j Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio v tem listu so uspešni Ml XXIV.—LETO XXIV. ENAKOPRAVNO i EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI j. tkordStalinovepolitike CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDEJLJEK) MAY 12, 1941. -——-i-'---- ŠTEVILKA (NUMBER) 111 bh liti 8e bo najbrže v najkrajšem času osebno sestal s erJem, s katerim bo sklenil novo kupčijo. — Po Vsei priliki bo storil v^e, kar bo zahteval Hitler. ^ Thompson, briljanV j veške in z ekonomsko dominama in pisateljica, ob-1 cijo Švedske so postale Stalino-\ današnjem "Plain Dea- ve pridobitve na Baltiku brez c'anek, iz katerega po- vrednosti. On je namreč zdaj h ° Sledeče: | zaklenjen v Baltiku, ključ h postal Josip Stalin j ključavnici pa ima v žepu Hit- jetsi!mier in s tem glavarler. V| e Rusije, kateri je že j Zdaj preostane Stalinu samo » In zakaj baš v tem še ena pozicija, in sicer v Per-, . zijskem zalivu. Stalin bo naj- anje ne pomeni to, da je jbrže pristal — ker mora pristale v titularna avtoriteta ti — na Hitlerjeve poteze v ^nišesar. Rusiji vlada ko- j v Turčiji, Siriji, Suezu, Iraqu. V ^ ®a stranka in . glavni zameno pa bo morda zahteval j ^ornunistične stranke ; provinci Erzerum in Kars, ki sta tole' a kateremu o-i bili prej last carske Rusije, ter v vladi. dominacijo Irana do Perzijskega K i RUSIJA PRIZNALA PRONACIJSKI REŽIM Rusija je danes intervenirala v pereči situaciji na Srednjem vzhodu ter zako-... talila kocko proti Angliji s tem, da je priznala režim pronacijskega premierja Rašid Alija Gailanija za pravomočen. Agentura Tass poroča, da je Rusija priznala Rašid Alijev režim ter mu sporočila, da bo izmenjala diplomate z vlado v Iraqu. Priznanje tega režima od strani Rusije je spravilo na površje vprašanje o morebitni novi kupčiji med Stalinom in Hitlerjem, in sicer to pot za sfere vpliva na Srednjem zapadu. Stal •novi motivi (Dalje na 2. str J —— \ .»zunanji. Kotgene-| komunistične stran- j AllgleSKa 111 O maHCa 0re> četudi ima faktično i ^ v svojih rokah, Stalin | \ rf " glavarji drugih I ° je poslal Molotova ! ^renco k Hitlerju. Stalin | fcilt 1Cer sPrejel nemškega j Angleška mornarica je po- Jugoslovanski odbor za pomoč Jugoslaviji napadla Iuko Bengazi a zunanjega ministra j r°Pa, toda s Hitlerjem' °re razpravljati na ena-*ajti celo v današnjem I vrskem svetu je ostalo še eemer pravijo — proto- [^ta,,ek s Hitlerjem . ko z gotovostjo srna-^ a se je Stalin proglasil ,lerja zato, da se bo lah-110 sestal s Hitlerjem. i^j gotovostjo smemo pri-j, ' se bo vršil sesta-obema diktatorjema >veh ah treh tednov. — tator White Williams je J^anil, da je ta sesta-ogovorjen ter da se bo i^est - Litevsku. — Op. VaV 1 [ žal, \ . šele v dveh ali treh a ^kaj ne takoj?" [vid t hoče Stalin v tem greznila ob napadu dvoje italijanskih parnikov, več drugih pa poškodovala. Odbor je bil izbran na seji predstavnikov bratskih organizacij v soboto v S. N. Domu v Clevelandu. ALI HOČEMO HITLERJEV MIR? Včeraj se je .vršil v Mestni dvorani velik shod za mir, na katerem je, bil glavni govornik znani republikanski kongresnik iz«; New Yorka, prosluli Hamilton Fish, ki je napadal vse od kraja: predsednika Roosevelta, njegovo rodbino, časopisje in predsednikovega sina, kapitana Jamesa Roosfvelta, ker je slednji izjavil, da bodo Zedinjene države pomagale Angliji in Kitajski. "Kapitan Roosevelt je že dovolj povedal, da si je zaslužil odlikovanje od strani angleškega kralja," je rekel Fish. "Sicer pa mislim, da bi moral angleški kralj odlikovati predsednika, podpredsednika, kabinet, Mrs. Roosevelt, in