8. štev. Novo iiiesto. 25. aprila 1910. XXVI, letnik. i DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 10. in 25. vsaccga meseca. Cena jiui je h poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za i)ol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo. Bosno in tiruge evropske države znaša 2 K 50 h. xa Ameriko pa 3 K. — Dojiise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Železnica Brežice (Kršlto) — Rudolfovo. Prašange o zjjradbi te žeieznice postaja za prebivalstvo pokrajine od Save do Jtudolfovcira čedalje bojj nujno in aktuclno, dasi bode poteklo se mnogo vode po Krki in Savi, pretino res [iridc do tc zfiradbe. Težav in ovir proti igej je in bode vse polno, največje jia obstoje v tem, da država, ki bo f^radiJa to projio kot del takozvane trail s v er z al k e, sedaj nima denarja za take namene in k« tudi v doglednom času dobiti ne more. Saj ravno zdaj tiči v velikanskem 'deticitu Cprimaqjk^aju). Kedaj bodo državne kase zopot toliko polne, da bo tudi za želcznico kaj denarja, pa ne more danes nibce povedati. Kljtib tcmii pa, da na z/hradbo to proge še dolgo ne bo misliti, se ne sme križem roko držati. Zahtevati je treba to pro^^o zopet in zopet, in delati in pripravljati vse potrebno za tisti srečni moment, ko 1)0 država zaiijog-la ali po zboljšanju financ ali pa pod pritiskom zunanje politike in vojaških kroRov začeti zgradbo to gosjiodarsko, pa tudi strategično toli važne železnice, Delajmo in napravimo za podlago to železnice načrte tako, da bodo odgovarjali pravim gospodarskim interesom cele pokrajine in da bodo izpcljivi tudi za stališče države in vojnib krogov. Le s tem se bo dala ta zadeva posiiešiti. Naša dežela ima sploh Se premalo železnic. V svesti si njih velikega pomenil za gospodarski razvoj naše dežele, se je letos Začelo energično delo v ta namen od poklicanih činiteljev. Vsem je gotovo se v spominu imjiozantni želczni.ški shod, iti se je vršil v Ijjub^ani dne 24. januarja t. 1. — Določile so se tedaj vsaj v glavnih potezah proge, ki se imajo zgraditi po Kranjskem, in način, kako se naj delo za qe organizira. Sklenilo se je ustanoviti za posamezno okraje, po katerih bode zgraditi nove proge, okrajne železniške odbore, ki naj skrbijo za izdelavo podrobnih načrtov in dosežejo sporazum posameznih lokalnih interesentov itd.; za celo deželo pa kot centralni or^sn deželni železniški odbor, ki nadzira delo okrajnih odborov, katerim pomaga z nasveti in sredstvi, in ki daje deželnemu odboru inicijativo in informacije za konečno delo v deželnem zboru in v ministerstvih. Okrajni železniški odbori so se že sestavili, in tudi deželni žel. odbor je sestavljen. Načelnikom deželnega železn. odbora je izvoljen g. deželni glavar pl. Suklje, kojega izvedenost v železniških prašaiqih je vsem znana in ki je j»orok, da se bo v pravi tir spravilo in krepko pospešilo prašaqje naših bodočih železnic. Zb. progo od Brežic (Krškega) do Rudolfovega bil» sta prej dva lokalna železni.ška odbora, in sicer stari brežiški odbor, ki je obstojal že nad 2 leti, n se za slovenske okraje na Htajer-skem in pa za krai^jsko progo nj dosti brigal. Vsled tega so potem ustanovili Slovenci iz Sp. Štnjerskega in od prejšnega odbora prezrti faktorji iz Kranjskega novi odbor na shodu v Brežicah dne 8. oktobra 1909. Letá novi odljor se je zavzel za tako progo, ki bi šla preko kozjanskega okraja, kjer je polno rude, premoga, gozdov itd., na Globoko, odtod na sedanji kolodvor v Brežicah in potem v kurvi proti Krškemu čez Savo, kjer je on» najožja in se ni bati preveč škode vsled povodqji, in dalje mimo Kostanjevice, Št. Jerneja in Belecerkve na Rudolfovo. V tem smislu je potem g. dr. Beokovič kot član tega odbora v svojem in v imenu g. dr. Barlè-ta, g. Job. Ogorevc-a in dr. Hočevar-ja vložil prošnjo na železa, ministerstvo za koncesijo Za preddela, prezrl pa je bil glede proge po Kraiqskem navesti natančnejše v.^ kraje, mimo ali preko katerih naj pojde železnica, in je v dotični proširi navedel le čisto ravno črto od Save pri Mrtvicah na Sv. Jakob, Belocerkev, Bučno vas in Rudolfovo. Mislil F) jjač ni, da bo to vzbudilo kak sum in ziiiotnjo ter razburjenje pri prebivalstvu okrajev, ki v dotični jirošnji niso bili izrecno imenovani. In železn. ministerstvo je poteiu z odlokom z dne J 6. febr. 1910, št. 56.91.5 ex 190ň dalo za dobo enega leta po sicer netočnem besedilu prošiqe g. dr. B. koncesijo za „tehnična preddela-za lokalno železnico od „pripravno točke rogaške lokalne železnice pri Mestinjah čez Podčetrtek, Kozje, Podsredo, Št. Peter in Globoko do postaje južno železnice v Brežicah in odtod čez Mrtvice, Sv. Jakob, Stranje, Belocerkev in Bučno vas do postaje dolengske železnice v Rudolf«vem." Ta odlok želez, ministerstva je datiran torej od 16. febr. t. I, in je seveda že kasneje bil objavljen po deželni vladi kranjski z ige odlokom od 22. februarja t. 1. v „Ijaibacher Zeiturig" in okrajnem glavarstvu v Krškem, katoro je žu]tanstvu obřin Kr.