*
primorske
novice
Koper, 30. oktobra 1990
Občina Piran	.	,
-	ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorskih ce!ot Strunjan (1). Seča (8), Karbonar-Lucan (9). Sečovlje (H) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v občini Piran
-	SKLEP o uvedbi zač^nega ukrepa družbenega varstva v ZC Koper, TOZD Zdrav^veni dom Piran
Občina Izola
-	SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občin$ Izola
OBČ!NA P!RAN
T—
7?-.'
-AJ4-.
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86), 2. člena odloka o žačaspi ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave. Št. 19/90) in 25. ter 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih* posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85.21/86 in 26/90) ter 11. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), skladno z dolgoročnim planom občine Piran (Uradne objave, št. 25/86) za obdobje 1986-2000 in srednjeročnim družbenim planom občine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 15/87) je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1990 sprejela ! . ^ :
ODLOK
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE PROSTORSKIH CELOT STRUNJAN (I). SEČA (8). KARBONAR-LUCAN (9). SEČOVLJE (H) IN LIMINJAN-VINJOLE-KROG (13) V OBČINI PIRAN
I. UVODNE DOLOČBE 1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8). Kàrbonar-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v občini Piran, ki ga je izdelala Univerza Edvarda Kardelja iz Ljubljane VTOZD Arhitektura, v decembru 1988, pod št. projekta 24/88. Znotraj planskih celot TRAJNO UREJAJO UREDITVENA OBMOČJA:
Turizem, gozdne površine "Droga-TOZD Začimba"
Strunjanska dolina Kmetijske in gozdne površine Sečoveljska ravnina Kmetijske in gozdne površine Kmetijske površine Kmetijske površine Stanovanjsko območje Seča?
Kmetijske površine Kmetijske površine Gorgo	'
Kmetijške in gozdne površine Kmetijske in gozdne površine
ZAČASNO UREJAJO UREDITVENA OBMOČJA:
1.	: ZT1/5
2.	18/3
3.	Z 9/2
4.	Z 9/3
5.	Zll/2
6	Z13/1
7.	Z13/2
8.	Z13/3
9.	S13/4
10.	Z 13/5
11.	Z 13/6
12.	S 13/7
13.	Z13/8
14.	Z13/10
1.
Z1/1
ST 1/2 Z1/3 ,
URADNE OBJAVE
OBČtN	"
HTRSKA BtSTRtCA, !ZOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Št. 34
9 Karbonar - počitniška stanovanja
10	T13/9	Krog	'
Prostorske celote so členjene v ureditvena območja s skupnimi prostorskimi značilnostmi, ureditvena območja pa so členjena v ureditvene enote, in sicer:
L PROSTORSKA CELOTA STRUNJAN (!)
1.1
ZT1/1
edukativni park. kmetijstvo, zelene površine, klif
			PUP začasni (UN)
1.2.	ST 1/2		turizem, stanovanja, centralne dejavnosti
	*'* . '		PUP začasni (UN)
1.2.1	SC 1/2 L		VVZ Elvira Vatovec, stanovanja
	-	t *	ZN
1.2.2.	SC 1/2 2.		Hote! Svoboda-zdravilišče Strunjan UN
1.3.	Z1/3		kmetijstvo, zelene površine, stanovanja PUP začasni (UN)
1.3.1.	Z1/3	'S	naselje Strunjan
1.3.2.	Zl/3	K	pretežno kmetijske površine	-,
1.4.	NI 4		soline *	' PUP začasni	i	7
1.5.	ZTI/5		turizem, gozdne ^vršinč PUP trajni
1.6.	N 1/6		laguna PUP začasni (UN)
1.7.	ZT1/7		turizem, kmetijske in gozdne površine PUP začasni (UN)
1.7.1.	ZT1/7	&	območje stavbnih zemljišč
1.7.2.	ZT1/7	K	pretežno kmetijske površine
1.7.3.	ZTÌ/7	C	pretežno gozdne površine
2. PROSTORSKA CELOTA SEČA (8)			
2.1.	Z8/1		zelene površine, kmetijstvo PUP začasni (UN)
2.1.1.	Z8/1	K	pretežno kmetijske površine
2.1.2.	Z 8/1	C	pretežno gozdne površine
2.2.	T8/2		turizem PUP začasni (UN)
2.3.	18/3		industrija, "Droga-TOZD Začimba" PUP trajni
2.4.	TZ8/4		Forma Viva, turizem, kmetijstvo
UN
3. PROSTORSKA CELOTA KARBONAR-LUCAN (9)
3.1.	S 9/1		Karbonar, počitniška stanovanja ZN
3.2.	Z9/2		kmetijske površine PUP trajni
3.3.	Z 9/3		kmetijstvo, gozd. zelene površine PUP trajni
3.3.1.	Z 9/3	K	pretežno kmetijske površine
3.3.2.	Z 9/3	G	pretežno gozdne površine
4. PROSTORSKA CELOTA SEČOVLJE (11)			
4.1.	S11/1		Sečovlje-Košta, stanovanja ZN
4.2.	Zll/2		kmetijstvo
Strunjanski polotok (kmetijske površine, khf)
Stanovanja, turizem ;	_
Strunjanski polotok (kmetijske površine)
PUP trajni
5. PROSTORSKA CELOTA LIMINJAN-VINJOLE-KROG (13)
kmetijstvo, gozd, zelene površine PUP trajni
K pretežno kmetijske površine prttein^ gozdne površine
Z13/1
URADNE OBJAVE
212
Koper. 30. oktobra 1990 - št. 34
5.4..	S 13/4	*
5.5.	Z13/5	
.5.5.1.	Z13/5	K
5.5.2.	Z 13/5	G
5.6.	Z13/6	
5.7.	S 13^7	
5.8.	Z 13/8	
5.8.1.	Z13/8	K
5.8.2.	Z13/8	G
5.9.	T13/9	
5.10.	Z13/10	
5.10.1.	Z13/10	K
5.10.2.	Z 13/10	G
-
PUP trajni
stanovanjsko območje Seča,
PUP trajni
kmetijstvo, gozd. zelene površine.
zadrževalniki
-PUP trajni
pretežno kmetijske površine pretežno gozdne površine kmetijstvo, gozd. zelene površine PUP trajni Gorgo, stanovanja PUP trajni
kmetijstvo, zadrževalniki PUP trajni
pretežno kmetijske površine pretežno gozdne površine Krog turizem, zelene površine PUP začasni (N)
kmetijstvo, gozd. zelene površine PUP trajni
pretežno kmetijske površine pretežno gozdne površine
2. člen
Meje območij prostorskih celot, ureditvenih območij in ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih prilog preglednega katastrskega načrta v M ! :5000.