kapitana Roosevelta za njihove usluge Angliji, ki jj" General" Motors'tovarnah $7^000,000,000 vladnih so si jih stekli s prizadevanjem, da spravijo Zedinjene |bodo zastavkali v četrtek ob'za obrambna dela. NEVARNOST STAVKE PRI GENERAL MOTORS KORP. Stavka, ki se ima pričeti v četrtek zjutraj, bi prizadela 160,000 delavcev. UNIJA PRAVI, DA STAVKA NE BI PRIZADELA DELAVCEV PRI OBRAMBNIH DELIH DETROIT, 11. maja. — De-iti obrambno delo od običajne lavci in člani United Antomo-bile Workers (C. I. O.) unije v produkcije. Korporacija ima za več kot naročil države v vojno," jej rekel kongresnik Fish. četrtek sedmih zjutraj, ako ne bo do • * * * j tega časa dosežen nov sporazum Ljudje, ki jim ni vseeno, da-li bodo oni in njihovi jmed unijskimi voditelji in pred-potomci živeli v naMjski sužnosti prihodnjih tisoč let, kar stavniki korporacije, ki konferi-se bo gotovo zgodilo, ako zmaga Hitler, ker bi v tem raj0 v Washmštonu LONDON, 10. maja. — Angleška sredozemska mornarica je zadala nadaljni silen udarec Italijanom v Severni Afriki, na-karvje srečno izbegnila napadu nemško-italijanskih bombnikov in torpednih letal. Napad so podvzeli Angleži v četrtek, ko so se njihove bojne ladje prikradle do libijske obali, nakar so otvorile silen o- za žrtve vojne v Jugoslaviji V soboto se je vršila v Slo-vensker^ narodnem domu seja repreezntantov dvanajstih jugoslovanskih bratskih organizacij, ki so formirali Jugoslovanski relifni odbor Amerike, kateri bo deloval za pomoč "žrtvam na-cijske in fašističčne agresivnosti v Jugoslaviji," Državni senator William M. Boyd iz Clevelanda, glavni podpredsednik Hrvatske bratskp za-jednice, ki je bil izvoljen za predsednika tega odbora, je izjavil, da bo odbor zbiral sklad genj svojih topov na mesto in luko Bengazi. Angleške bojne ladje so pre-stregle dva parnika osišča, ki Dalje bo ta odbor vodil v območju svojih organizacij kampanjo za amerikaniziranje članstva. Odbor reprezentira potom slučaju nacijska Nemčija temeljito poskrbela, da se ne bi mogli razoroženi' zasužnjeni narodi nikoli upreti, žele zmago onim silam, ui se borijo proti nacizmu in fašizmu, katera hočeta kazalec časa pomakniti za pol tisočletja nazaj. Mi, Slovenci ;n Jugoslovani, pa imamo še poseben tehten vzrok, želeti poraz nacizma in fašizma, kajti s^mo s porazom teh dveh bo naša domovina zopet osvobojena in rešena nacijsko-fašističnih spon. — To pa se ne^ bo nikoli dgoclilo brez pomoči Zedinjenih držav! — Zavedajoč se tega dejstva, odločno odklanjamo in obsojamo pasivni defetizem, ki ga razširjajo Lindbergh, Fish in ostali izolacionisti, kakor tudi oni naši ljudje, ki so iz tega ali onega vzroka priporočali našo soudeležbo pri včerajšnji prireditvi za "mir." — To bi bil Hitlerjev "mir," katerega pa odločno odklanjamo in izjavljamo, da bomo po svojih skromnih močeh podpirali vsa gibanja, ki so usmerjena proti takemu "miru" in ki streme za tem, da se s takim "mirom" ne onesreči in ne zasužnji vesoljnega človeštva. ..... 160,000 delavcev przadetih Odločitev glede štrajka se je doseglo danes zjutraj na seji u- Stavka v ladjedelnicah San Francisko, 11. maja. — Tukaj so intervenirali vladni u-radniki v stavki 1,700 mašini-stov v enajstih ladjedelnicah v San Franciscu in Ooklandu, kjer se je policija baš pripravljala, da poseže v stavko. Podadmiral John W. Green- nijskega odbora, ko je slednji j slade, poveljnik 12. pomorskega prejel poročila iz Washingtona distrikta, je izjavil časnikar-o razvoju pogajanj. S to stavko' bi bilo prizadetih 160,000. Walter P. Reutber, direktor unijskega departmenta pri