íiko, Cerkve, Sv. Križ, Kostairjavica in Št. Jernej obvestilo o tem z dopisom od 5. marca 1910, št. 65«5. G. dr. Benkovič je, kakor že omenjeno, v dotični proSnji za koncesijo samo pomotoma in nikakor ne namenoma prezrl navesti g[ede proge po Kranjskem tudi imena: Sv. Križ, Kostanjevica, Št. Jernej itd. in je vzel kar ravno črto. Vsled tega so pa se vznemirili in razburili nekateri gg. župani in po njih nahujskani ljudje tistih krajev, posebno pa ko-stanjeviški župan g. Leopold Bučar, ki je — kakor se čuje — takoj zHčel radi tiste pomote v koncesi i veliko agitacijo jiroti koncesijonarjem: gg. dr. Benkovič, dr. Barle, Jos. Ogorevc in dr. Hočevar, zlasti jia proti poslediqciiiu kot drž. poslancu tega okraja, — Češ da je sovražen krajem Sv. Križ, Kostaiijevica, Št. Jernej itd. in jim hoče škodovati pri tej železnici. To nesmiselno agitacijo se je razvilo proti dr. Hočevarju, da-si vsak otrok ve, da je taka koncesija in nje besedilo glede po.sameznth krajev za konečno zgradbo proge lirez vsakega pomena iu da-si dr. Hočevar ni nikdar in nikjer govoril, da naj bi železnica ognila se teh obljudenih krajev. Povrh tega pa je dne 8. okt.obra ]90fl sestavljeni odbor prenehal svoje delovaiye z dnem 18. febr. 1910, ko se je v Krškem v smislu sklepa železniškega shoda ljubljanskega ustanovil in sestavil za i)rogo Brežice (Krško) — Rudolfovo — Žužemberk novi posebni okrajni železniški odbor, kojega člani so med drugimi tudi gg. župani občin Sv. Križ, Kostanjevica, Št. Jernej itd.! S tem, da je prenehal prejšnji lokalni železniški odbor in se je za progo po Kranjskem sestavil novi odbor z nalogo, ki mu je bila izročena na vélikem ljubljanskem železn. shodu, in 8 tem, da je novi okrajni žel. odbor poddeljen skupni veliki deželni železniški organizaciji, je sploh nehalo in brezpomembno postalo delo prejšnjega štajersko-kranjskega odbora, in že radi tega je tudi koncesija z dne 16. februarja t. 1. izgubila vsaj za krarjjski dol te proge vsakoršno vrednost in veljavo. (Konec pride.) Gospodarstvo. Kako pridemo do lepe živine? Naša živina nima tiste vredpoBti in tiste cene kakor po drugih deželab. To pa zato, ker )i manjka plemenske vrednosti. Naša živina se ceni samo po klavni vrednosti. Tirolci in Čehi prihajajo v nase kraje, da kupujejo živino po mesarski ceni, »vojo domaČo živino pa prodajajo za dosti višjo ceno doma in v druge kraje. To vidimo tudi po drugih deželah, kjer je živinoreja napredovala. Kjer ima živina količkaj plemenske vrednosti, tam ima povsod tudi vifijo ceno. Tudi pri nas moramo priti do tega, da se povzdigne plemenska vrednost živine in s tem vred tudi njena t;ena. Naša živina je preveč mesanekrviin preveč raznolitna in to ji jemlje tisto vrednost za pleme, ki jo ima živina po driijih krajih, Raznolična je po svojili telesnih oblikah in po svojih lastnostih za užitek. Dokler se to ne spremeni, toliko čaaa ji bo manjkalo plemenske vrednosti in z njo vred tudi tiste cene, ki jo ima po drugih krajih, V zadnjih letih ae je živina izboljšala glede telesnih oblik in glede rasČevitosti- To pa ni zadosti! Zboljsati se mora tudi v tem, da se zenačujein pridobiva s tem na svoji plemenski vrednosti. To bo pa le tedaj mogoče, ako budemo rabili plemenjake enake krvi, Le tako pridemo siasuma do pravega cilja v živinoreji, Bedaj redimo v najbližjih krajih različne plemenjake. Ta redi aimodoU skega bika, sosed v bližnji va^i sivcia. To ni prav! Na ta način ne pademo nikdar do zaželjenega vspeha, V enakih krajih in razmerah bi se morali rediti biki enake krvi. Tako govori tudi nas živinorejski zakon iz 1. 1891. Ako bodemo vse križem redili, potem bomo prirejali le živino za mesarja, doČim jo bomo hodili za pleme iskat v druge kraje. Prvi pogoj, da se sčasoma živina tudi pri nas zenači in zboljsa v svoji plemenski vrednosti, je ta, da rabimo v enakih razmerah tudi enake plemenjake. Tega načela bi ae morali poprijeti vsi naši živinorejci. Skrb za plemenjake enake krvi bi morala navdajati vse naše zavedne živinorejce! Najlaže bi to dosegli, ako bi se združili po posameznih krajih v živinorejske zadruge, katerim bi morala biti reja pripravnih bikov glavno delo za napredek domače živinoreje. Vsak živinorejec iii moral pa tudi v svojem lilevu skrbeti, da pride do lepih in dobrih krav zenaČene krvi. Zato pa iii dubiega prirejka prodajati v mesnico, ampak obrniti ga je doma za rejo. Kar se po dobrih plemenjakih lepega dobi, to naj se skusa doma privezati in doma izrediti. Na ta način pridemo gotovo do lepe živine, kakor so prišli tudi po drugih krajih. To je glavna pot, po kateri nam je v živinoreji hoditi, da pridemo do živine, ki bo imela več plemenske vrednosti in boljšo ceno. Druga pot pa je, da živino se nadalje zboljšujemo z dobrim krmljenjem'in z dobro strežbo. —r— pina, nikdar jajČja kožica. V kožici pod lupino so namreč krvne žilice, ki lahko povzroče smrt, ako se raztrgajo 8 silo. Sme se tedaj le lupina sama za se olupiti. Nekoliko olupljeno jajce kaže namočiti v gorki vodi, da se kožica toliko zmehča, da jo pišče lahko načne. Oe zamudimo to delo, ae pišče zaduši. Načne naj ae jajce na debelejšem koncu. Ako se piščeta neenakomerno vale, se izlezla pi-ščeta lahko odstranijo in v kaki košari na gorko spravijo. Najbolj naravno je seveda, Če jih pustimo pri materi. Prav pa je, da se v tem slučaju odstranijo lupine, da niso pi-ščetom na poti. S^cer je tudi na koklji ležeče, kako je ravnati s pisčeti, Če je kolilja nerodna, je bolje, da se piščeta odstranijo. Prvi dan ne potrebujejo piščeta nobenega živeža. .Še le drugi dan naj se prične s pokladanjem pripravne piče, katero je po večkrat in po malem predložiti. Kaša in na drobno sesekana trda jajca so prvi čas najboljša piča. Pozneje pa proso. Namesto mrzle vode dajejo skrbne gospodinje prve dni tudi mleko za pijačo. Izvrstna klaja je tudi zdrobljen sirček ali skuta, Kruhove drobtine se manj priporočajo, a le od starejšega kruha, ki se laliko tudi namočijo v mleku. Pozneje je dober tudi kuhan riž. Surova klaja je bolj naravna in se pri njej mladi želodec bolj utrjuje. Oez teden dni se lahko poklada tudi drobno sekljana solata, kateri kaže primešati nekolike» turšične moke. Prav dobre so tudi zelene koprive. Prvi čas je imeti piščeta na gorkem. Gorkota, posebno solnčna toplota, vpliva neizmerno ugodno na mlada piščeta. Treba jim je pa tudi svežega zraka in snage. V gorkem siilnčnem vremenu naj se spravijo s kokljo na Bolnce, da se grejejo. Kokljo je imeti skraja zaprto v kurniku, dokler niso piščeta dosti