voiakilllm._,. . . „	m u-	, , .
.....	. JF. ... J	-ii- 1 4	. ! J umerli vezir Bosne, Tahirpasa, zaklad za-
cmici iii m nmi vopoiim nnciaviii	iy semali, ki so vsake sorte nespodobnosti po-1	, + ■	■	.
'	F	h I pustil, kteriga so njegova sinova, kakor se
pripoveduje, na 22 konjih prenesla. Kdaj bo
vendar pomagano tej ubogi deželi!
* 19. pr. m. — se piše v „Reichszeitg.'-~ so imeli vojaki v Sarajevem slovesnost, so
spustili in pod varstvo postavili.
Obsojeni so vsi iz družbe Markomania; zra-1 čenjali in ujete zasramovali. Koj potem so ven tega so tudi Franca Havličeka, bivšiga Mustafa paša Babica v zasramovanje na spre-predsednika in dr. \Vavra, bivši vrednik in I hod peljali, kije že dalj časa zapert, ko so odbornik slovanske lipe zaperli in z njima šel Turki to vidili, so se jokali. Vse njegove!
dva druga.
hiše so vojaki posedli, njegovo veliko poslopje
Ogerska. V Marianskem dolu pri Malackiu je Ibrahim paša, ki je iz Tuzle prišel, po- Potem sko}! mesto in terg šli. lbrahim paša na Ogerskem so orjaškiga orla ujeli, ki je že sedel, harem so iz hiše spodili; vse njegovo 'e sP^dej jezdil. Turki, de so svojo jezo po-dalj časa mnogo škodo delal. Z razpetimi imetje je zapečateno in dalo se je povelje, kazaIi' so v svoiih stanovališčih sedeli, na-perutami je ti orel meril 17 čevljev, njegove račune, dolgove itd. naglo v red spraviti. I mesti de bi bili, kakor so dolžni, vstali. Ibra-noge so bile tako debele, kakor rama navad- Turški prebivavci v Sarajevem so popolnoma him Paša j'b je ukazal naglo prijeti in jih je niga moža, klun je imel o paleov dolg. Uje- obupali, reči bi zamogli, de so vsi zmešani. s tePenjem kaznoval. Zavolj tega so Turki tiga so morali ustreliti, ker sini nobeden upal Gorje kristjanam, ako bi se Seraskieru in vo-eden (,ruz'ga pogledovali. To fanatiške Turke ga iz spon vzeti. Mesarskiga psa, ki se je jakam kaka nesreča pripetila, ali, če bi kak stariga kopita si,no bode-vanj zagnal, je tako klunil, da je čez nekaj Mozlim stariga kopita vladarstvo le za nekaj Vsa dežela med Bosno i
časa nastopil.
dni cerknil.
in Drino h kteri se okrožja Dervent, Tuzla, Zvornik in Gradačac
# Iz Pesta se piše, da je strašni ropar Rosza V Tuzli je ostal Mustafa paša MeleniendsiNtejej0? ima zdaj le eno središno vlado v Tuzli,
najvažnišem kraju Posavine. Poglavar je general Mustafa paša Mele-
Sandor, na kteriga je veliko plačilo postavlje- z 2 taborama in več topi. no, še vedno strah prebivavcov. On je vodja Seraskier se bo v kakih dveh dneh skozi mnogih tolovajskih oddelkov, ki so dobro obo- Konjico v Hercegovino podal. Konje za pre- mendsi.
roženi in o belem dnevu kmete napad vajo, po- važvanje je že nabral. Vzel bo saboj tri ta- Zanesljive novice pravijo, de je Kavas basi tem, ko popred eniga iz svoje tovaršijo po- bore in kakih 10 topov, dva tabora sta v Ko- iz Hercegovine v Foezo ali Černogoro pobeg-šlejo, de pregleda kraje. Ko planejo na pre- njici pod poveljstvam Muhameda Skenderbega, nul.
bivavce jim usta zamaše in jih zvežejo, de|Arnavti so tudi ravno ondi. Potem čaka novi| Hairedin paša je z svojimi vojaki že v Buno,
v posestvo Ali pašata Stolčeviča, nekoliko ur od Mosfara prišel. Zoper Ali pašata se pritožit, so že večkrat poslanci prišli k Seraskieru in prosijo, de bi ga odstavil. V Hercegovino so se že vojaški oddelki napotili, za kterimi se bo Omer paša čez nekaj dni napotil. Iz Celebi pazara se je bataljon vernul, ki je tje odrinul, vstajo vdušit. Vse ujete poglavarje bodo v Carigrad poslali.