!.
11.
m
!V
v.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
-	Uvodne določbe
-	Splošne določbe
-	Funkcijo območja
-	Splošna merila in pogoje za urbanistično urejanje
-	Merila iti pogoje za oblikovanje objektov in naprav ter tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov
-	Merila in pogoje za komunalno urejanje	! s
-	Merila in pogoje za druge posege, ki trajno spreminjajo prostor
-	Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine in drugih dobrin splošnega pomena
' - Merila in pogoje za urejanje; prostora za potrebe SLO in družbene samozaščite
-	Posebna merila in pogoje
? - Etapnost izvedbe posega	i
-	Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta
-	Prehodne in končne določbe
VI.
V!I.
Vil!
[
IX
X
XI.
XI!
xm.
11 SPLOŠNE DOLOČBE
4.	člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje: L tekstualni del
2.	grafični de!
3.	soglasja
4.	odlok
1.	Tekstualni del obsega: a - Uvod
b - Povzetke planskih določil in usmeritev c - Katalog posebnih strokovnih podlag
2.	Grafični de! obsega
la - Id Pregledna karta prostorskih celot.
ureditvenih območij in ureditvenih enot PKN M 1:3000
2a -2d Prostorski ureditveni pogoji za izvenmestni prostor prostorskih celot 1. S. 9. 1! in 13 v občini Piran PKN M ! :5000
3a-3d Zbirna karta komunalne infrastrukture iz rezervatov ITN M ! :5000
začasni PUP za območje S-9/1 Karbonar
3.	Priložena soglasja:
L sanitarna inšpekcija 2. požarna inšpekcija
"<<T
3. kanalizacija-Komunalno podjetje ^iran-TOZD Projektiva
L TÓZD^-
7.
8. 9. 10. 11.
ceste - Rep. skup. za ceste cepte - Cestno podjetje Koper ^
OVS - Hidro Koper MZVNKD Piran
11.	KZS Piran
12.	Gozdno gospodarstvo - ZPMK, Sežana !3Ì SO,Piran. Odojek za LO
14. Krajevne skupnosti - - KS Lucija
-	KS Sečovelje
-	KS Strunjan
[]! FUNKCIJA OBMOČJA
5. člen
Na obravnavanem območju občine Piran prevladuje kmetijski značaj krajine. Temu in funkciji varovanja podobe kulturne krajine bodo podrejeni vsi naslednji posegi v prostor. Za potrebe prebivalstva živečega na tem območju, bomo usmerjali novogradnje na nepozidane dele stavbnih zemljišč, v rekonstrukcije in nadomestne gradnje. Posegi v ta prostor so podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter načinu bivanja avtohtonega prebivalstva.
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti ureditvenih območij.
To so: S - stanovanja. T - turizem. ! - proizvodnja. Z - zelene površine. N - soline, laguna.
Prostorski ureditveni pogoji opredeljujejo tipe namembnosti ureditvenih enot. Ti so: K - kmetijske površine. G - gozdne površine. S -stanovanjska območja s spremljajočimi dejavnostmi opredeljene kot stavbna zemljišča z možnostjo zgoščevanja pozidave.
IV SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO UREJANJE
6. Àen
Splošna merila in pogoji se nanašajo na vse tiste posege v prostor, za katere je predviden upravni postopek:
-	po 30. členu ZUN, za posege za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.
-	po 51. členu ZUN. za posege za katere lokacijsko dovoljenje ni
potrebno in zadošča priglasitev de! pri pristojnem občinskem upravnem organu.	;
7. člen
Splošna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja obravnavanih prostorskih celot, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posamezno ureditveno območje ali ureditveno enoto drugače določeno.
8.	člen
Za vse posege v prostor, za katere je po ZUN potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje ter za legalizacijo nedovoljenih gradenj objektov in naprav je po tem odloku potrebnb izdelati lokacijsko dokumentacijo.
9.	člen
V območju kmetijskih površin so dovoljene:
-	kmetijsko prostorske ureditvene operacije
-	gradnja objektov in naprav, namenjenih kmetijski dejavnosti
-	ureditev športno rekreacijskih poti.
10.	člen
V območju gozdnih površin so dovoljeni naslednji posegi:
-	gozdno gospodarske ureditvene operacije
-	gradnja objektov in naprav namenjenih gozdnogospodarski dejavno sti
-	gradnja in ureditev gozdnih cest in poti in športno rekreacijskih poti
11.	člen
V območju ureditvenih območij naselij in zaselkov in ureditveni! enot: ST 1/2 S. Z 1/3 S. ZT 1/7 S. T 8/2 S. S 12/4 S in S 13/7 S. 1 so grafično prikazane na listih 2a - 2d so dovoljeni posegi:
-	dopolnilna gradnja - novogradnja
-	nadomestna gradnja
-	dozidave, nadzidave
-	adaptacija, vzdrževalna dela
-	pomožni in začasni objekti
-	odstranitev objektov
Posege je možno izvajati glode na namembnost območja:
a)	stanovanjska namembnost:	'
novogradnja in nadomestna gradnja stanovanjskih òbjektov in gospodarskih objektov za potrebe obrtniških dejavnosti,
-gradnja javnih objektov lokalnega pomena. '	\
- gradnja objektov storitveno - proizvodnih dejavnosti.
URADNE OBJAVE
213
Koper, 30. oktobra 1990 - Št. 34
b)	turistična namembnost:
V	območju turističnih dejavnosti^ dobljene adaptacije dopo! ni!ne in nadomestne gradnje tef novogradnje, če s tem niso poslabšane prostorsko funkcionalne m ambientale karakteristike območja
c)	proizvodna namembnost:	*	'	'
V	območju proizvodnih dejavnosti so dovoljene adaptacije, nado-
mestna dopolnilna gradnja proizvodnih objektov in drugih objektov in naprav v okviru opredeljenega funkcionalnega zemljišča, ki je namenjeno osnovni dejavnosti pod pogojem, da s posegom niso bistveno poslabšane ekološke, prostorsko funkcionalne in oblikovne karakteristike območja.	' t.