letava, pozneje se spusH vse skupaj ven, da se mlada žival pase. l'asa po travi upliva posebno ugodno na razvoj mladih piščet, ki drbe zunaj najraKličufjši živež, različne mušice in diitgo. Izlega piščet in njih prva reja. Piščeta ae izležejo v treh tednih, časih že v 19. dneh, pa tudi se le v 23, dneh. Iz svežih jajc se preje izležejo kakor iz starejših. Starejših jajc kakor 14 dni starih sploh ne kaže jemati za valjenje. Priporoča se tudi, da se sveža jajca zadnjih dni podlože en dan pozneje kakor druga jajca. Nekaj ur predno izleže piŠče iz jajca, začne drgniti s kljunom ob jajčjo lupino, ki vsled tega poči. Iz naklju-vanega jajca pišče kmalo izleze. Zgodi se pa, da pišče ne more nakljuvati jajčne lupine, ker je lupina pretrda ali je pa znotraj ležeča jajčna kožica preveč trdna in je pišče ne more načeti. V takih slučajih se priporoča, da ae potopi živo jajce v gorko vodo aH pa da ae poškropi z gorko vodo in zopet podloži starki, V skrajni sili se tudi jajce lahko načne, toda z največjo previdnostjo, ker je to delo zmeraj nevarno. Načeti se ame zmeraj le lu- Politični pregled. Kržiivnl zbor jc začel 14. aitrila svojo ficje. N'a jirvo mesto vsporeda je jiredsednik proti jirejšiflim dofîovorom s klubovimi načelniki dejal novo posojilo. Socijalni dcmoknit Suit» im je predlai^al, naj se ta točka zapostavi, a ta (»redlofi je bil odklonjen. Vlada jo torej v tem slučaju /.uiajfaia s 40 řílňsovi vcčinf. Predlofi je (»risel v jiroračunski oiisok. A fiuatičiii miiii,stcr iiioni pokriti tuiii letošnji priitiaiijkljiij, torej zaLteva.se nov« posojilo vkupm i lijo uo v, ila se tako pokrijejo tudi troski zn mobilizacijo radi pri ki opij e riju Ilercejr-Hosne. Ker so so l'o|jaki, z»-hrevajoč državne prispevke za Galicijo, udaii, jc proračunski odsek K ari proti m Jflasovotn odobril posojilo. — V oljMivntivi jo službena pratçrnatika za državne uradnike. Določeno so v igoj dolžnosti in pravice uslužbencev. Minister je )>n>!!)al, da je število uradnikov jircvisoko — zanj sc izda letos okrojf 700 nd-lijonov, to je ena četrtina vjich drž. dohoiikov, — Vitez Vnkovič in drun;i jugoalovanski poslanci ao stavili nujni predlog radi aavlaÈcvan ja belo k ra n jsk o-d al nia ti n sk e železnice. Žclczn. minister jo odgovoril: Vlada, ki spoznava veliko važno.-ít krar^jsko-hrvaškc-dalmatinsko žclezai.^ko zveze, bo vse storita, da so ta zveza čiiiipreje uresniči. Kar se tiče avstrijsko državne polovice, 80 preddoJa m progo Knin-Tridubič žc pojialnonia d^i-gotovljena, za kranjsko ijrogo Nr>vo niestp-lletiîka pa se ho zdaj nemudon)a sestavil podrobni projekt via (Jrnometj, Minister zafio-tavtja, da bo vse storil, da so zgradba te proge tudi ne oziraje so na to, ktiaj bodo Ogri izvršili hrva.skt dci te proge, ne])ni-trgonia izvrši. Kar se Ofïrov tiče, avstrijska vlada ne ndin Jih opominjati, kaj imajo po pogodlji storiti. 1'rogo Hugojno-Aržana bo avstrijska vlada sama zgradila, ako bi sc z iJgri sporazum iic dosegel. Vso stranke aa nato priznale upravičenost nujnei:a predloga, kateremu se jc turii vlada pritlriizila. Alorebiti bodo zdaj Ofíi-i vendarle uvideli, lia jitu «avlacovuiijo nié ne fioinag-a. Novi davki. Ministri in odaeki so zdaj razjíovarjajo, kako urťiiiti nove davke, ali naj se n. pr, iijie^o iiionofiol tia vžipalíce itd,, ker zavužeiic finance bc morajo spraviti v rcii, — V seji (ine aprila jo predsednik naznanil smrt slovenskej^a štajer-skejia poslanca Vinka Ježovnika, kateri je bil v /Avqvà južnih Slavena". — V soljoto je zbornica sprejela posojilo iil^O milijonov. Mej „Slovenskim kliilpom*^ in „Savezom južnih Slavena" je pri.šlo povodom obravnav o ]a,ški fakulteti in dotične okrožnico „Savcza"' do nesporazunijjery, ker ni Narodna Zveza (obeh klubov) jediiotno posto|»ala v dotiènem važnem vpra.5anju, kakor je biJo že pioj sklenjeno. „Slovenski klub" zahteva jasnost in jed-noteii nastop v vseh narodnih vprašanjih. Izjavlja ae, da je do skrajnosti pojiiistljiv, a v načelnih stvareh zahteva jednako i)0-stopanje. Upanje je, da se doseže sojflasje — v tej ;ircvažiii do!)i za vac Ju^'Oslovano. — V so!>oto so seje prekinili radi (grških veliko-nočnih_ praisnikov do ti. maja. Vmes j)a zborujejo važni.si odseki. Telii žele, da se osnuje „velika Praga" s prikloidtvijo raznih jiredmestij, tako da i)o íitela la okrajev. Na (lioriskeiii so se vršile dopolnilne volitve. Na Krasu je izvoljen zopet liberalec dr. Grof,'orin. V trf^ih istotako liberalec And. Gaberšček. V veleposeatvii v soboto so bili izvoljeni tudi liberalci tako, da je razmerje ostalo isto. ^Sa Hi-valskein so bile nekatere dopolnilne volitve. Vsled do^fovora koalicije z lianoni TomaSićem so bili večinoma izvojjeni Hiažaroni. i'iiti.'sek vladnih pristašev je bil velik, tekla je celo kri. iiazvoj zmirom bolj kaže, da se je koalicija dala ujeti — trpelo bo pa lirvatsko ^jtitlstvo, ((iri-i so [tripravljajo na nove splošnje volitve. Srhski knilj se jc vrnil iz Carigrada ter bil v Belem padu slovesno sprejet. — Časniki poročajo, da misli Srbija od Turške kupiti zu 20(i milijonov sandžak Novi Pazar. (»krog Krajriijevca .