Melimed paša iz Bihača je bil za nedolžniga spoznan , bo toraj spet v kak kadiluk za poglavarja poslan. Namesti njega je bil dozdaj Radgi Jakob begi poveljnik v Bihaču.
Seraskier Omer paša se je dve uri z c. k. general-konsulam Atanaskovičem pogovarjal.
Nemška. 20. in 21. pr. m. je bila v Glei-\vitzu porotna obravnava zoper Dragotina Obst ki je bil zatožen, de je po pogovorukneginjo Sulkovsko umoril.
3. marca 1848 ob devetih zvečer se je vdova kneginja Sulkovska, rojenaLariš v svojem gradu v Slupni pri Mislovicu v spavnico podala. Stala je na sredi izbe, vštric okna, kteriga vetcrnice niso bile zaperte, njetovar-šica, Rozalija Reindl ji je plajš slekla in v omaro obesila , ko je zunaj puška počila, kneginja je bila ustreljena in je ob uri umerla. Dve krogli ste jo v desno ramo zadele, so persi od spodej navzgorej prederle in ste v sredi vratu spet skoz prišle. Zdravniki so izrekli, de je bila ona tako ranjena, de bi bilo nemogoče, jo ozdraviti.
Za vzrokovavca moritve že sodno pismo naznani sina Maksimiliana kneza Sulkovskiga. On je morivca najel; njegovučenik, Francoz Mihael Passy, mu je pri tem pomagal, medtem ko je* bilo Dragotinu Obst in Franke naročeno, hudodelstvo doprinesti, in Obst je hudodelstvo storil. Knez Maksimilian Sulkovski je 6. oktobra 1848 v verstah vstajnikov na Dunaju padel, Franke se pa pod raznimi imeni po Ogerskem in Avstrijanskem klatil, brez de bi bilo mogoče, ga zasačiti. Da se vse bolj za-popade, še sledeče pristavimo:
Po rodovinski pogodbi je prejel starši sin kneginje, Ludovik Salkovski, vojvoda Bielica posestvo očeta, med tem, ko je imel mlajši, Maksimilian Sulkovski materne posestva podedovati. Da se že dalj časa ta sin z materjo ni dobro zastopil je krivo njegovo raz-ujzdano življenje, njegova zapravljivost in večkratno tirjanje, da bi mu posestva prepustila ali pa denarjev dala. Prišlo je tako daleč , da se je sin enkrat nad materjo pregrešil in jo tako davil, da je bila vsa plava, pozneje je nabito puško nanjo nastavil, da bi jo bil ustrelil, potem pa ji je mislil zavdati. Ko se je neki Flori Trzaskalik, s ktero se je v jeseni 1847 nekoliko zlo zastopil, pritožil, de so njemu roke zavezane, ker mati tako dolgo ne umerje, mu ona zaverne : Veš kaj, jez ti bom nekogar dobila, ki bo staro L. s pota spravil. Ona ga potem pelje k svojimu svaku, že imenovanimu Franke-u. S tem se je knez od tega časa zlo na skrivnem pečal, de se je konec januarja 1848 na Dunaj podal. Pri nekem skrivnem pogovoru je slišala l'assy Franke-a sledeče reči: Svitlost! le me-rujte, jez jo bom že s pota spravil. De se je vse na skrivnem delalo, se tudi iz tega vidi, ker ni nobeden drug domačih kakor Passy Franke-a poznal, vendar pa so vsividili osebo, ki se je z knezam na skrivnem pogovarjala, ktero so popisali tako, de se iz vsega vidi, de je Franke-u popolnama podobna. Franke sam se je 3. in 4. februarja 1848 v gostiv-nici pri Pohlu bahal, da sta z knezam prijazna in rekel, v štirih tednih bo vse dru-gač. „V štirih tednih boste kaj več slišali, kar jez vem in knez, tega nobeden ne ve".
Poslednjič je knez Maksimilan 6. oktobra, ko je smert storil, dr. Mankovskimu iz Lange-naua, kteriga je na ulicah srečal, rekel: „Zlo drago mi je, de vas vidim. Obstati vam moram, de sim jez kriv materne smerti. Zavolj tega nimam miru in poguma in moram smerti iskati. Skerbite za mojiga sina. (Konec sledi).