12.	člen
V	območju S-9/1 Karbonar je do izdelave ZN dovoljeno:
-	nadomestna gradnja
-	dozidava in nadzidava obstoječih stanovanjskih objektov
-	adaptacija in vzdrževalna dela
V	območju S-9/1 Karbonar do izdelave ZN ni dovoljeno:
-	dopolnilna gradnja - nova gradnja
-	sprememba namembnosti objektov,
-	pomožni in začasni objekti
,	13. člen
Izven območij zgoščene pozidave ali nekmetijske dejavnosti označenih s "S" gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena. Dovolijo se:
-	adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje starih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, ki so naseljeni in v rabi.
-	gradnja nadomestnih in dopolnilnih objektov v sklopu kmečkih dvorišč in ob njih, kadar se ne posega na kvalitetna kmetijska zemljišča (1. območje),
-	gradnja dopolnilnih objektov med.dvema ali več obstoječih stanovanjskih hiš, če objekti med seboj niso oddaljeni več kot 49 m,
-	gradnja novih kmetij na slabših kmetijskih zemljiščih, če so ta že arondirana v novo posestvo.
14.	člen
V	območju kmetijskih površin nadomestna gradnja in drugi posegi
na ruševinah niso dovoljeni, ker se zemljišče v celoti prekategorizira v kmetijsko površino.	'
V	območjih strnjenih zaselkov pa so obnovitvena dela in nadomestne gradnje ruševin dovoljene.	;
15.	člen
Sprememba funkcije in namembnosti objektov je dopustna v takšni meh, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo območja.
V	območju razpršene gradnje je možna sprememba namembnosti gospodarskih objektov v sklopu in na funkcionalnem zemljišču domačije za stanovanjske in turistične namene.
V	strnjenih zaselkih veljajo isti pogoji kot za območja razpršene gradnje, možna pa je tudi sprememba namembnosti samostojnih gospodarskih objektov za stanovanjske in turistične namene. V območjih razpršene gradnje sprememba namembnosti samostojnih gospodarskih objektov ni dovoljena.
16.	člen
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom je možna adaptacija in dozidava obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprememba namembnosti gospodarskih objektov v obrtno delavnico in dopolnilna gradnja za potrebe tistih obrtniških dejavnosti, ki so namenjeni splošni funkciji območja ali naselja.
Navedeni posegi so možni, v kolikor se ne poslabšajo ekološki, prostorsko funkcionalni, bivalni in oblikovni pogoji in sicer na podlagi presoje vsakega primera posebej in s soglasjem pristojnih soglasoda-jalcev.
17.	člen
V ureditvenih območjih, ki se urejajo s tem odlokom je možna gradnja športnih objektov in naprav na zemljiščih, ki so v sklopu obstoječega javnega ali stanovanjskega programa in sicer na površinah, ki ne sodijo v 1. območje kmetijskih površin.
M. 3'"	'
V,ureditvenih območjih, ki se urejajo 9 tem odlokom je dovoljena gradnja in vzdrževalna dela na tistih infrastrukturnih objektih m napravah, ki to'predvideni t srednjeročnim, družbenim planom ozt-
foma y programih samouora^iih jnter^smhj^kupppsti, krajevnih
pobudo
tkupnosti. h programih Sl posarne^ mvcstitorjev.

. zemhišč^tcr na
V MERILA !N POGOJ! ZA OBUKOVANJF'PR! POSEGIH V PROSTOR
19.	člen	„
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav določajo:
L velikost funkcionalnega zemljišča
2.	lego objektov 3 oblikovanje objektov
3.0.	novogradnje
3.1 nadomestne gradnje
3.2.	dozidave in nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela
3.3.	pomožni in začasni objekti
4.	urejanje okolice
5.	urejanje kmetijskih površin
6.	urejanje gozdnih površin
7	urejanje območja solin, lagune (Strunjan)
8	vodnogospodarske ureditve
9	urejanje prometa
1.	Velikost funkcionalnega zemljišča
20.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti z upoštevanjem predvidenega modela in predvidenega razvoja.
1.1.	Za stanovanjske stavbe
-	širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe je praviloma 3 m.
-	v strnjeni pozidavi se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje zgradbe.
-	v strnjeni gručasti zazidavi je možno objekte zgraditi stikoma ali tako da se v vmesnem 6-meterskem pasu postavi dve garaži ali pomožna objekta, ki pa smeta po višini obsegati samo pritlično etažo,
-	vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste šir. 3-3,5 m.
-	gradbena parcela je pravilom 600 m2 na ravnini ali v rahlo nagnjenem terenu in pravilom 800 m2 v hribovitem predelu.
-	izkoristek zemljišča je načeloma 0.3,
-	izkoristek zemljišča v strnjenem obstoječem zaselku je lahko večji, na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto
, in vsako počitniško enoto predviden najmanj po en parkirni prostor.
1.2.	Za kmetije	^
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem jege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov.
-	velikost manipulativnega prostora je prilagojena uporabi mehanizacije (radij 15 m),
-	širina dovoza je 3,5 m,
-	velikost funkcionalnega zemljišča znaša načelno 2000 m2.
L3. Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja
-	širina ob objektu od 3 do 10 m,
-	dovozna pot šir. 3,5 m,
-	izkoristek zemljišča do 0.5.
-	na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori (glede na število zaposlenih in velikosti delavnice) najmanj 3 parkirna mesta.
1.4.	V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.
2.	Lega objektov
21.	člen
Nove stavbe, stanovanjske in druge stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje najmanj 3 m. Za razdaljo manjšo od 3 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele Enako velja za prizidke in adaptacije, smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zasnovo, oziroma ambientalo ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nagnjen.
Odmiki od javnih cest morajo biti usklajeni z zakonom o javnih cestah, odmiki od nekategoriziranih cest in poti so min. 3 m, razen v vaških jedrih, kjer gre za strnjen stavbni niz in je pridobljeno soglasje upravljalca cest.
3.	Oblikovanje objektov
22.	člen
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
3.0.	NOVOGRADNJE
3.0.	J. Stanovanjski objekti '
. - - . . - '
URADNE OBJAVE
Koper, 30. oktobra 1990 - §j. 34
r Tradicionalne stanovanjske hiše so pritlične, enonadstropne, enonadstropne z mansardo, običajno brez kleti. Kletni prostori So v pritličju ali v samostojnem objektu najfunkcionalncm zemljišču stanovanjske hiše.