^o velike povodnji. AIlMiiiskii vsiajii še ni poražena, kakor so poročali razni listi. I^ri Ferizoviču je 1 i^fiOO Albancev napadlo Turke, kateri so se morali umakniti. Turki doltivajo novih čet, preden se lotijo novejša napada. Albanci se skrivajo v svojem gorovju, ki je težko dostopno. Nn Kitiijskem je v ('angša-n izbruhnilo preganjanje kristjanov, Guvernerja in njegovega sina so umorili. iMesto so požgali, katoIi,ške mi.iijone uničili, Ladijo z misijonarji so [»otopili. Zabavi in pouku. Halleyjev komet. Po nebu kroži več vrst zvezd. Nekatere se v jioilobi kroga — vsaj navidezno — [iremikajo okoli aoinca, pravimo jim planeti; med njimi je naša zemlja in Venera, kateri pravimo jutra-itjipa, danica ali večcrnica. Manjšim, planetom podobnim drobcem pravimo planetoidi, našteli so jih dosedaj čez fi50. Poleji teh pa krožijo, okoli našega solnca v bo|j ali manj podolgovatih krogih takozvane repatice ali kometi. Imesodolnle od tod, ker nimajo samo okrogličaste glave, ampak navadno tudi krajši ali ila^ši re]), Pri glavi vidimo jedro, okrog tega svitel ovoj; jedro ima navadno premer do 5U kilometrov (kilometer je IfOO metrov), večkrat pa premer naraste na tisoče kilometrov, zvezdoslovec Herrschci je t. I8JI opazoval celo jedro z íí07.0(K) kilometri )>remera, z ovojem vred je merila cela glava čez milijon kilometrov, je bila torej osemdesetkrat širja nego naša zemlja. Skozi jedro ne vidimo, pač pa skozi ovoj in skozi rep. Nekateri kometi so rep izgubili, drugi jih imajo pa celo po več sedem. Kep ima različno dolžino, najdaljšega je meril Neivton J' IfiSO, na-šel je 41.'i milijonov kilometrov, skoro trikrat toliko kakor od nas do soinca, najhitrejši brzovlak bi ga jtrevozil ko-niaj v 400 letih. Opazovali so komete, ki so pokrili več nego polovico nebesnega polukroga. Pri opazovanj« kometa vidimo v daljavi najprej neznatno "leglico, ki postaja tem svetlejša, čim bližja je soincu, ob jednem se izraža vedno bolj jasno začrtana oblika, V bližini soinca se odloči naenkrat svetel žarek od te glave, se raztegne proti soincu, H soince ga vrže z grozno silo nazaj in razlije se za glavo v podobi doigega repa. Bližje kakor je soincu, večja je moč aoinca, daljši je rep. Ko se začne komet oddaljevati, zgineva tudi rep 'n nazadnje popolnoma izgine. Ta tvaritia ali snov, iz katere je reii sestavljen, jo potem za zvezdo repatico izgubljena in taki kometi, ki prihajajo pogosto k soincu v poset, nimajo več rei>a, "Or nimajo tvarine, iz katere bi ga sestavljali. Nekateri pa pri- liajajo k nam le reilkokedaj; morebiti se kdo spomni na rcfiatico leta 1858., ta takozvani IJonatijov komet pride v bližino .«iolnua samo vsakih litoO let; so jia tudi kometi, ki se nam jiokažejo samo enkrat, potem pa izginejo za vedno v neskončnem ozvezdju. Glava kometová obstoja večkrat iz trde tvarine, ki je pa vendar zelo redka, rep pa večinoma iz samih ])linov, ki navadno niso strupeni. Ni čuda, da so se ljudje včasih kometov zelo bali ; naj si se je zgodila ta ali ona nesreča, vsega je bil komet kriv. Seveda če bi zadeli sku laj z glavo kometovo. bi se nam ne godilo ravno predobro, kajti hitrost naše zemlje znaša v sekundi nad ;t(> kilometrov, hitro.st kometa, ki nas bo srečal, pa ,54 kilometrov, torej skoro toliko v sekundi kakor od nas do Ljubljane, in ker prideta drug proti drugemu, bi bil polom strašansk. Ali bi vse zgorelo. a!i bi nastale povodnji, ki bi vse jireplaviie, ali hi izbruhnil ogenj iz notranjosti zemlje, same velikanske nesreče; a naii) Bfi tega ni bati, ker se z repatico ne bomo srečali, šla bo 23 milijonov kilometrov od nas oddaljena mimo zeiri|ie in .soinca, V prej,šnjih časih so imeli komete za šibo božjo ali meč božji, ki jo |)rišel zemljo pokončat, komet je bil oznanjevaiec potresov, kuge, vojsko, jiomanjkanja vode, draginje; večkrat ho nastali upori, ker so ljudje mislili, da jim je tako malo časa .se živeli. To re]>atico, kat«ra se bliža sedaj naši zemlji, so videli prvikrat že leta 4fj7. pred Kristovim rojstvom, potenj iž:tíí. na Kitajskern, zopet 12. pred Kristom, fifí. po Kr. rojstvu je i<0 mnenju Židov oznanjevila porušenje Jeruzalema, leta prihod divjih llunov, 451, zmago kristjanov nad Kuni na Kraneoskenr, 61(1, prihod Mohamedov, 145(i. razpad srbske države ali pa zmago slavnega junaka Ivana Hunjadija nad Turki pred lielimgradom, dolžili bo jo tudi nesreče, ki je zadela krščanski svet tri leta preje s jiadcem Carigrada, Zvezdoslovec Halley je leta KitJii. njeno pot natančno jireračtinil in povedal, da bo po TfJ letih zopet pri.šla, in res so jo videli leta 1758, Potem se je prikazala leta 1BS5 in po dobrih 7!). letih jo let^s nanovo vidimo. Zapazil jo je v noči od 11. do 12, sejitembra lanskega leta Maks Wolf v Heidelbergu na Nemškem, hitro se jo bližala soincu, 20. a)»rila je šla v najmanjši razdalji mimo njega, 19. maja zjutraj bo ravno med soinceui in zemljo. Videla se bo od treh in 22 minut do štirih in 22 miimt. Takrat bo najbližje zemlji; dolžino repa so zračunili na 23 milijonov kilometrov in ker js rep obrnjen od soinca proč proti nam, bomo šli skozi njega, pa tega seveda še ojiazili ne bomo. Večkrat je Šla že zemlja skozi tak rep, a so navadno šele pozneje zvedeli o tem. K večjemu bomo videli visoko v zraku kako svetlikanje, pa .še to ni gotovo. Najbolj.ši čas opazovanja je od 1. do maja zjutraj poldrugo uro ali dve uri pred solnčnim vzhodom in prve dni po 1!». maju ob solnčnem zapadu ; koncem maja bomo izgubili repatico iz oči in koncem junija tudi astronomi iz svojih daljnogledov. Glava kometová bo Uilika, da bi vozil na.š dolenjski vlak pet let okoli nje, po ropu bi se vozili lltî let; kljub tej ogromnosti bi bilo treba 10 milijonov repov Halleyjevega kometa, da bi bili tako težki kakor je naša zemlja, tako trnka in lahka je tvarina te repatice. In če bi iiilo v tem repu še toliko 8tru]»eniL plinov, bi v najslabšem slučaju prišio na vsakega človeka toliko strupa kolikor ga je v malem kozarcu žganja. To bi ne bilo torej nič hudega. Z glavo kometovo se pa ne bomo srečali, kakor smo že omenili, zato je vsak strah neutemeljen in nejiotreben. Veseli moramo biti, če bomo sploh kaj videli. Dopisi. Telje. — (Poslano.) Sîavno uredništvo 1 Prosim Vas uljudno, da z ozirom na aktuelnost zadeve, priobčite v Vašem cenjenem listu sledeča pojasnila o stanju železniškega vprašanja Rogatec-Brežice-Kudolf ovo. Na manifestačnem železniškem shodu v Kostanjevici dne 10. t. m., o katerem je tudi Va.