Ge- v ro- jem: "Vso zadevo ima kah Washington." Delodajalci pravijo, da je nevarnost, da bo zaradi te stavke neral Motors korporaciji, je iz- obtičalo delo na obrambni pro-javil, da delavcem, ki so4 zapo-jdukciji v vrednosti $500,000,-sleni z obrambnimi deli v tovar-' 000. sta se bližala pristanišču. Eden .svojih organizacij skoro 300,000 teh. parnikov, in sicer 3,000-ton- ameriških Jugoslovanov, to je ski tovorni parnik, je bil po- Srbov, Hrvatov in Slovencev. dognati, kaj bodo Vinjene države greznjen, drugi 5,000 do 6,000-tonski parnik, ki je bil natovor- Uradniki tega odbora so sledeči: Senator Wiliam M. Boyd, m Anglijo, U^ija na vidiku je Stalin izravnal ^ Paktom . z Japonsko * vzhodu, da bi imel ,tok OGROMNA PRODAJA ŽGANJA COLUMBUS, O., 10. maja. — Kakor se naznanja,, se je prodalo tekom prvih treh mesecev leta 1941 v državi Ohio rekordno množino žganja, namreč za nah te korporacije, ne bo treba zastavkati. C. E. Wilson, predsednik G. M. korporacije, ja izjavlja, da je korporacija v večini svojih tovarn zaposlena z obrambno produkcijo, in da bo nemogoče loči- Izjava Williama Greena William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je izjavil, da je stavka v San Franciscu neupravičena, in da Federacija apelira na unije, naj se slednje vzdrže štrajkov. Novi grobovi MARGARET JARC V četrtek ponoči je preminula Miss Margaret Jarc, "v Glen-ville bolnišnici, potem ko so se trudili, da bi ji rešili življenje. Pred 11 dnevi je zbolela in niti povedala staršem, dokler ni o-magala. Ko ni mogla več stati na nogah je opustila delo in se podala. bolnišnico. Bilo je že prepozno, slepič se je razpočil in Silno bombardiranje Nemčije in Anglije Angleži so izvedli na Hamburg tretji zaporedni napad. — Nemci so v povračilo bombardirali London, kjer je bilo zadetih mnogo simboličnih poslopij. — Nemci priznavajo ogromno škodo, ki so jo povzročile angleške bombe. LONDON, 12. maja. — Ham- ški letalec, 'da ko je neka na-burg, ki je bil silno bombardi- ša težka bomba zdrknila zleta-|dan so prihajali sorodniki in'star 55 let, stanujoč na 641 E. ran v četrtek m soboto po an- la, sem več kot tisoč čevljev glo- j dekleta iz njenih društev, ki so ;185th St., kjer je vodil gostilno gleski. zračni sili, je bil snoči zo- boko zasledoval njen let, nakar dajali novi krvi. v hudem' zadnjih 18 let. Tukaj zapušča pet tarča napadov angleških le- se mi je nudil najveličastnejši1........ ... I*, - talcev. — Angleška vlada na-1 prizor v življenju. Ko je bom-znanja, da je bilo snoči tekom . ba padla in eksplodirala, je ši-nemškega napada na Anglijo,! nila v zrak ogromna ognjena sestreljenih sedem nemških krogla, ki je imela pol milje v premeru. Vse nebo je bilo od nje razsvetljeno." Baraga, št. 1317, C. O. F. in društva Lipa št. 129 SNPJ in delničar Slovensltema doma na I-Iclmes Ave. Pogreb se vrši iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152 St., v torek zjutraj ob 8:15 uri v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na sv. Pavla pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše soža-lje! JOHN KLAUS V nedeljo zjutraj je nagloma je bil v kakšnem društvu ali ne. j $14,795,966 in napoveduje se, da na zapadu, je pra- Danes se je zglasil v našem u-jbo znašal davek od prodanega jNeče meje: On hoče \ Pogajalno moč na bombnikov. 