-	tloris objekta je podolgovat, razmerje med osnovnimi stranicami je 2:3,
-	velikost stanovanjskega objekta okvirno K x 12 m z dovoljemm odstopanjem + - 10 % v istem razmerju,
-	v zadnji etaži sme biti širina objekta največ 8 m z maksimalno širino venca 0,3 m oziroma sme biti tlorisna širina strehe (med zaključki vencev) največ 8,6 m brez odstopanja v povečanje,
-	če je objekt podkleten, višina venca nad terenom ne sme biti višja
od 5,5 m; izjemoma je možno povišanje kote venca, vendar v tistih primerih, kjer so v neposredni bližini obstoječi objekti enakih višinskih gabaritov,	^
-	strehe so praviloma simetrične dvokapnice naklona od 18 stopinj
-	22 stopinj, krite s korci ali mediteran strešniki opečne barve,
-	smer slemena strehe poteka praviloma vzporedno s plastnicami
terena,	, **
-	za posamezne morfološke enote, za katere so izdelani tipski projekti stanovanjskih in drugih objektov, se načeloma upoštevajo tipski projekti.
Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikoval-skimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov
iz 21. člena.	.	..	.. .
Možne so nadzidave objektov do vtšrne večmsko prtsotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanje kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost; velikost in namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente.
3.3.	Pomožni in začasni objekti
Pomožni objekti
Na območju, ki ga ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z:
-	51. členom ZUN (Ur. list SRS št. 18/84),
-	z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih,
-	s splošnimi merili in pogqji tega odloka.	,
-	v posameznih morfoloških enotah je potrebno nove in nadomestne gradnje prilagajati tipu objektov in gabaritom večinske gradnje avtohtone pozidave, značilne za morfološko enoto.
3.0.	2. Gospodarska poslopja
-	tloris objekta je podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama najmanj 2:3 v korist daljše stranice objekta,
-	velikost objekta je odvisna od njegove funkcije,
-	po višini obsega največ dve etaži, pri čemer višina ne sme biti večja od 5,50 m nad koto terena,
-	streha je simetrična dvokapnica naklona 18-22 stopinj krita s korci ali mediteran strešniki opečne barve.
- - *;**'-i 'I ' f --	' -	'	*'
3.0.	3. Nove kmetije -Ì. 5	'
Izjemoma se dovoli oziroma obravnava lokacija nove samostojne kmetije izven ureditvenega območja naselja (na kmetijskih površinah) na predlog za kmetijstvo pristojnega občinskega organa in Sklada stavbnih zemljišč, kadar je zaradi urbanizacije nekdanjih ruralnih območij potrebno določene kmetije porušiti in preseliti na novo lokacijo. Za gradnjo veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske hiše in gospodarska poslopja 3.0.1, in 3.0.2. tega člena.
3.0.	4. Gradnja počitniških objektov
Gradnja počitniških objektov je možna samo v okviru zarisanega območja naselij in zaselkov pod enakimi pogoji, kot za stanovanjske objekte.
Začasni objekti in naprave
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene, družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem srednjeročnem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega dovoljenja.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas do izteka tekočega srenjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem toku.
4.	Urejanje okolice	s!
' *	23- člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja nameravanega posega in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena, če so potrebni podporni zidovi, morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Zemljišče se zaželeni z avtohtonim zelenjem.
Ograje ob parcelni meji so dopustne z zidanim delom do višine 50 cm in zasejana z živo mejo.
Pri ureditvenih delih je uporabljati lokalna gradiva in znpčilne vegetacijske predstavnike.
5.	Urejanje kmetijskih površin
3.1.	Nadomestne gradnje
Nadomestni objekt se lahko upošteva v primerih, če nov objekt delno pokriva površino obstoječega objekta. Izjemoma se objekt lahko zgradi tik ob stari zgradbi, ta pa se mora porušiti pred izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestni objekt oziroma en mesec po vselitvi v novi objekt. Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiško knjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
Do preselitve nadomestnega objekta na novo zemljišče lahko pride v naslednjih primerih ;
-	ko zaradi geoloških razmer gradnja objekta na prvotni lokaciji ni možna.
-	ko ima selitev objekta za cilj izboljšanje prometne ali požarne varnosti ter sanitarno-higienskih pogojev.
-	ko ima selitev objekta za cilj pridobiti površine za gradnjo in razvoj infrastrukturnih ah komunalnih objektov in naprav oziroma objektov javnega pomena.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientale značilnosti prostora.
3.2.	Dozidava in nadzidavaj adaptacije in vzdrževalna dela
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb (stanovanjske, gospodarske in pomožni objekti) v okviru območij naselij in zaselkov, izven naselja pa samo tisti objekti, ki so stalno naseljeni, oziroma mlajši objekti, ki so bili zgrajeni na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja*..	^
Legalizacija objektov zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenj^ je možna samo na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljcp^ X .	*


24.	člen
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
-	naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
-	morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
-	značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
-	in ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.
6 Urejanje gozdnih površin
25.	člen
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
-	značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
-	značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
-	značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
7 Urejanje območja solin in lagune
26.	člen
v območju solin so možna in potrebna:
-	vzdrževalna dela in zagotavljanje plovnosti kanala.
-	vzdrževanje in obnavljanje obmorskih nasipov in nasipov ob kanalih,
-	vzdrževanje in obnavljanje komunikacij za dostope ljudi, mehanizacije m transporta soli^
-	vzdrževanje objektov, da bi se izboljšali delovni pogoji.	2* ;
URADNE OBJAVE
215
Koper. 30. oktobra 1990 - Št. 34
V	območjulagune so moim posegi, vezani na ureditev območja
-	vzdrževanje m obnavijanje brežin oziroma obrežne iinije lagune
-	vzdrževanje kompteksa (laguna, obrežje) v celoti
8.	Vodnogospodarske ureditve	**
'27. člen
V	območju^arstva vodotokov, morja in podtalja se !ahko spuščajo
le čiste vode. k! ustrezajo določilom strokovnega navodila o nevarnih in Škodljivih snoveh in dopustnih temperaturah vode (Ur.!. SRS št 18/85).	^	^
Ob strugah vodotokov (regu!iranih in neregu!iranih) je potrebno predvideti prost in dostopen pas širine 4 m obojestransko ob strugi zaradi opravljanja rednih vzdrževalnih de!.
Pri posegih v raščen teren, predvsem na strmih in terasastih pobočjih je potrebno predvideti ukrepe, ki preprečujejo ^erozijske protese (utrditev in dreniranje teras, vzdrževanje sistema Ovajanja površinskih voda. utrjevanje brežin z vegetacijo, utrjevanje in dreniranje poti itd.)