Dunajski časopisi naznanijo za gotovo, de bo po shodu v Draždanah ondi nov shod mogočnejih nemških vladarjev.
*	Minister Manteuffel se je iz Draždan v Berolin podal k ministerski seji, se je pa naglo potem spet v Draždane vernul.
*	General Legedič se je 30. decembra iz Fulde zoper Schlesvvig-Holsteince z 25,000 vojaki dvignul. Avstrijanski vojaki bodo tedaj Schleswig-HoIsteince z silo primorali orožje odložiti, ako tega v nekterih dneh prostovoljno ne store. V osmih dneh bodo cesarske zastave na zemlji SchIeswig-Holsteincov vihrale.
Turška. Iz Carigrada se piše 14. t. m.: Preteklo sredo se je ministersko svetovavslvo pod predsedništvani velikiga vezirja zbralo. Po cesarskem povelju se je Kaif paša v Meko podal, de bo pregledal popravke, ki se na grobu preroka delajo. Nekoliko dni je, kar se je angleški poslanec Sir Strafford Canning dolgo o važnih zadevah z velikim vezirjem in ministrant zunajnih zadev pomenkoval. Novoizvoljeni poglavar otoka Samos, gospod Ko-nemenos, se je že na otok podat. On je v Albanii rojen in zlo imenitniga stanu. Ako-ravno je še zlo mlad, je že vendar kakih 8 ali 10 let v službi, ktere je večidel kakor tajnik poslanca v Atenu preživel. Njega zlo hvalijo in upajo od njegoviga visokiga uma, de se bodo dogodbe na otoku Samos z lepim joravnale. En del tamošnjih prebivavcov njemu kaj malo zaupa. Menijo, de za druziga ne bo skerbel, kakor za prid turške vlada. Vlada mu pa vse zaupa.
» Iz Carigrada se naznani, de se ondi skoraj vsak dan bronasti topovi iz morja na suho spravljajo. Ti topovi so se pred 120 letini v morje pogreznili, ko seje vojaški brod, na kterern je bil smodnik zazgal in razletel.
*	j,Agramer Ztg." piše med drugim od stanja turškiga carstva sledeče: Turčija pripravlja pot k prenaredbami, pa te ne zamorejo več se vderajoče deržave oteti. Dežela za deželo se terga od nekdaj tako mogočne deržave, ki je svoje zmagovavne armade do dunajskih vrat peljala, ktere je Slaven, junaški Sobieski raz-tiral. O dobi, ko bodo prenaredbe na Turškem zmagale, se bodo poslednje zveze raztergale, ki Turčijo zdaj še skupej derže. Mogočno se dviga, zavedši se iz dolgoletnih stisk, v severnih deželah slovanski duh. Omer pasa se mora na vso moč prizadevati, Bosno, Bulga-rijo in Hercegovina obderžati, ki se vse za samostojnost bojujejo.
Rusija že vidi Turčijo v svojih rokah in tu zadene z svojim nevarnim tekmenikam, z Bri-tancam skupej. Tukaj so vse niti angleške politike privezane, in ona je posebno mnogo pripomogla, Sultana pregovoriti, begunam madjarskiga punta zavetje dati. Oni so na daljnem korenu Olimpa, oni so v verstah vojakov. Rusija to dobro ve in se ravna po besedi Petra veliciga : „Kdor je gospodar jutro-vih dežel, je gospodar sveta!" Na Bosporu, pri Dardanelih se bo evropejsko vprašanje razločilo, prašanje kupčijske poti vsliodu, posestvo Carigrada. Zavolj tega se mora ve-solna vojska uneti, ktere se bo polovica Evrope vdeležilo. V tej zadevi vošimo iz celiga serca Avstrii mogočen upliv, ker vemo, de smo terdno prepričani, kako veličanska prihodnost bi zamogla ondi, posebno v slavenski Turčii cveteti! Ako tega upliva do zdaj Av-
strija ni porabila, je kriva tega predmarčna politika.