100 bombnikov nad Hamburgom LONDON, 11. maja. — O-gromna angleška letalska sila, sestoječa iz nad 10Q težkih bombnikov, je snoči zopet napadla mesto Hamburg, ki je Bombardiranje ostalih krajev Nadaljni angleški bombniki pa so napadli pristaniščča v Bremenu, Emdenu in Rotter-damu, v Holandiji; ladje, doke in oljne naprave v La Pallice, v kri se je zastrupila, nobena pomoč je ni mogla rešiti, noč in preminil dobro znani John Klaus trpljenju je mladenka podlegla, i žalujočo soprogo Angelc^, roje-Jarčeva družina se nahaja na'no lic, doma iz Brezja pri Rib-6907 Hecker Ave. in je dospela niči, in sina Rudolpha ter tri semkaj pred 18 leti iz Leadville, i hčere, Johano, omož. Carire, bilo napadeno že dvakrat prete- Franciji, kakor tudi nemške la-kli teden, dočim so manjše sku-|dJe ob holandski in danski oba-pine angleških bombnikov na-1 radu Mr. John Simonich iz Ka- žzanja letos nad 5 milijonov do- padle druge nemške kraje, nade, ki je pomočen z nečakinjo larjev. I Angleško ministrstvo javlja LONDON, 12. maja. — Nemci so izvedli snoči silen mašče- Colo. Rajna je bila rojena 29. avgusta 1924. Pred 4 leti je graduirala iz šole sv. Vida, od tedaj je pohajala v višjo šolo Jean, omož. Jevnikar, in Rose, brata Vincenta in sestro Johano Kristofel in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Podgozd pri Notre Dame, kjer bi graduirala Žužemberku, kjer zapušča se- drugi mesec in bila v pomoč revnim staršem. Poleg staršev zapuščač tri brate in tri sestre: Mary, Lillian in Eleanor ter Roberta, Jimmy in Rajmonda. Po očetu zapušča še brata Franka in sestro Anno. — Pripadala je društvu sv. Anne št. 4 SDZ in mladinskemu oddelku društva l T°liko je gotovo, da'pokojnega Mukavca, kateri je, "Prodajo te velike množine jin nemške oblasti priznavajo, daivalni napad na London, tekom j Sv. Vida št. 25 KSKJ. — Tru-^Prijel z 'nemškimi izjavil, da ni imel pokojni nobe- j žganja je pripisati v glavnem je bila v Hamburgu, ki je bil že katerega 80 blh P°. nemških pi0 bo ležalo v kapeli A. Grdina l. rv I _ — .. - . _ .... . . i . ________i hnmvio vi to rlnfi ro^ni airv»v\/-\li k*»i'_ l!_ n:____i r»_______i____y?i 11 On hoče skleniti na-; nih SQrodnikov v Zedinjenih dr- industrijskemu obrambnemu ^ !^ijo, in sicer kolikor žavah. Mr. Simonich se vsem is- programu," je rečeno. "Ljudje i jj, > kupčijo. ; kreno zahvaljuje, ki so se ude- j več zaslužijo, zato tudi več po- . Hia tla pod nogami ležili pogreba pokojnega. trošijo." namreč izgubil tla J. vojne je Stalin u-1 stro Mary, omož. Kraker in več sorodnikov. Tukaj je bil 38 let ter je bil član društva Cirila in Metoda, št. 191, KSKJ in bil u-stanovitelj Euclid Rifle in Hunting Cluba ter je bil poznan kot navdušen lovec. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152 St., v sredo zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Križa ob 9:00 uri in na Calvary pokopališče. Bodi UMOR IN SAMOMOR MLADIH LJUBAVNIKOV Včeraj se je tragično konča-T' morali Nemci la sedemletna ljubezen med 30 ' let starim William Hartenber- [Sth)1at' njegovo dobrohot- lWlln°st in da bo dobil iz ti *> ^Cijo na Baltiku, na m izhod v Perzij- m t . % r°Je prednosti: Iz- V avtomobilu ni bilo nobenega znamenja o kakšnem rvanju. Revolver je ležal na sedežu med gerjem iz Tulse, Oklahoma, in !truploma. Po vsej priliki je Hal No. da je bil spori- Hitlerje; čh stvari.' m glede vseh Zato nam bo nJegova vojna proti \ °kupacija treh malih >tv PUblik-5 n°ritev v BaJtiku ^fco okupacijo Nor- 2,5 let staro Josephine Scott, tenberger ustrelil najprej mla- stanujočo na Shaker Heights, , . , v ' , . denko, potem pa se sebe. ko je Haltenberger v svojem r ^ parkanem avtu ustrelil mladenke? in sebe. Njunu trupli so našli včeraj v avtomobilu, ki je bil parkan ob Chagrin reki v bližini More-land Hills Village, trije mladi ljudje. Koroner je ugotovil, da sta umrla