Upoštevati je potrebno rezervate za možne akumulacije (Parecag. Noied, Ma!ija 1.)/	t
Prepovedana je gradnja v območju rezervatov vodnih zajetij. Ohraniti in zaščititi je potrebno vse obstoječe vodne vire. Vzporedno z urejanjem prostora je potrebno urejati'tudi struge vodotokov (hudournikov).
Za posege v prostor je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje oziroma dovo!jenje v skladu z Zakonom o vodah (Ur. !. SRS št. 38/81).
9.	Urejanje prometa
28.	člen
Za vse posege pri urejanju in sanaciji obstoječega ter načrtovanega in izvajanja novega prometnega omrežja je potrebno upoštevati:
-	Zakon o cestah (Ur. 1. SRS št. 37/87)
-	Zakon o varnosti cestnega prometa
-	Pravilnik o projektiranju in gradnji cest in avtomobilskih postajališč
-	Določila občinskih planskih aktov.
Za vse posege v i varovalnih pasovih obstoječih prometnic je potrebno pridobiti soglasja upravljalca ceste.	}
VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
29.	člen	j .
Da bi v območju obravnavanih prostorskih celot zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normative in opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo in sicer:	;
Komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo in požarno vodo, električno energijo, cestnim in PTT omrežjem in naprave za zbiranje, kondicioniranje in dispozicijo odplak.
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novo zgrajeno komunalno omrežje.
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo infrastrukturnih objektov in naprav po tem odloku se izdela lokacijski načrt oziroma lokacijska dokumentacija.
Vodooskrba
Na območju z javnim vodovodom se morajo vsi novozgrajeni objekti in objekti, ki se prenavljajo, priključiti na to omrežje. V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom po pogojih občinske požarne inšpekcije in vodnogospodarskega soglasja oziroma dovoljenja.
Za oskrbo z vodo iz lokalnih zajetij in kapnic, daje soglasje sanitarna inšpekcija.
Osnove za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov so izdelani srednjeročni in dolgoročni plani občine.
PROSTORSKA CELOTA 1 - STRUNJAN
Vodna preskrba prostorske celote 1 - Strunjan je s solinami razdeljena na dva dela. Območje ZT 1/5 in ZT 1/7 se bodo napajala iz rezervoarjev Valeta II, III in IV. Tu je potrebno dograditi naslednje rezervoarje: Valeta II - 4000 m3, Valeta III - 1000 m3, Valeta IV (šentjane) - 60 m3 in Lucan II - 200 m3. Razdelilno omrežje je zgrajeno samo na območju Alpetura, ostalo območje potrebuje novo razdelilno omrežje.
Območja Z 1/1, Z (/3, SC 1/2.1, ST 1/2 T 1/2.2 in N 1/6 se bodo napajala iz Strunjanske vodovodne veje preko lastnih rezervoarjev. Odcep se bo gradil iz magistralnega cevovoda v dolini Strunjana 0 3000 mm. Na pobočju hriba Ronkko se bo gradi! rezervoar Strupjan 1 -1000 m3 in na samem vrhu Ronka Strunjan II -1000 m3. Razdelilno omrežje je delno zgrajeno na enoti T 1/2,2. Ostale prevezovalne in
razdelilne cevovode je treba na novo zgraditi, a obstoječe večji del vključiti v dograjeni vodovodni sistem Enota N 1/4 se na robu vključuje na sosednje območje.
PROSTORSKA CELOTA 8 - SEČA
Prostorska celota 8 Seča se napaja iz rezervoarja Vinjole in direktno iz Kaldanije preko odčepnega jaška pod Parecagom. Ta sistem napajanja ostane še naprej. Dograditi bo potrebno rezervoar Seča 750 m3 in rezervoar Gorgo - 500 m3. Od povezovalnih* cevovodov je potrebno zgraditi cevovod Lucija - Seča, odcep od magistralnega cevovoda pod Parecagom do Seče in od Gorga do Droge. Razdelilno mrežo jc skoraj v celoti treba obnoviti in dograditi
PROSTORSKA CELOTA 9 - KARBONAR - LUCAN
Prostorska celota 9 - Karbonar - Lucan se bo napajala direktno iz tranzita v Strunjanski dolini iz Valete 111 in iz sistema vodovod Maliju.
Potrebna jc gradnja novih rezervoarjev (rezervoar Lucan H - 200 m3 in rezervoar Malija - 20() m3). Povezovalni cevovod je treba zgraditi od Malije do Lucana in celotno razdelilno omrežje. Na tej prostorski celoti je vodna oskrba delno rešena le na enoti Z 9/2.
PROSTORSKA CELOTA 1! - SEČOVLJE
Prostorska celota ! 1 - Sečovlje sc bo napajala iz magistralnega cevovoda preko rezervoarja Gorgo.
Na tej celoti je potrebna gradnja rezervoarja Gorgo - 5(X) m3. Rezervoar je treba navezati na magistralni cevovod in na razdelilno omrežje.
Razdelilno omrežje se dogradi. Del obstoječega omrežja je v dobrem stanju in ostane v obratovanju.
Za določitev pogojev in načina reševanja izvirov Sečovlje je potrebno:
-	zaključiti z raziskavami (sledilni preizkusi vplivnega območja izvirov)
^ na podlagi tako pripravljenih strokovnih podlag pripraviti in sprejeti
(medrepubliški) odlok o zaščiti vodnih virov	- Jr "
-	z načrtom zaščite konkretizirati posamezne aktivnosti in nosilce te
zaščite.	f
PROSTORSKA CELOTA 13 - L1M1NJAN - VINJOLE - KROG
Ta prostorska celota se napaja direktno iz magistralnega cevovoda preko rezervoarjev Vinjole ali iz sistema vodovoda Malija. Večji del tega območja je že oskrbovan z vodo Potrebna je gradnja rezervoarjev Vinjole 11 - 2(M) m3. Malija - 2(X) m3 in nekaj manjših raztežilnikov.
Višji predeli Liminjana in Vinjo! sc bodo napajali iz vodovodnega sistema Malije. Krog se bo napaja! iz sistema McdoŠi preko Sv. Nedelje.
Za celotno območje občine Piran je potrebna dograditev regionalnega cevovoda izvir Rižana - Livade v Izoli, čistilna naprava Rižana in povečati odjem vode na dodatnih virih
Kanalizacija
Vsi objekt! morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi.