Azia. V Aleppo je nov poglavar, Mehe-med paša 1. decembra z 4000 vojakov prišel, de je posadko mesta pomnožil, zdaj je tedaj 8000 rednih vojakov v mestu. Mehe-med paša je obljubil, de bodo poškodovani z vsim odškodovani. Škofi so že poglavarju vso škodo, ki se je kristjanam zgodila, naznanili. Ki so se vstaje vdeležili se bili že v Carigrad poslani.
Ljubljanski novičar.
*	Dr. Knobleher je še zmirej na Dunaju. Naj-del je ondi več blagomislečih in gorečih ka-tolčanov, kteri so svojo pripravnost, njegov misjon podpirati, v djanji pokazali. Pravijo, de se bodo zanaprej, kakor za severno Ameriko, tudi za srednjo Afriko milodari vsako leto po vsih škofijah Avstrijanskiga cesarstva pobirali. — Bukvice, v kterih je popotvanje Dr. Knobleherja po belim Nilu popisano, so tudi že v slovenskim jeziku na svitlo prišle in se dobo per g. Kleinmajerju po 10 kr.
(Danica.)
*	Ljubljana. „Siidsl.Ztg." piše : Gotovo bo vsaciga Slovenca, kdor je imel priložnost, gosp. dr. Močnika, zdajniga profesorja matematike v Olumucu, spoznati, veselilo, de je on za šolskiga svetovavca na Slovenskem izvoljen. On je dalj časa profesor v Lvovubil, in je tudi že zlo umne dela pisal, ktere se po vsih gimnaziih na Dunaju za šolske bukve rabijo.
*	C. k. višje deželno sodništvo za Koroško inKrajnsko je naznanilo, de bo perva porotna sodba pri c. k. deželnem sodništvu v Ljubljani 11. februarja 1851 , pri c. k. deželnem sodništvu v Celjovcu 24. februarja 1851, in pri c. k. deželnem sodništvu v Novem mestu 10. marca.
*	V saboto večer so tukajšniga gledišniga pevca Dettorea v gledišu njegovi prijatli s tremi pesmami, namreč z slovensko, nemško in laško takole počastili in sicer z slovensko:
Ko Orfej strune je prebiral, Ko glas njegov je krog donil,
Sirovi kamen mu sledil, Je svet za njim umiral :
Tak Ti zdaj serca oživljuješ, Kdor čuje Tebe, radosti Visoko duša mu kipi, Ki jo v nebeški raj dviguješ.
z nemške:
Den Lorbeer Dir! Wir haben tief empfunden,
\Vas die Natur und Kunst in Dich gelegt;
Wie Du das Herz erschiittert und bewegt,
Den Lorbeer Dir! fiir so viel schone Stunden.
Wem Deiner Tone Schmelz ins Herz gedrungen;
Wen Deine Seelensprache hat entziickt,
Der kennt den Zauber, der so siiss begliickt,
Wenn Deiner Stimme Silberton erklungen.
Die Herzen Aller hast Du schnell enttlammt
Durch Deine Kunst, die von dem Himmel
stammt,
Die stets Dich wird als ihren Meister preisen.
Wer, so wie Du, als Iuinstler hochgeehrt,
Als Mensch, so rein, vom hochsten innern
Werth,
Der darf mit Recht der Gottheit Liebling
heissen.
z laško:
D'un estasi soave il nostro cuore Edi piaccr 1' inondi allor che il labbro Tra il garire disponi, e del 1' amore Teneri accenti, e lusinghiere note Oltre umano desir a.l cielo inalzi Raro cantor! accetta un dir sincero Edona a chi t' amira il tuo pensiero.
Pogovori vrediiišlra.
Gospoda R.........ega od laške meje prosimo, da bi nam svoje pravo ime naznanil. — Gospodu P. iz Dunaja: Dalej ne smemo.
Orel na limancah.
Ptičar pticam Iimance Umno v češnje verh nastavi, Cipe, kose, Šinkovce Na-nje vjame in podavi.
Cipe vjete ferfetat Vidi orel tam iz lipe, Vunder sad leti zobljat, Niso mar mu rovce cipe.
Ko naje se, pet je jel: „Tepec ptičar, saj ne meni, Da boš orla tamkej vjel, Kjer le cipe smert ogreni."
Cc zleteti, ferfela, Lim na hip mu ne odjenja, Ptičar v verh že kobalja, Orla zgrabiti se spenja.
Ko se meče sini in tje, Vundor vzdigne se v nebesa, Pa bo pomnil Iimance, So mu splele dva peresa.