po vsej priliki včeraj okoli ene ure zjutraj. od prejšijih napadov silno po. j bombah zadeti razni simboli, bri-; in Sinovi. Pogreb se bo vršil v škodovan, povzročena ogromni ILanske imperialne moči, kakor j četrtek ob 9. uri v cerkev sv, | mu ohranjen blag spomin, preo-škoda. Nemci sami* priznavajo,! P°sloPje parlamenta, Westmin- j Vida in potem na pokopališče stalim sa^HpI da je bila tekom tega napada,trska °Patija in druga pošlo- Calvarija. Blag spomin njej ter povzročena velika škoda, če> prav ni Jailo pri napadu udeleže- Pja. V soboto ponoči je deževalo nih toliko angleških bombnikov ' na London tisoče nemških bomb, vsem prizadetim naše sožalje! JOHN GERMEK stalim naše sožalje! primož laiiric Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu 1110 East 76th St. V soboto popoldne je po dolgi i Primož Laurič, star 50 let. Do- gleških bombnikov. Berlin priznava škodo Berlin priznava, kar je izred-Miss Scott je bila hči dr. r. j no in neobičajno, da je bilo po-W. Scotta, glavnega zdravnika j leg silne škode, ki so jo prizade-v mestni bolnišnici, ter je bila 1 jali angleški bombniki, tudi ve-zaposlena kot časnikarka pri liko število človeških žrtev. V kot v četrtek in soboto, ko so ki so povzročile veliko škodo in mučiy bolezni preminil zna- m a je bil iz vasi Hudi vrh pri padale na Hamburg in Bremen ter zahtevale mnogo človeških ni John Germek, star 72 let, i Blokah, odkoder je prišel v Cle-težke bombe iz 300 do 400 an- žrtev. stanujoč na 658 East 162nd St. jvel&nd pred 31 leti. Zadnjih 20 Plain Dealerju, kjer je poročala o delovanju socialnih klubov. S Haltenbergerjem se je seznanila leta 1934, ko sta oba študi-Irala na univerzi v Michiganu. četrtek je bilo ubitih 94 oseb, 35 pa je pogrešanih. Pripovedovanje letalca "Noč je bila tako jasna in mesečna," je izjavil neki angle- Toda Londončani so stali trdno odločeni in stisnjenih zob ter z zadoščenjem vzeli na znanje, da je bilo tekom poleta sestreljenih 33 nemških letal. Seja Danes zvečer ob 7:30 uri se vrši sfeja mladinskega pevskega zbora škrjančki v Slovenskem domu na Recher Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo let je delal pri American Stove Mary, rojena Petrovčič, 4 otro- j Co. Tukaj zapušča žalujočo soke, Alberta, Mary, omož. Hrva- progo Agnes, hčer Agnes, dva tin, Johna in Matildo, omož. brata, Henrya in Johna, in se-Cvetkovič, popol sestro Mančo, |stro Mary Pirnat ter več sorod-omož. Debevec v Madison, Ohio 'nikov. — Pogreb se bo vršil v in popol brata Louisa v Mentor ju in veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasi Strahomer pri Igu, sredo zjutraj ob deveti uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz Zakrajškovega kjer zapušča eno popol sestro in j pogrebnega zavoda, 6016 St. St. več sorodnikov. Tukaj je bival Clair Ave., Naj v miru počiva, 48 let ter je bil član društva ostalim naše iskrene sožalje! \ straw i ENAKOERSVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI n ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ........................ .......................................W'.80 c» 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece '........................................$150 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto...................................$6.00 ca 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............1..........................„...$2.00 Za Zedlnjene države, za celo leto _............................................._.._........................$4.50 ta 6 me»-cev ...................................$2.50; za 3 mesece..........