Začasno do izgradnje kanalizacijskega omrežja ni dovoljena gradnja greznic.
-	vsi eventuelni novi objekti in objekti, ki so situirani znotraj meje stavbnega območja ter objekti, ki sc nahajajo v kompleksih, za katere se predvideva izgradnja fekalne kanalizacije se morajo priključiti na javno kanalizacijo. Vsi objekti v oddaljenosti do KM) m od že urejene javne kanalizacije so se dolžni priključiti na to kanalizacijo, če so podani tehnični pogoji.
Gradnja lokalnih individualnih ali skupinskih greznic je sprejemljiva ob predhodno dokumentirani oceni, da niso v nevarnosti vodni viri, vodovodne napeljave, da so objekti disperzirani po zemljišču tako, da bo možno izdelati trajnejšo lokalno dispozicijo odplak v teren brez nevarnosti onesnaženja sosednjih objektov in naprav.
-	Obstoječi dispergirani objekti so lahko priključeni na ustrezno greznico s filtri.
Za posamezne planske celote so predvtdene naslednje zasnove: PLANSKA CELOTA ! - STRUNJAN
Sistem kanalizacije se navezuje na centralno ČN Piran. V prvi fazi je potrebno urediti odvodnjavanje stanovanjskega predela v centru, vključno s krakom pri gostilni "Sosič" za kar obstaja ustrezna izvedbena dokumentacija.
V nadaljevanju bo potrebno navezati na kolektor tudi področje ob WZ Elvira Vatovec.
Na kolektor se naveže tudi področje "Karbonara", ki sicer spada v plansko celoto št. 9.
216
URADNE OBJAVE
Koper, 30. oktobra 1990 - št. 34
PLANSKA CELOTA 8 - POLOTOK SEČA
*
Sistem kanalizacije se navezuje na centralno čistilno napravo v Piranu.	.	. l	**
-	Obstoječi fekalni kana! od avtokampa se potom ustreznih položnih črpališč podaljša mimo gostišča RIBIC do manjše skupine stanovanjskih objektov ob vznožju hriba. Na predmetni kana! se priključijo vsi objektivi so situirani na južni strani zaključka polotoka.
-	Obstoječi fekalni kana! na Forma Vivi se'podaljša do zadnjega stanovanjskega objekta na slemenu, ki gravitira proti Luciji.
-	Od počitniškega doma Sindikalnega centra Maribor se vzporedno s cesto spelje fekalni kana! (potom ustreznih polžnih črpališč) do sistema kanalizacije področja ZAČIMBA oziroma črpališča ZAČIM BA
-	Za področje strnjene pozidave nasproti gostišča NA KLANCU se izvede zbirni kanal, ki se ga vodi ob obrobju pozidave in se nàto po prečkanju ceste KOPER PULA priključi na kolektor S v bližini odcepa ceste za Vinjole.
PLANSKA CELOTA 9 - KARBONAR
Na območju KARBONARA je predvidena gradnja turistično -stanovanjskih objektov na podlagi ZN. Na tem območju bo potrebno izvesti fekalno kanalizacijo in jo priključiti na strunjanski fekalni kolektor "K", ki se preko črpališč Strunjan in Fiesa navezuje na centralno ČN v Piranu.
Oskrba z električno energtjo
Vsi objekti morajo biti priključeni na električno omrežje po pogojih,, ki jih upravljalec določi v elektroenergetskem soglasju. Pri
vseh posegih v prostor je potrebno:	.	. ^	,
-	upoštevati predpisane odmike novth objektov od obstoječega $1. en omrežja po zahtevah tehničnih predpisov
-	predvideti prestavitev obstoječega el.en. omrežja zaradi gradnje
novih objektov	' ,	.	. ,	'
-	predvideti sanacijo neustreznega obstoječega el.en. omrežja (zmogljivost, tehnična izvedba, urbanistične zahteve)
-	zaradi predvidenega prehoda z 10 kV na 20 kV projekttrat! in graditi VN el.en. omrežje za 20 kV
-	uskladiti potek obstoječega in novega el.en. omrežja z ostalimi komunalnimi napravami.
Zaradi predvidenih posegov v prostorje potrebno:
-	prestaviti DV do 10 kV RTP Izola, RTP Beli križ in odcep DV za Strunjan
-	uskladiti (prestaviti) potek prezračevalnih daljnovodov z obalno cesto in križiščem v Strunjanu (Z 9/2, Z 9/3)
-	preveriti zmogljivosti:
-	TP Strunjan IH (ZT 1/7)
-	TP Seča H (TZ 8/4)
-	TP na Klancu (S 13/4)
-	TP Gorgo 1 (S 13/7)
-	za ureditveno območje Krog (T 13/9)
PLANSKA CELOTA ! 1 - SEČOVLJE
PTT Omrežje
Za obravnavano področje je značilna koncentrirana zazidava na območju Košte. in ob letališču. Predmetno področje obravnava posebno čistilno napravo. Zaradi prisotnosti prehrambene industrije (pridobivanje soli, marikultura) se zahteva poostren tretman čiščenja odpadnih vod in obvezno kanaliziranje vseh odplak na čistilno napravo, ki bo dorečena v tehnološkem in lokacijskem pogledu šele oa podlagi temeljite strokovne ocene ekoloških razmer v prostoru, v* predelu dispozicije prečiščenih odplak in pogojev i za doseganja parametrov v efluentu in recipiente .	]
Idejna rešitev odvajanja odplak s tega področja predvideva tudi navezavo kanalizacije s področja spodnjega Parecaga z Gorgom in Lero (planska celota 13).	.	^
PLANSKA CELOTA 13'- L1M1NJAN. VINJOLE, NOŽED, PA DERNA, PARECAG. SEČOVLJE - obrobni del ! .
Področje Liminjana. Vinjo!, Nožede in Pademe gravitira na zbimi kolektor "S" oziroma N". Za ta področja obstaja tehnična možnost navezave na javnokanalizacijo s končno dispozicijo na CČN PIRAN.
Področje Parecaga gravitira na sistem Sečovlje. Strnjeni de! spodnjega Parecaga z Lero in Gorgom se naveže na čistilno napravo, ki je predvidena v okviru ZN Sečovlje - Košta. Preostali predel Parecaga in obrobnega dela Sečovlje se rešuje z ustreznimi greznicami s filtri in ponikalnicami
Za dispozicijo gnoja in gnojevke je potrebno zagotoviti lokalne objekte (pokrita gnojišča, gnojnične jame nepretočne).