=! cenjeni list poročal, se mi je od nekega govornika očitalo, da sem brez poaveujvanja s poklicanimi zastopniki pri železniškem ministerstvu zajirosil in dosegel koncesijo za pripravljalna dela železnice, ki naj bi šla z bre.škoga kolodvora južne železnice čez Mrtvice, Sv. Jakob, Stranje, Belocerkcv in Bučno vas v Novo mesto; toda ta trditev ne otl-govarja povsem resnici. V prošigi, katero sem vložil na ministerstvo v sporazumu z gospodi dr. Hočevarjem, dr. Barietom in županom 'tgorevcem sploh nisem imenoval gori navedenih, meni večinonm neznanih krajev Sv. Jakob, Stranje, Belacerkev in Bučna vas; pač pa sem povdarjal, da se od nas nameravana trasa v iiekateriE točkah razlikuje od trase starega železniškega odbora, zlasti v kozjanskem okraju in pri Brcžicah ; glede proi^e Kostanjevica- (to sem v prošnji izrecno imenoval) -Novo mesto sem sploSno omcuil, da sem glede trase drugega mnenja, nego je obstoječi odbor (mislil sem zlasti na tehniško težkoče pri liu-(iolfovem) ter sem v priloženi zemljevid zarisal precej ravno crto od Kostanjevice proti Kudolfovemii, ki gre deloma tudi na desnem (jtjžnerii) bregu Krke, rekoč, da je to priWižno naša trasa. Na ta tlel proge nisem polagal posebne važnosti, ker sem bil prepričan, da sta glede tega dela trase obadva odbora v bistvu eno misli; vrh tega pa od mene začrtana trasa ne more biti obvezna poznejše trasiranje, ker korcesijonar ima po zakouu lo v splošnih obrisih označiti smer trase. Tmii potom, ko je ministerstvo proti na.šemu namenu v smer trase vzelo gori navedene kraje, nisem imel pomislekov, ker je med tem àisom stari odbor že začel trasirati v smeri, katero smo tudi mi v mislih imeli, in ker moramo tudi mi k^ubu besedilu predkoncesije trasirati v isti smeri. Sele vsled pomislekov, izraženih na shodu v Kostanjevici, sera v pomirjenje interesentov pri železniškem ministerstvu potrebno ukrenil, da se odlok o podelitvi predkoncesije popravi v gori navedenem smislu. Toliko k prvemu delu kostanjevi.^ke resolucije. Glede drugega dela resolucije sem istotako mnenja, katero sem že svoječasno ob pritrjevanju članov starega odbora izjavil na zborovanju v Krškem, da treba delovanje kranjskega deželnega železniškega odbora v soglasje sjtraviti z delovatqem obeh štajerskih železniških odborov; seveda mora vsakemu železniškemu odboru prosto biti, da trasira varijanto, ki se bistveno razlikujejo od drugih tras. Blagovolite sprejeti ta pojasnila, ker polagam veliko važnost na to, da se odpravijo vsa nepotrebna nesporaztimtjenja, ki morejo biti le na kvar tej velevažni zadevi. — Vnaprej se Vara zahvaljuje za priobčeiije teh vrstic — beležim s loštovanjem iidani državni in deželni poslanec dr. Ivan Bon kov č. Dosta vek uredn. : L'rimeri članek : Zeloxnica Brežice-Rudolfovo. Prećiiia. Vesela dan je bil za mladino in za starejše, ko je imela dekliška Marijina družba zabaven shod z deklamacijo, petjem in tombolo za članice, drugi so pa gledali in poslušali. Dekleta so se igrala a srečo, sreča pa z qjimi, kor je marsikateri že prav blizu prifrčala, pa zopet odletela drugam, kakor nagajiva luičica, katero bi človek rad prijel, ita mu odleti. Kljub nagaji-vosti pa je vendar mnoge obdarila s čednimi dobitki. — Največ živahnosti in veliko smeha pa je vzbudila zadnja točka, „šaljiva dražba''. Postavili smo na licitando Iei>o rejeno kokoš, zaprto v nalašč zato pripravljenem malem knrniku. In kaj menite, po čem je pri nas taka roba? Vrgla je celih 25 K in 2 vinarja za družbeno zastavo, jia bi biia ác več, ker je vse pritisnilo zraven in navdušenosti za debelo kokoš ni hotelo biti konca. Toda noč nas je prisilila, da smo spremenili šaljivo licitando v navadno in potem jo je zlicitiral gostilničar Franc Drenik, kateremu je takoj dobiček naredila, ker mu je precej znesla jajce. — Teden pozneje pa so imeli fantje iz .Marijine dru/,be svojo veselje, ko so tudi igrali tombolo; ti so pa tiči, vsak je zadel, seveda zato, ker jih je še bolj "lalo, pa so se že tudi novi oglasili. Mladina ie v društva! Tam jo pravo, nedolžno veselje doma, po katerem ne boli glava ni srce. — Drugič napravimo se kaj bolj.šega. — Bog plačaj onim, ki so darovali za tombolo, kakor: gg. Barborič, Božič, Seidl, Picek, Pikelj (Bršljin); pa tudi brata Kobe, Kastelic, Kenda, Pegan, Murn, Št. Jernej. V noči mej 13. ia 14. aprilom je J. Tičar učinil grozno bogoskrunstvo. V Rakovnikih ali novem Lurdu, kakor je ljudstvo jelo imenovati ta kraj, je ometqeni človek pobral vso podobe in kip lurške Gospe, znosil na kup in zažgal; ker pa Marijin kip ni zgorel, ga je razbil. Verno ljudstvo je silno ogorčeno in bi se bilo skoro znosilo nad hudodelcem. Zakaj je prišlo do tega zločinstva, se Še ne ve, upati je, da poklicani činitelji to doženejo. — Ouje se, da je bil Tičar že v bláznici. Iz Št. Jenieja. Kakor je bilo v zadi^ih Dol. Novicah naznanjeno, so naši udje izobraževalnega društva, vrli mladi tamburaši v nedeljo 17. aprila popoldne v župniškem gospodarskem poslopju priredili primerno veselico. Igrali so devet komadov in nekatere so morali še ponavljati, ker so poslušalci tako dolgo ploskali in klicali, da se jim je moralo ustreči. Le en glas je bil, da 80 se vrlo dobro v tem kratkem času izvožbali. To naj bo v spodbudo tamburašem, da se naj še nadalje pridno vežbajo. Igralci 80 po končanem tamburanju začeli igro: „Krčmar pri zvitem rogu". Tudi ti so mojstrsko izvršili svojo nalogo. Kako izvrstno je oštir, posestaik Janez Krhin igral, je dokazala po- zornost poslušalcev in njih neprenehana dobra volja z neprisiljenim smehom. Tudi brivec Janez Novak in ol)a tuja gospoda, kakor tudi posestnik sosed v tej igri so se vrlo dobro obnašali. Oklenite se take izobrazbe, pa boste imeli po.