Če tud vedno še plahta, K soncu več ne zna letati. Bolj bil moder orel ta, Ko h' na lim ne šel zobljati.
Planjavski.
V nedeljo po južni.
Bilo je v nedljo po južni in z enim je zvo nilo na znanje, da se l>o čez eno uro keršan-ski nauk začel, sonce je zlo pripekalo, kjer je ravno poletje bilo in nebo čisto jasno. Vsa narava je nekako praznično oblečena, gledavcu nje se dozdeva, da tud ona prav zadovoljna sama z seboj nedeljo praznuje, in druzega ne dela, kot da se šopire, da svoje lepote ogleduje in na pogled postavlja. Po županovem vertu dečki v belili srajčicah okrog letajo in skačejo, da je veselje. V sredi verta rase polna nieduka, in dečki skakljajo podnjo gledat, če so že kake zrele meduke iz drevesa v gosto travo padle.
Jej, kako veselje, vsak eno nieduko spodej v gosti travi najde, in vsak misli, da je njegova naj lepša in naj bolj rudeča. Veči dečk' • se pa skušajo, kdo je močneji;tu se dva na-vskriž zgrabita, tam dva, in okljenjeni pari se vijo semtertje, vsak deček se prizadeva 7. vso močjo in urnostjo svojega sometavca v "travo vreči. Jej, kako veselje, majhen, na videz slab deček večega v travo telebi. Vsi metavci k njemu prilete in slavijo zmagavca ter se zmaga ne mu posinehujejo. Tam na kraju verta pri hladni Bistrici pa modri možje tobak pušejo pod lipo košato. Njekteri sede na stolu kterega Županov oče o pravem času tudi pri omuzo vanju lanenih glavic rabi, nekteri pa leže v mehki travi in kaj pazljivo gledajo zmed dolgih kozuljev v očeta Županovega, ki ravno od svojega večjega vola, od pšenice in oc detelš važne reci razklada. K ti družbi pride zdaj Lopatarjev Janez, krasno izrašen mla-deneč z modrim pogledom. Ta je ravno vče raj v domačo vas iz Koroškega pripotoval kjer se je kolarstva v štirih letih na tajnko izučil, tako, da ni le gnojne koše in oratar-ske kolica znal umetno tesati, marveč tudi prijetne vozičke, na kterih bi se naj bogatejši ženin z častjo lahko okrog vabiti peljal. Ta niladeneč pride očeta Županovega, svojega bot ra obiskat. ,,Tjcj ga, lej ga" pravi Župa nov oče, ko ga po govoru spozna — kolar j namreč od nekdaj na konec jezika govoril -•>'ej g«"1? čversto si zrasel. Komej verjamem da si Lopatarjev Janez. No, kako je kaj, kako je kaj?" Janez: Oprav dobro, oče, kjer upam, da bom imel v domači vasi dosti ko-larskega dela, kterega sim se, kakor jez mi slim, na tajnko v Koratanu navadil. Županov oče: Kaj pa da — naša vas je velika in nima še nobenega kolarja. Kaj ne, sosedje, to je prav da imamo zdaj enega izurjenega. No, Janez, vsedi se no malo k nam, nam boš kaj novega povedal.