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranja m odlaganje smeti in odpadkov je določeno z Odlokom o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občine Piran.
V naseljih in zaselkih bo organizacija pristojna za odvoz gospodinjskih odpadkov skupaj s predstavniki KS in občani določila mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako. da se odpadkt odstranijo in deponirajo na za to določeno odlagališče v občini Piran (pri Dragonji), zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost.
Na odlagališče komunalnih odpadkov v bližini Dragonje bodo izdelane posebne strokovne podlage in podani pogoji za urejanje te deponije.
Ves odpadni gradbeni material in zemljino se mora odlagati na deponijo gradbenega materiala pri letališču v Sečovljah, oziroma na drugi za te namene določeni lokaciji.
Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individualno odlaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to urejenih mestih). Za dispozicijo gnoja in gnojevke je treba zagotoviti lokalne objekte (pokrita gnojišča, nepretočne gnojnične jame). Pri novogradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno opredeliti odlaganje in dispozicijo morebitnih odpadkov, mineralna olja, pesticidi, herbicidi ipd ).

-
Pokopališča - 1*	=
' - -- - - ....
Za novo pokopališče je izbrana lokačija na Vinjolah Jn je prika;
'v M6čnčm^elu/.M;^b^^^y	-
Za Mtnočje pokopališča fé potrebno izdelati zazidalni načrt.
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja.
VH. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR
30.	člen
Pri melioracijah, obnovi in graditvi poljskih in gozdnih poti in ostalih zemeljskih delih, pri urejanju brežin vodotokov in morske obale je potrebno poleg tehničnih proizvodno-funkdonalnih pogojev upoštevati tudi pogoje ohranjevanja in varovanja naravne in kulturne dediščine in kvalitete oblikovanosti kulturne krajine.
VIII MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IN DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
31.	člen
Pri izvajanju posegov v prostor je potrebno, v skladu z določili dolgoročnega družbenega plana in srednjeročnega družbenega plana, odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v občini Piran in odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Piran, soglasje pristojne službe - Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.	j . :
Ti posegi so:
-	izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorstvom pristojne varstvene službe,
-	na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja je to možno prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba.
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine sc varuje s posebnim režimom.
Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
-	gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna. .
-	pri gradnji nadomestnih in novih stavb je treba v vaških jedrih upoštevati ulično linijo,
-	z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lega stavb z ozirom na ulico, trg. itd ),
-	območje s karakterističnimi pogledi na naselja, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe),
novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
VAROVANJE KVALITETE ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA
32.	člen
L Splošni pogoji
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanjp in varovanja okolja je potrebna:	J'V
-	zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem,
-J?.,'
URADNE OBJAVE
217
Koper, 30. oktobra 1990 - št. 34
2.	Varstvo zraka	^
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo poteg
stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici. takoj pristopiti k strokovni sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak. kot to predpisuje zakon o varstvu zraka
3.	Varstvo voda in obvodnih površin
Varstveni režimi in območja vodnih virov sp dotočcni s predpisi, ki urejajo to področje.	'	^
% *
4.	Varstvo ta!
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča iz!iv v vodotoke a!i podta!nice.
* * ' '
5.	Varstvo pred hrupom
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne !e take sprem!jajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti tocirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo v stanovanjska območja"
Po zakonu o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju mora biti sestavni de! lokacijske dokumentacije pisna izjava projektanta, da so pri načrtih upoštevani pogoji za varstvo pred prekomernim hrupom (7. člen).
Če je piotihrupna zaščita potrebna, mora biti grajena sočasno z izgradnjo objekta.
6.	Varovanje kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemljišča 1. območja so zavarovana v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih! Dovoljeni posegi so določeni s tem odlokom oziroma s srednjeročnim družbenim planom občine Piran in sicer z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82).	'
IX.	MERILA IN POQOJI ZA POTREBE SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
33 č!en
Prostorske celote 1,8 in 9 se nahajajo v coni obvezne gradnje zaklonišč, prostorskih celot 11 in 13 pa le delno. Gradnjo zaklonišč ureja zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
X.	POSEBNA MERILA IN POGOJI:
* <
34. člen
V ureditvenih območjih, ki se začasno urejajo s PUP in so predvidena za razvoj turističnih'in športnih dejavnosti so dovoljeni samo tisti posegi v prostor, ki niso v nasprotju z določbami SDP in ki ne bodo ovirali izvajanja rešitev predvidenega prostorskega izvedbenega načrta.
Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, urejanje okolja in zelenih površin ter prilagoditve zemljišča za namen začasne izrabe območja v turističnoirekreativne namene.
Ta ureditvena območja so: T 8/2 in T 13/9.
:	35. člen
Na območjih z izrazitim neskladjem med starimi in novimi objekti je možna zgostitev in zaokrožitev zazidave z dopolnilno gradnjo v funkcionalno in oblikovno kvalitetnejšo celoto, če se s tem omogoči okrepitev domačije ali organizacija dopolnilne dejavnosti.
Dopolnilna gradnja mora biti tipološko, materialno in oblikovno prilagojena ostalim objektom na kmetiji ter mora vzpostavljati značilen tloris poselitvenega vzorca. Na prostoru ohišnice je priporočljiva zasaditev sadnega drevja in posameznih drevesnih dominant, da bi oblikovali v prostoru potrebne in za prostor značilne akcente.
Dopolnilna gradnja objektov je možna le ob strogem upoštevanju navedenih kriterijev, s soglasjem pristojnih soglasodajalcev ter na podlagi presoje vsake lokacije posebej.
XI.	ETAPNOST IZVEDBE POSEGA
- ^
XH. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV !N IZVAJALCE PRI IZ VAJy\NJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA :
37. člen
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav.
XIII PREHODNE IN KONČNE DOLOCÙE
38 člen
Legalizactja objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja v naseljih in zaselkih ter izven ureditvenih območij naselij in zaselkov je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka (od 7 -17. člena) in so na dan òbjave tega odloka 6 Uradnih objavah, zgrajeni najmanj do 1! gradbene faze.