šteno nedolžno zabavo za sebe in za poslu,šalce. Vsa čast in hvala tamburašem in igravcem! Le še kmalo [lonovite, ali kaj novega pokažite, da bodo zadrgi vtihotajtljenci imeli priložnost, spolniti svojo vstop-ninsko dolžnost. Vinica la, aprila. — Dno 12. a)rila 1810 je pogorela hiša in druga poslopja, raaun kašče, Mihae u PavIeSič na Ilrastii .št. 18, Da ni cela vas, broječa nad 50 številk, zgorela, zahvaliti se jo ognjegascem, c. kr. orožnikom iz Vinice ter domačim solanom. Vsi so požrtvovalno delali ter zaslužijo priznale in iskreno zahvalo. Bog jim stoterno ))latil Pogorela poslopja so bila zavarovana za 1300 K pri banki „Slavija", kašča la, ki je ostala, za aOO K. Pogorelec ima škode nad 3000 K, Vzrok požara je neznan. Za pogorelce na Gornjem Suhoru so poslali županstvu ozir. župnému uradu na Vinici: Veleč, g. France .Schweiger, dekan v Leskovcu 30 K; slavna posojilnica v Dragatušu ao K; župljani in C. g. župnik v Dragatušu 22 K 20 v; veleč. g.^Mihael Saje, duh, svetnik, žujmik v Stangi 5 K; čast. g. Ivan Sa.šctt, župnik in župljani na Adle.sičih 52 K 20 v ; čast. g. Matija Kadunc, župnik in župljani na Preloki 18 K 80 v; skupno 148 K 20 v. Bog naj stoterno poplati blagim dobrotnikom! Jurij Ktinig, župnik. Franc Mihelič, župan, IjjiililJiina. Cenen izlet v Benetke in Padovo. — Poroča se nam: Izletniki, ki se o Binkoštih pridružijo izletu slovenskega glasbenega društva „Ljubljane" v Benetke, kjer je sedaj velika mednarodna umetniška razstava, naj svojo udeležbo takoj javijo uredništvu „Slovenca" v Ljubljani. — Odhod bo iz Ljubljane v soboto, dne 14. maja, ob 9. uri 40 minut dopoldne, nato ogkdo-vanje Reke, Trsata, Opatijo. Odhod z Reke s parnikom opolnoči. Na morju bo krasen pogled na Ilalleyjev komet. Dohod v Benetke v nedeljo, 15. maja, odhod iz Benetk v Trst binkoštni ponedeljek ob 1. uri popoldne, nato ogledovanje Trsta in v torek ob 4. uri 40 minut zjutraj povratek v Ljubljano. Oena za vožiqo tja in nazaj z vso preskrbo, hrano, prenočiSči v hotelih, raznimi vsto!)-nicami k beneškim znamenitostim kakor tudi vožnja z gondolami ter voži^a s parniki na Lido je samo 65 K za osebo. Ker je število izletnikov omejeno (izleta se more udeležiti le 250 oseb>, se je treba oglasiti takoj ! Preskrbljeno je, da v pon, zj. izletniki obiščejo lahko tudi mesto Padovo in slovečo cerkev sv. Antona. Oena vožtyi po morju in po železnici iz Benetk v Padovo in naziij iz Padove, je samo okoli 2 K. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Ljuhljiiiiii. V sveto deželo! Verni Slovenci! Stopamo pred Vas z veselim oznanilom; V sveto deželo pojdemo! — Pn-d dvema letoma smo bili v Lurdu. Pod božjim in Marijinim varslvoni se jo na.še romanje izvršilo srečno: romarji so bili polni zadovolj-nosti in hvaležnosti, da jim jo bilo dano videti blaženi kraj Marijinega prikazanja. Je pa še neki drug kraj na zemlji, kamor nas vleče srce, kjer doslej Slovenci še nismo bili. To je dežela, katero že pridevek „sveta" dežela odlikuje od vseh drugih; dežela katero jo večna Beseda, ko je meso postala in med nami prebivala, počastila s svojim íi3-lotnÍni bivanjem; dežela, v kateri se je zgodilo največje delo človeške zgodovine in najlepše delo usmiljenja božjega: odrešenja človeškega rodu; katero jo Bog sam namakal s svojo krvjo. Dežela, o kateri smo že kot otroci slišali toliko pripovedovati v svetopisemskih zgodbah; dežela, katero imamo vedno prod očmi v nedeljskih evangelijih; dežela, za katero so stotisoči kristjanov srednjega veka v križarskih vojskah lili kri in darovali življetye. Kdo izmed nas si tii želel biti tam in gledati svete kraje, ki so tolikokrat v našem duhu? Verni Slovenci! Zdaj je priložnost. Posamezniku je težko iii. V družbi domačih ljudi je to lahko. Zato napravljamo v tem letu 1. skupno slovensko romanje v sveto deželo, líomanje bo trajalo «d 2, do 21. septembra. Z ozirom na prostor na ladji so 3)>rejme 44 oseb v L, 142 v II., 350 v III. razred. Skupaj 536. Tro.ški romanja so: I. razred 450 K, II. 400 K, Ili. 280 K. Za tako dolgo potovalne jako nizka cena. S tem je plačano vse: vožnja, hrana, prenočišče in dr'îgo, S spola. Čas za priglašan priglasi, bo takoj dobi )rejemajo so samo zdrave osebo obojega e je od 1. aprila do 15. julija. Kdor se Se natančnej.še pojasnilo o pogojih in razmerah romaiga. Vsa |)isma v tej zadevi naj so naslovljajo: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani. Verni Slovenci! Lepa prilika se vam nudi. Čas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva. Stali bomo na mestu, kjer jo Devica povila božje Dete in ga položila v jaslice, in na mestn. kjer jo atal križ, drevo življenja za človeški rod — najsvetejši tnciiti »a kristjana. Komur razTiicrc prijinsùajo, ho jiridruži svetemu potovjiiigul V Ljubljani, 15. sušca 19t0. Odbor. DomaČe novice. KoiilVrtMini za novonieSki dekanat Ijo il?, aprila v Toplicah. Dniiiijskiiii žiipiviKiiii je bil v petek izvoljen od 145 g'Iaaov H 129 glasovi dr. Nciiniayer, doscdaiiji prvi )»odžupan. rrc^zeiitiiťija. Kolegijalni kapitelj je za žnjinijo Mirnai>eć (irezentiral č. .\ntona '/joro, /.upnika v Motnika. Prt'iiu'inidi posesti, .felenčevo posestvo v Bršijinu, h kateremu spada tiidi znana Perková gostilna pri kolodvoru, je kupil t^,To3. Viiidišar iz Kandije. ftuîfla smrt. G, trgovec PikcI v iiriljinu je v petek ob 11. uri zvečer nagloiita uriiil Odlikovan Dolenjski rojak. — Anton Zajec (Sajz) rojen v Miniijieni sednj c, in kr. naddclovodja (Ober-Werkfiihrerj v pomorskem arzennlu v Pulju je odlikovan z zlatim zasíužnim križcem. Siiirtnii kosil. Umrl je v Rimu 17. t. m. redovni general roila [jsmiljenih bratov, preâ tíosp. p. Kasijan Marija Gasscr v ■^4. lotti svoje dol)e. Pokojnik so je rodil 7. aprila 1837. v Valsu na Tirolskem, V Brik-smi je dovršil nižjo gimnazijo, v red Usmiljenih bratov je vstopil pa v Gradcu 1801, Po storjeni navadni obljubi 1. novembra 18Ga je nadaljeval svojo itudije v graškem rav^ale po vseh samostanih tega reda, eno slovesno z asistenco jc pa opravil mil. prošt dr. Ktbert v kandijskem samostanu, kot «soben [irijatelj pokojnega generala, R, i, p.! Počitnice na srednjih šolah se bodo letos pričelo na Kranjskem dne 2. julija; šolsko leto 1910/11 se bo pa pričelo dne septembra, Binkostne počitnice lotos ue bodo prikraj.