Otočnikov oče z rudečim nosom, kteri je rad po svetu vozaril, še rajši pa pil, takole
modre besede izusti: Prav si naredil, Janez, da si na Koroško pobegnil, tam si se kolarstva in nemščine naučil, kaj ne da? Janez: a, Otočnikov oče, vi se malo motite, nemškega sim se pa le malo navadil, kjer tam, ijer sim jez podmojster bil, le bolj po našem govore. Otočnikov oče: To je pa vunder od zlodja, tak povsod krajnsko govore. Včasih sim mislil, da samo pravi Krajnei po našem govorijo, Štajarci in Korošci pa vsi nemško, Goričani in Istrijani pa laško. Lejte, saj sim vozaril v Terst ž moko, kamor sim se prikazi), povsod so krajnsko govorili; sim šel v Gorico po žganje, tudi tam so povsod Krajnsko govorili, čeravno Gorico menda k Laškem štejejo; sini vozaril v Narperg (Maribor) z volovskimi kožami z teboj vred, Siivovčar, ja tudi tam so krajnsko zavijali. Saj še veš, Siivovčar, ,o sva pred Trojanom belo vino pila, nama je birt rekel, da že na štajarski zemlji štajar-sko vino pijeja,pa je vunder ta debeli pijani Štajerc Krajnsko govoril. Tak ti pa praviš, Janez, da tudi na Koroškem po Krajnsko zavijajo? To je vunder od zlodja. Jez znam clo nemalo nemško, pa ni moč po tem takem med prave Nemce priti in se z golimi Nemci malo pogovarjati. Povsod krajnsko, povsod1 Tiho zadej za rudečonosccm sloji županov sin, mlad učenec, ki je ravno pred enim tednom na šolske praznike iz Ljubljane prišel, rudečonoseovo pridigo posluša, in ne ve, ali bi se smejal ali plakal. Na zadnje ga le bolj žalost zgrabi ter mu te besede osili. Ja res zlodjeva je, oče Otočnikov, in neznano žalostna, da mi brat ji, ki vsi en jezik govorimo, skoraj zares še za eden druzega nc vemo
Ne razlegajo se samo na Krajnskem glasi Slovenski, ali kakor vi, Otočnikov oče, pra vite, krajnski, ampak tudi na Koroškem no ter do Grebena, in na Štajarskem clo unkraj \arperga in po Goriškem in Tominskem, tudi veči del Istrijancov mi lohka zastopimo. Siivovčar, kako je pa to, da se ti Krajnei ne štejejo h Krajnski deželi. Učenec: Kaj ne, oče, to se vam čudno zdi, pa takala je: Mi Krajnei smo udje velikega slovenskega naroda, ki se pa tudi po drugih deželah okoli Krajn-skega razprostira. Vsi, kteri naš jezik govore, so naši bratje, če tudi ne živi ravno v naši deželi. Otočnikov oče: Kdor ne žive na Krajnskem, tudi nilvrajnc, torej tudi ne naš rojak. Učenec: Prav imate, oče, kdor nc živi na Krajnskem tudi ni Krajnc. Ce je pa nam v vsim vedenju v šegah in v jeziku jednak, je pa gotovo, da nam more v žlahti biti. Otočnikov oče: To je res. Jez sim v Ljubljani vidil enega vojšaka, ki je bil moji ženi prav podoben, zato sim se z njim v neki keremi zoznanil, in kaj mislite „kdo je bil ?" Bratranec moje žene je bil, kar sini po celem vedenju že pred sklenil, desiravno ga še nikoli nisim ne pred ne potlej vidil. Tako sim jez žlahto iz vedenja in obraza spoznal. Učenec: No vidite, tako moramo tudi mi skleniti, daje ljudstvo, ktero je nam po šegah in po jeziku jednako, nam v žlahti, če tudi ne živi v naši deželi, in ako natanjko tako govori, kot mi da je našega naroda.
Torej smo mi Krajnei enega naroda z vsimi Štajarci, Korošci, Goričani in Istrijani, kterih vedenje in jezik sta Krajnskemu popolnoma jednaka — in ta narod, h Kteremu še vse ljudstvo našega jezika šteje, se imenuje slovensk narod, in miKrajnci smo torej ravno tako Slovenci, kot soKrakovčani v Ljubljani tudi Ljubljančani. Županovemu očetu se je to prav dobro zdelo, da njegov sin tako modro to reč razklada, pa vunder ni hotel veselja pokazati, marveč se je zahudil: Zakaj bi neki to ti nam razlagoval, saj mi to sami vemo, da smo Slovenci, kaj ne možje? Vsi odgovore: O ja! Županov oče: Tako pa ti že prej znane reči čenčaš? Tako je rekel oče učencu, svojemu sinu, zabavlja je, pa v sercu sije želel, da bi se kdo sinu temu zabavljanju ustavil. Zato je bil zlo jezen, desiravno se je z drugimi vred zasmejal, na Otočnika, ki je tole učencu rekel: Ti misliš, da samo ti kaj veš, kjer si se že veliko reči učil, pa zdaj menda spoznaš ha, ha, ha, da tudi mi to vemo, kakor ti. Kolar Janez pa rudečonosca ustavi in Županovega očeta razveseli z temi besedami. Vi, Otoč nikov oče, mladega gospoda niste prav za stopili, ki tako mislite; saj nam je dosti povedal, kar vi menda pred vedli niste. In če
bi vi toliko v glavi imeli, kot on, bi vaša glava več ne bila prazna, in bi nam brez škode olika za škaf vina dali. — Vsi sosedji so po teli besedah z glavo kimali in se Otočniku po-smehovali, samo Županov oče ne, kteremu se je namest obraza serce od veselja smejalo. Učenec se pri celem tem pogovoru smeja, in Otočnika nalaš malo povzdigne: Otočnikov so brihtni mož, so veliko sveta vidili in veli-io vina spili, pohvaliti jih moram, da so umni mož." Z temi besedami se učenec Otočniku močno prikupi, kjer rad je vedno svojo hvalo slišal, in se tudi sam rad hvalil.