39.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim, pri upravnem organu občine Piran pristojnem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in pri Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
40.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupnosti obalnih občin Koper
41.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
42.	člen
S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju novcla-cije urbanističnega reda občine Piran (Uradne objave št. 22/83) in odlok o spremembi novelacije urbanističnega reda občine Piran (Uradne objave št. 3/8j8).
f	Predsednik
št.: 350-18/88-90	'	Skupščine občine Piran
Piran, 27. septembra 1990	ERANKO Fl^UR. l.r.
Na podlagi 60!.. (?06. in 615. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, štev. 11/88), 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS. št 32/80), 2. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90) in 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, štev. 12/78, 6/82. 4/86 in 21/86) ter predloga Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kopru z dne 8. oktobra 1990 in predhodnega mnenja Izvršnega sveta z dne 11. oktobra 1990 je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. oktobra 1990 sprejela naslednji
SKLEP
O UVEDB! ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VAR STVA V ZC KOPER, TOZD ZDRAVSTVEN! DOM PIRAN
1. Skupščina občine Piran ugotavlja, da so v Zdravstvenem centru Koper, TOZD Zdravstveni dom Piran:
-	polekli mandati delavskemu svetu, odboru samoupravne delavske kontrole in disciplinski komisiji dne 25. aprila 1990, volitve novih samoupravnih organov pa niso bile opravljene ter. da opravlja delo direktorja vršilec dolžnosti že od 27. februarja 1998, kar je v nasprotju s 483. členom zakona o združenem delu;
-	na podlagi ugotovljenih nezakonitosti iz prehodne alineje tega sklepa in v smislu 2. odstavka 603. člena zakona o združenem delu nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz 7. in 9. točke !. odstavka 603. člena zakona o združenem delu
36. člen
S tem odlokom se ureja poselitev ter širši kmetijski in gozdni prostor v prostorskih celotah 1,8,9,11 in 13. Ker ne poznamo bodočih potreb večinoma individualnih graditeljev je težko predvideti prioriteto oz. faznost posegov v teh območjih.	*
Poselitvene površine predvidene za novo gradnjo in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav bodo realizirane na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov oziroma izjemoma na podlagi ureditvenih situacij.
' Skupščina občine Piran lahko s posebnim predpisom prčdpiše za. posamezno območje izdelavo načrta prenove, ureditvenega načrta, zazidalnega načrta ali druge bblike urbanistične dokumentacije, če
2.
Odstavi se dosedanji poslovni organ - vršilec dolžnosti direktorja ZC Koper, TOZD Zdravstveni dom Piran dr. Petar Naumovski.
Delavski svet, samoupravna delavska kontrola in disciplinska komisija prenehajo z delom z dnem, ko začne z delom začasni organ družbenega varstva. S tem dnem začasni organ družbenega varstva prevzame tudi njihove funkcije.

3.
Za začasni organ družbenega varstva po 8. točki 1. odstavka 606. ^ člena zakona o združenem delu se imenuje MILANA TOMACA iz Pirana, Partizanska2. -
218
URADNE OBJAVE
Koper, 30. oktobra 1990 - Št. 34
4.
Začasni organ družbenega varstva prevzame vse pravice in dolžnost! individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakonov in samoupravnih aktov ter funkcije delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije.
c	*	*	F *
5.
Začasni organ družbenega varstva opravlja pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa eno leto &J dn&va uveljavitve tega sklepa, funkcije delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije pa do njihove izvolitve.
6.
Začasni organ družbenega varstva mora poskrbeti, da bo najpozneje tri mesece pred potekom začasnega ukrepa družbenega varstva objavljen razpis direktorja TOZD.
7.
Začasnemu organu družbenega varstva sc določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka v višini !2.(XX),(X) din. ki sc usklajuje enako kot osebni dohodki delavcev zaposlenih v TOZD Zdravstveni dom Piran.
Sredstva za ta namen zagotavlja TOZD Zdravstveni dom Piran.
8.	.
Začasni organ družbenega varstva mora o izvajanju ukrepa redno, najmanj pa enkrat mesečno pisno poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Piran, vsake tri mesece pa zborom Skupščine občine Piran.
9.
Ta začasni ukrep družbenega varstva sc izreka za eno leto od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah.
10.
Imenovanje začasnega individualnega poslovodnega organa in njegova pooblastila na podlagi tega sklepa se vpišejo v sodni register pri Temeljnem sodišču Koper, Enoti v Kopru.	:	'
' ' 11.
OBČtNA tZOLA	^
Na podlagi 202. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št."2!/87 in 26/87) je izvršni svet Skupščine občine Izola na seji. dne 23. oktobra 1990 sprejel naslednji ^	, ,
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOST! TOČKE ZA IZRAČUN NADOME STILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU
OBČINE IZOLA
Na izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola se določi vrednost točke v višini 0.0024175 din mesečno
2.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep, št 414-37/89 z dne 4. septembra 1990.
3.
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. oktobra 1990.
Št : 414-37/89 Izola: 23. oktobra 1990
.	..	-.j	'-* <-	.*	^
Predsednik JOŽE ČERNELIČ

Tu sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep imajo prizadeti delavci TOZD Zdravstveni dom Piran, zoper ;katere je izrečen začasni ukrep, sindikat, v katerem so delavci TOZD organizirani in Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru pravico, da v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela Republike Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
OBRAZdoZtTEV
TOZD Zdravstveni dom Piran posluje že več let kot eno leto brez zakonito imenovanega direktorja. V teku je že četrti razpis za direktorja, saj to dolžnost že od 27/2 - 1989 opravlja vršilec dolžnosti. Tako stanje bi lahko po 483. členu zakona o združenem delu trajalo največ 6 mesecev in je zato nezakonito. Na vse tri razpise so se prijavili kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, vendar nobeden ni bi! izbran. Članom delavskega sveta je dne 23. 4. 1990 poteke! mandat: enako pa tudi članom samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije. Ker je tudi zadnji razpis za direktorja razpisa! delavski svet, ki mu je poteke! mandat, je razpis nezakonit.
Ugotovljeno stanje je protizakonito in je že tudi privedlo do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih v kolektivu. Vse to pa lahko resno ogrozi zdravstveno stanje prebivalstva. Delavci TOZD Zdravstveni dom Piran sami niso sposobni rešiti nastalih težav.
S prevzemom funkcije delavskega sveta TOZD ima začasni organ družbenega varstva tudi pooblastila za kadrovske odločitve v skladu s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti TOZD.
Iz navedenih razlogov je uvedba začasnega ukrepa družbenega varstva utemeljena.
3'
Predsednik skupščine FRANKO FtČUR. !.r.