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike ln druge inozemske države: Za colo leto .....................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 Kijtei - d 33 Second Class Matter April 2Cth, 1918 at the Post Oifice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NAŠ GLAS V JUŽNI AMERIKI Zahvala dijakinje ;Malovasich,- Frank Hribar in _ , Mrs. Siskovich; po 50c: Frank Collinwood, O. - Podpisana |2 r> Ludvjk Medvešek; Lou1s se tem potom želim zahvaliti IžaneCj Andy Zupan( Anton Ep. vsem dragim rojakom in roja- ;pich> Matt Petrovich; po 30c: kinjam, kateri so prispevali i MiJan Medvešek; po 25c: Frank vsoto $16, v pomoč za moje na |Jarm) Joe plninCi Anton Bren. daljno študiranje v Ohio Uni-j^ Anton JankoviCh, John Lo-versity v Athens, Ohio. ^ Jack jakovšek> John Paulii Posebno se zahvaljujem mla- |John Zajc Ludyik Sanabor) Fr. dinskemu pevskemu zboru na iMaraš| Louis LevstiU) Jennie Waterloo Rd„ kateri je poobla-! Sever) Frank Cesenj Frank Da. |Jarm, Joe Planine, Anton Bren- car> Frank eerne> John Krebelj ; prostovoljne prispevke zame. Jn Augu'gt Kabaj. po 2t)c. Louis j Posameznim in vsem skupaj iz- Artd; pQ 10c. Andy Bozic> zi_ I rekam iz srca najlepšo hvalo. ^ -n neimenovan. | Darovih so po $2.00: Anton Rvala gtokrat! Artel; po $1.00: John Terlep, John Hrovat, Andy Gorjanc, A. Akcija za pomoč Jugoslaviji ' Slovenski list," ki ga izdajajo naši rojaki, v prvi vrsti Primorci, v Buenos Airesu, je objavil v svoji izdaji z 12. aprila sledeči uredniški članek, iz katerega je razvidno, da čutijo glede naše rojstne domovine tako kakor Slovenci Zedinjenih držav, članek slove: Rojaki! Le vkup! Oba najhujša sovražnika našega naroda, Nemec in j Qb pi.iHki prihoda K> posiahi-Italijan, ki imata že velike kose naše predrage slovenske ; ka drja. Konstantina Fotica in jugoslovanske zemlje v svoji oblasti, sta spet iztegnila j v Chicago so razni odbori za po-svoje grabežljive kremplje po naši domovini. Od pretekle moč Jugoslaviji in rodoljubna nedelje 6. aprila 1941, je Jugoslavia v vojni z Nemčijo in Italijo. Pograbila je za orožje, da brani svojo neod- ..]() (]a ge še tesneje'povežejo visnost, svojo čast in svojo svobodo pred totalitarnimi j v delu in (]a jaVno pa odločno in jasno pokažejo svojo vdanost idealom demokracije, svobode in i neodvisnosti kakor tudi vdanost ! zakoniti jugoslov. vladi in privr-! ženost politiki velikega boritel ja j svobode predsednika F. D. Roo-■ sevelta. Andrey Maslow nasilneži, ki so jo hoteli vkovati v suženjski jarem tako-zvanega "novega reda," da bi jim tlačanila, da bi pre- j lomila grškemu sosedu dano besedo prijateljstva in ga j izdajalski pomagala uničiti, ter da bi svojo usodo pre- j puetila samovoljnosti mednarodnih nacističnih in fašistič- j nih gangster je v. ' . Jugoslavija sedanje vojne ni želela, ni je priprav- j ljala, ni je sprožila.' Hotela je obvarovati ljudstvo pred strahotami klanja, obraniti mir, za katerega je od svojega j štirje veliki čikaški ameriški postanka dalje neumorno delala. Zemlje lačna roparska dnevniki so spremili dohod K. soseda, ki sta se pred nedavnim svečano izjavljala, da poslanika bosta "večno" spoštovala nedotakljivost meja naše države, sta sprožila proti njej svojo vojno silo, ko sta videla, da se jim Jugoslavija noče predati brez boja. Boj, ki ga je začel naš narod proti totalitarnemu Pisanje Velikih A mer. Dnevnikov. ' tfir pozdravili po lijem njegovo zasužnjeno deželo in napadeni junaški narod z mladim kraljem na čelu. "The Chicago Daily Tribune" je v ooročilo o njem. Tako prinaša veliki 