Tudi zdaj začne mnogoverstne reči od svojih vozarij pripovedovati in se, kar je mogoče, lagali in bahati. O tem pogovoru hodijo ženske že v cerkev križev pot molit meino naših modrih mož, kjer ravno memo lipe pelje gladka stezica v cerkev. Niso ravno naši možje memo gredočih ogledovali, pa so vunder lepe dekleta vselej memo njih z rudečico v obličju v cerkev šle, in vselej jih je skerbela hoja memo lipe. Pa kaj so hotle? Križev pot je mogel omoljen biti, in brez ovinkov ni bilo moč se ti nedeljni družbi voguiti. Pa ta skerb je bila le prazna, kjer so se možje samo pogovarjali in tobak pili, in v nje se nikdar ni eden zagledal. Al danas ogledujeta dva možka vse memo gredoče dekleta na tajnko namreč: učenec in Kolar. Za neko staro prihuljeno ba-i)ico pride zdaj memo mož prav zalo sramo-žljivo dekle in lepo praznično napravljeno. Ko to Lopatarjev Janez zagleda, ga rudečica speče, serce mu radosti tolče in se tako v njo zagleda, da pozabi sam nase in pozabi, da je na svetu. Dolgo zamaknjen gleda lepo deklico. Zdi se mu, da bi jo bil že enkrat na nekem srečnejšem svetu vidil. Berž popraša poleg stoječega moža, čigavo da je to dekle. Neizrečeno se zavzame, ko mu možak pove, da je Jelkova Ančika. Z njo je on v mladosti v otročjih lončkih sadje pekel, z njo je šel spomlad perve zvončike po travnikih, iskat z njo je vsaki dan v mladosti niične igral.
Ko jo je na Koroško pomedii, je bila An-čico še clo majhna, v tih štirih letih je ona tako lepo kot jelka zrasla, in kot vertnica docvedela. Berž slovo od mož vzame ter leti križev pot moliti. Tudi jez sim šel v cerkev, kjer sim bil radoveden, kako kaj zna kolar križev pot moliti. Pa šencana reč! menda je vse na Koroškem pozabil, ni vedel, kje je pervi stacijon in kje drugi. Zdaj leti po cerkvi gor zdaj dol. Samo njegov obraz je bil zlo pobožen, in tudi sim tertje ni veliko gledal, marveč zmiraj v eno podobo.
Slovstvo in umetnost.
Te dni je izdal Vaslav Hanka „Pate roz-množene vydani jelio pisni s polskym a tri ruske s českym prekladem."
* Matica ilirska je dala v natis: „Uzdazi Marie Mandaliene" od Ignaca Gjorgjiča.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Terstu 4. Prosenea: 4». i S. 3». S. 31.
Prihodno srečkanje bo v Terslu 18. in 29. Prosenea.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 3. Prosenea 1851.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 95 ' 2 » » » » 4 » »	»
» » » »4 »»	» 74',
Oliligacioni avstrijanskili pod in nad Anizo, čeških, nit škili, silezkili, štajarskih - f „ , roških, krainskih . irnriškili in \ "	*
- gld
50 »
janskih pod /	. , ,„„\
. jarskih ,ko- \ *	\ • i ' ( ? ,
škili, krajnskih, goriških in \	~ ' /
najske višje kamorne urad- / s	* , * * 1	*
f »	1 '/. » » 1 — » nije. \ 4	'
dun
Banknc akcio po 1142 gold. v srebrn.
Dnarna cena 3. Prosenea 1851.
V dnarju
Cesarskih cckinov agio (od 100 gold.) 31'/, gld. Srebra	» » » » 28 V, »
Odgovorni vrednik: Drayotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.