šane. roiipsrečil se je Franc Šiiialc. po.sostnikov »in na Mirni, ^iîoraj imenovani je vozil 20. t. m. hlode. Ko je hotel )ognati konje, jo brcnil kory, zadel Franceta na glavo, mu prebi desno uho ill zadal mu rano ])olog ušesa. Sreča je, da ga ni zadel na i^f'nce, kar bi bilo amrtnonevarno. Peljali so ga v bolnico k usmi-(jonim bratom v Kandijo. Nova zaKonetka « iiaini'ravaiieiii zasťnipljenju. Se ni ^'ognana zadťva častnika Hofrichterja. proti kateremu se začne sodna obravnava dne 28. aprila, ki je z raznim osebam dopo-slanimi praški zastrupil nekega Častnika; že zopet poročajo časopisi o pošiljatvi strupenih piltil, ki so bile addane na ljubljanski l'o.sti pod imenom zdravnika dr. Levičnika na gospo Hammerlic v Logatcu. K sroči jih ona ni sprejela. Ljubljansko sodisče išče tajnega pošiljatelja oziroma sokrivcev. Zaslrupljciije. Dne l(i. aprila jo rojena Ljubljančanka paz-"^ika Papež iired posojilni.'ikiin domom v Kandiji izpila lizol. Primarij dr. Defranceschi je prihitel ter ukazal odpeljati jo v 'gensko bolnico; a strup je učinkoval, da je ni bilo mogoče rešiti. Umrla je^v pondo^ek. Izvedelo se jc, da je bîlu revica že v ^»Ifiznici. Žalostni čin je izvršila v dušni zmedenosti. l'rcdavanje o líalley-jevi repatici jc imel zadnjo sredo Zvečer v Rokodelskem domu prcč, g, kanonik Su.šnik, znani iz-yedonec v astronomiji. Vdeležba je bila oltilna. Mej govorom JO razkazoval stvar na primernih slikah, O istem predmetu glej laš sprednji članek. Naroiliio-olii-iinilieiio (Iništvo se bo ustanovilo dne 11.maja v dvorani „Union" v Ljubljani, Dolenjski zastopniki pohitite 'la shodi Kranjska hrunilniai v Ljiibljani jedne 11. t. m. zopet velike svote darovala za dobre namene. Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji dobi 2000 kron; družba sv. Vinconcija v Novem "lestu 200 kroti; več darov smo za Dolenjsko pričakovali, posebno pa za Novo mesto; med obdarovanimi pogrešamo tudi bolnišnice zdravstvenega okrožja novomeškega. Upajmo, da, če ne letos, ki je zopet jubilejsko leto našega presvetlega cesarja, vsaj prihodi^je leto no bomo pogrešali tega važnega zavoda med obdarovanimi, — Kranjska hranilnica si je v nodotjo, dne 17, t. m. za celo kranjsko deželo imeniten spomenik postavila. Otvorila je Cesar Franc Jožefov asil za neozdravljive in sicer za 100 oseb, ki bodo brezplačno sprejete in do smrti z vsem preskrbljene. V soboto je g. knezoškof posvetil altar. Pri sveti maši, ki je sledila posvečevanju in katero je služil Prc.^vetli sam, je lepo prepeval zbor usmiljenk. V nedeljo dojioldno je bila slovesna otvoritev novega zavoda ob navzočnosti odličnih gostov. V vestibulu je na čelu kuratorija pozdravil navzoče goste predsednik „Kranjske hranilnice", g. Otomar Bamberg, posebno je pozdravil knezoškofa dr. Jegliča, dež. predsednika barona Schwai'za, namestnika deželnega glavarja barona Liechtenberga, prošta dr. Elberta, dež. odbornika, profesor Jarca, dvornega svetnika grofa (îhorinskeffa in deputacijo častniškega zbora domačega peš pol k a št, 17, Deželni glavar Fr. pl. Šuk|je je poslal brzojavni pozdrav in zahvalo v imenu dežele, Slavnostni govor je imel g. Bamberg, predsednik kraiýske hranilnice. Govoril je i>otcm g, deželni predsednik Schwarz ic v kapeli presvitli g. knczoškof o krščanski ljubezni do bližnjega; nato je bila hiša biagoslovljena; sv. mašo je daroval g. knczo.škof. Po sv. maši je deželni odbornik prof, Jarc izročil zahvalo dežele : mej drugim pravi : „Krai^jska hranilnica" je zgradila to stavbo, ki se odlikuje posvoji smotrenoati, da olajša zadnje dni življenja onim, katerim je zdravnik izrekel grozno diagnozo „neozdravljivi". Vsak trezno in objektivno liiisleč človek mora pripoznati, da je s tem izvršen čin, ki je za našo deželo eminentne socialne važnosti, tembolj ker je naša dežela kljub svoji prirodni lepoti revna dežela, zato je pri nas usoda neozdravljivih trpinov tem žalostnejša. Dežela Kranjska in njeno prebivalstvo bo zaslugo „Kranjske hranilnice" na karitativnom polju vedno znalo upoštevati. — Potem je gosp. Bamberg izročil krfratoriju, katerega načelnik je g. primarij dr. Bock, hišne ključe. je zavod v imenu kuratorija sprejel in obljubil vestno oskrbovanje, 0ravilili no bil ob KJ, uri sklej^en, Vfši so ono uro pozneje pri vsakem .številu delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem, dne 2f>. aprila 1910, ^^ .losi|i Itci'îîniami, t. č. načelnik. Ppotiii SB hiša v St. Jerneju na ta iiaťjii )M-f>(lala, da kii|ic(', (lehlo sam olnši-i iii iilaca, (lena smrekovi lubadi so bode računala od kubičnega tiietra smrekovega debla, fonudbe sprejema i4l-ň-íi) oskrbništvo graščine Ruprčvrh pri Novem mestu. vlasuljar, | n(lolfovo,01aviiitr^. i Ivan SuBtBc ïr^^ " livršnje vsa laHIIH (lela, kite po vstircih, jiriporofa uvojo zalogo kit, imdUit itd,; pri naroiilu kil zadostuje veoret in cena. — Kratka preveca «d 9 da 12 K; jiuldalga 7 do 8 K; dolga 3 G0 do 5 K, sive in Bîeile; rnmena SO^It dražje. Poiiljatev diskretna po pdvxetjn. Priporoi^am še Hpecialitete: Original Bayrum, Amerikanski Haarpetrol pr'jti ÍE|)adaiiju la« in jirbot. Prizaalna pitma na razpolagu. Colonjika voda ta uiaairanje lica proti grban^fitjn kože in proti liŇajeai t stekl. bU vin. Nusloí barvil» Ka la«« in bradť, idravnt^ko preiskan. Mila in dliave po itiiiki «eni ue to priportKiaiji svoj brivuki liiKieiiiiini salon v iiadaljno naklunjenost. Kiiitiijem mešane iu rezane lase. ~ v Kaiidiji pri Novem mestu ob deželni cesti stoječa, enonad-stropna, v dobrem stanji, pripravna za v.sako prodajalno ali ol)rt, se iz proste roke proda. Več se izve ]>ri upravništvu Dol. Novic. t'o-a 8) Seno in oves ,/poSai ppi A. OGRIN-u, Novomesto. Novo zidana z opeko krita, 8 trema sobama, kiiljinjo,zdvema «leti in vsem gospodarskim poslopjem v tlobrem stanu, kikor tuiii zraven ijjjva in lep sadni vrt. I'osestvo loži tik prometne ^oste, (!cna po dogovoru. Ktipec naj se oglasi pri lastniku Joie ' velbai in v Ši. .leriiein. HH-i-i v Kandiji pri Novem mestu tilizu sejmišča je iz jtrusie ntke na prodaj ali se pa da jto nizki eerti v najem. Natančneje pri !\Iavr(ivi<-ii. ]Qhob Prežel] V Novem mestu ključavničarski mojster in vodovodni instalater Se najvljudneje jiriporočujem slavnemu občinstvu in proč. duhovščini ^ izdelovanje, napravo in popravo vseli v mojo stroko «padajočih stavbinshih, hljučavnicarshili, mehaničnih in strojnih del. izvršujem tudi vsakovrstne moderne želcKiie ograje, vrata, y^'ia, štedilnike itd. ter zagotavljam povsem dobro solidn« dele» kolikor mogoče nizke eene. V zalogi imam tudi vsakovrstne vodovodne cevi ter vse ^riige vodovodne potreb.ščinc. Načrte izdelujem brezjtlaino. e5.3-i lllin Klinfini * dekoratnik : lUull nUlllUl U, v Šmihelu pri Rudolfovem sc firijioroča v izvršitev vsakovrstnega v stroko sjpadajoOega dela in sobnega tajietůvanja. /ii naročilo /adositi.je dopisiiin). f40-li-4) Jjiuini lil izvrstnega istrsKega vina bele in ri'ne vrste, kakor tudi iKirski konjak po nizki ceni. Vsied nizke ceno jiošiljain samo od aOOl naprej in proti povzetju. V dveh mesecih prazne posode nazaj. Uzorce na zahtevo brezplar-no. Ana M, Pnjmnn, posostnica v Vodnjanu (Diguano) Istrija. Lepa prodajalna Z \s() opravo je takoj za oddati na (Tlaviieiii trgu v Novem mestu. m^^mÊmm Natančneje Lis. štev. ÍJÍ. wmmmmimmm F.P.tt 8 Komp. Ljubljana tovarna zarc/aitih strešnikov " ponudi vsako poljubno množino_________ patent« dvojno zarezani (S2.24-6) strešnik-zakrivač 8 poševno obvezo in pri veznim nastavkom „sietem Marzola''. Brez odprtin navzgor I Streha popolnoma varna pred nevihtami. Níijiir(íi»i'osť:ojš(^, iiajrťíiic.iSií in inijli'nežnojš« ki-ilje streh sedaujíisti. Na žeijo pošljemo takoj vííorce in popis. •m * Ý' t -3H « Svoji k svojim ! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijo in oiioiico reg. zadrtiga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Eandiji sprejema hranilne vlogo od vsaceg-a, ce je njen iid ali ne, ter obrestuje po , m na leto brez odbitka rentncga davka, 'katerega sama iz svojega plačuje. mĚř- Farna opekarna (BnerťeTu) ima vedno v zalogi (14-0.7; najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oskrUmištvo graščine Zalog (Breiteiiau) pri UiiUoIťoTem. Z vrtom, v lepem prijaznem trgn Sevnica je na prodaj : za 6500 K : Povprašati je pri lastniku {74-4-2i Kari Cimperšek, trgovec, Sevnica ob Savi. Hiša Stavbeni prostori Topolov les na prodaj. na lepem kraju se v poljubni meriin pougodnih cenah prodajo- Kje, pove upravništvo Dol. Novic, ss-o-i Ponudbeni razpis. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico razpisuje tem potom napravo ograje pred pPosojilDiškim domom" v Kandiji. Ograja bode dolga 33 m iz kovanega železa na zidanem podstavka z 1 enojnimi in J dvojnimi vrati. Ponudbe z načrti blagovoli se vposlati do 1. juniju 1.1. Načelstvo pridržuje si pravico izbrati izmed ponndbcnikov ne glede na višino cene. 91-2-1 Načelstvo. Pri tovai-iii v liorijiiiicih se bodo vsaki drugI in četrti , torek v niosecu topolov les (dober stavbni les) prodajal in sicer kubikmeter po 8 kron. tso-ft-i') KEIL-ov LAK ■ najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keil-ovft bel» prevlaka (glasnra) «a Timivalna mize 90 vin. Keii-oTa pasta za. Sevlje po 30 vin. Keil-nv ak za lUtenja okvirjev 40 vin. Novo mesto; J. Picek. ČmomelJ: Actou Zure. Idrija: Val. I.apajne, Kamnik: Ed, Hajek. Kočevje: FranK Liy. Kran): Franc Doleiic. Keil-uva leiâila za pode 90 via. Keil-ov lak klobnke v raz-lifaih barvali. ima vedno v talofti tvrJka Ljubljana: Leekovic & Ueden. Postojna: Anton Ditrich. Skofja Uka: «.Kiean. Z«9orje: Rib. E. MihelčiS. Radovljica: Oto Humana, (75-G-a) ï lEilajateli in xaložnik Urban Horvat. Udgovorm nrednik Anton Žlogar. Tisk ]. Krajec nasi. 01»j(ulneiu op4»/urjaiti p. n. vinogradnike-na mojo veliko zalogo vinogpadshih potrebščin rafija najfinejša 2 nr^etra dolga, vezi iz jute v Klobčičih, modra galica, žveplo, nožici za cepljenje i. t. d. i*- OBUE UISKBI -W Le zajamčeno blago! Pri večjenr\ odjenr\u veliK popust, / ■ Istotani v zalogi vsB holesarshe potrebščine zračne cevi, gumi, plašči za Kolesa lo najboljše vrste z polnoletnim jamstvom IP^" po najnižjih cenah. "VRI n "V Pozor ! Berite ! Važno ! p. n, vinogradniki! Bliža so zopet čas cepljenja po viiio^urnidili, /ato naj bode vsakdo pri nakupovanju gumija /a cepljenje previden in naj se ne da varati v podobnosti blaga in v bai:vi, ker si sicer Škoduje v denarju ter z iz^mbo casa. Kdor hoče kupiti zanesljivo dober, garantirani cepilni naj kupi istega v trgovini Franc Kendo v Novem mestu, GM trg. Jaz, FRANC KENDA, glavni založnik za Kranjsko, garantnjeni, da bode držal kljub vsem vremenskim izpreniembam, vročini, mrazu in dežju vsaj 14 đailff ^^ j*' P^'îi" vilno povezan. Zunanja naročila se s pruo pošto razpošiljajo, « Trgovci imajo popust. K obilnemu obisku p. n. vinogradnikov se najtojtleje priporočam Franc Kenda, Glavni zoloilnili gumi „THISSIN" za vojvodino lironjslto. NOHD MESTO « Glavni trg.