'dnevnik "The Chicago Daily News" poročilo pod naslovom "Jugoslov. minister opozarja shod na nevarnost, ki preti od strani Hitlerja," a v podnaslovu pravi: "7,000 ljudi ploska razkrinkavanju nacijske propagande, podpira obrambni načrt Združenih držav." Shodu, ki so se ga udeležili enako Hrvatje, Slovenci in Sr-l.u, se je pridružilo tudi lepo število čehoslovakov in Poljakov in njihni predstavniki so imeli govore poleg drugih govornikov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Posebno ognjeviti so bili govori tajnika Narodnega poljskega sveta F. Swietlika, potem staroste HrvaŠke Sokola Josipa Baždariča, nadalje Nikole Ste-panoviča v imenu "Srp. Narod. Saveza" in prof. Johna A. Zve-svojt milijonski izdaji prinesla; tine, poslednja dva v angleščini. .....sliko g. poslanika in interview j Vsi zavezniški legijonarji so bi- nasilju, je težak, ker se mora braniti proti nacistični voj- ;z njim Vsi Iisti s0 zopet pisaii;ii navzoči z zastavami, a ame- ni mašineriji, ki je pomendrala že skoro vso Evropo. io narodnim shodu ter prinesli Viška in jugoslovanska zastava Samo globoko ukoreninjena ljubezen do svobode, trdna 1 "Amer.-jugoslov. legije" sta krasili oder. Himne so odpela pevska društva, hrvaška "Zora," srbski "Branko Radičevič" in slovenska "Adrija." Sijajen in stvaren govor K. poslanika Najzadnji je govoril dr. K. Fotič. Njegova beseda , je bila umerjena, premišljena in gladka, ali vsa polna čustva, ljubezni in vere. Njegov govor je bil, z ozirom na nizanje dogodkov, njih povezanost v logični splet, ki jih je govornik tolmačil z redko razumljivostjo, pravo državniško mojstrsko delo. In vendar je govoril iz srca brez spi-sanega besedila. Narod ga je poslušal pazljivo, ga odobraval in pozdravil dvakrat stoje. Morda ni še nikoli v svoji zgodovini videl češki "Pilsen Pavilion" toliko iskrenega rodoljubja in bratske ljubezni kakor zadnji petek zvečer dne 2. maja. Shodu je predsedoval g. Leo Jurjo-j vec, st., blagajnik slovenske sek-i cije "Jugoslov. odbora za pomoč Jugoslaviji" in gl. predsednik Srečni, ponosni in ohrabreni po uspešnem delu jugoslovanskega predstavnika v Washing-tonu g. Konstantina Fotiča želimo ob tej priliki z iskreno hvaležnostjo dati zasluženo priznanje za dosedanje njegovo delovanje in izraziti zaupanje v bodočnost. Uživaje redko svobodo v tej deželi, kjer je izvir in izliv vseh človeških in demokratičnih načel in od katere cel svet in tako tudi naši bratje pričakujejo gotovo rešitev, izjavljamo s tega mesta predsedniku g. Roosevel-tu svojo zvestobo in vdanost ter Kadar se lovimo za nim, tekamo nepazljiv0 mm, tenaiiiu iiepawj* j mu izkazujemo vse svoje sposto- mnogih stvari) ki bi bjie'<^ og "Zapadne -slovanske Združenih državah. zveze vanje, občudovanje in simpatije s prošnjo, naj se zavzame za pravično stvar tier pomaga naporom našega naroda, iz čigar skrajne borbe naj izide večja in jačja Jugoslavija v slavo, ponos in veličje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev." Drugi odlieniki, govorniki in zastopniki organizacij. Dr. Jan Papanek, predstavnik čehoslov. vlade v izgnanstvu, jugoslovanski gen. Konsul g. P. Cabrič, g. Ivan Palandačič, g. Josip Zalar in g. A. Kamenjarin so izpopolnili program vsak s svojim govorom. Vse stranke in strančice, od socijalistov do rimokatoličanov, od pristašev hrvaškega kmečka pokreta do najognjevitejših Jugoslovanov, pa nadalje od najmanjšega narodnega društva do največjih narodnih in bratskih organizacij, vse je bilo na shodu edino in i zedinjeno v eni sami misli in I veri: pomagati stari domovini, \ vzpostaviti svobodo in neodvis- nacionalna čast in zavest, da "manj strašna noc je^ v črnem zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužni dnovi," je mogla naš. narod odločiti, da ni brezčastno klonil, marveč se je strnjen kakor en sam mož postavil proti sovragu. i v i Strašno trpljenje in težke preizkušnje čakajo nas narod v tem svojem novem junaškem boju za obstoj. Pripravljeni moramo biti na hude udarce, vendar klonili ne j bomo nikoli. V tem boju nismo sami. Pol sveta je z nami. j Britanski imperij, Severna Amerika in vsi drugi evropski natodi« ki jih nacistična vojska pritiska k tlom, se bore " ali pa, še pripravljajo na boj proti nacističnemu demonu. Prej ali slej bo sovrag strt, poteptan, uničen, da bo mogla j med narodi spet zavladati pravica, prijateljstvo, ljubezen. In iz te nove in pretežke preizkunje bo Jugoslavija vstala obnovljena, povečana, krepkejša. Da! Trst, Gorica, Reka, Celovec, Beljak, vsa naša sv?ta zemlja bo prišla- spet v naše roke! To moramo trezno Verovati, za to moramo delati, za to doprinesti t mi Ameriške bojne ladje zrive l Naj bodo udarci, ki bodo padali po našem narodu še tako hudi, te naše'trdne vere ne bodo omajali. Rojaki, le vkup! Sovi'ag se je zagnal proti naši domovini. Dolžnost nas, ki smo v izseljeništvu, je, da z veemi svojimi moralnimi in materijalnimi močmi pomagamo našemu narodu v njegovem boju proti nacističnemu i fašističnemu besu, in da v svojih prizadevanjih ne 1 odnehamo, dokler ne bo njegova peklenska moč strta in ne bo pokleknil v prah in pepel, s katerim je pokril cele predele Evrope. Rojaki, složno in krepko delajmo, kolikor je v naši noči, da se bo to čimprej zgodilo! Le vkup! Le vkup! > S > ' V nedeljo 6. aprila, v zgodnjih jutranjih urah, je i Fitler dal nemškemu generalnemu štabu ukaz, naj vrže svoje motorizirane čete proti Jugoslaviji in Grčiji. Brez vojne napovedi se je dvignila nacistična vojska in velika | krdela letal so šla nad Beograd, Ljubljano, Sarajevo, j Novi Sad in celo vrsto drugih naših mest sejat razdejanje. Približno ob istem času je nacistični zunanji minister čital novinarjem dolgo izjavo, natrpano z izrazi kakršnih je zmožna samo totalitarna "diplomacija, Rezolucija Na velikem jugoslovanskem narodnem shodu, ki se je vršil v Chicagu, 111., dne 2. maja, 1941, je bila predložena in soglasno sprejeta sledeča rezolucija: "Izjavljamo, da imamo vlado geiierala g. Dušana Simoviča, v kateri zavzemajo mesta enakopravno predstavniki vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, za edino in zakonito vlado svoje stare domovine Jugoslavije. Priznavajoč jo odobravamo j nost nldeijene" JugosVavifeVuni-vse njeno dosedanje in bodoče j.čiti riaci^m in oživiti demokra-delo, dajemo največje f>mna-; cijo s pomočjo Amerike in Ve-nje hrabri jugoslovanski vojski iIike Britanije ter žrtvovati po na katero smo ponosni, ter se z Lvojih močeh za ta plemeniti najvtecjo pijeteto klanjamo ma-i (.jj j nom padlih žrtev. j ^evilna pravoalavna duhov- Najsvečartje izjavljamo jo pripravljenost za to, da po magamo svojim bratom v tej pravični borbi po vseh svojih močeh. , Ker je predsednik Združenih držav g. Roosevelt, največji branitelj pravice, svobode in neodvisnosti, javno obljubil našemu narodu vso možno pomoč proti hafcilnikom in zatiralcem, j so Srbi, Hrvatje in Slovenci v cenejši od izgubljenega^ ^ ^ Kdo seje plevel, ne pšenice. Nasilnik je tudi lahk° brez velike sile. Marsikaj je pravilno, dar ni resnično. .-J |T Ceneno je redkokdaj rTA. Naziranja ne spremil stev. Vsak odkriva druge P° sti. _ "Za to je še čas," Pra^ ko dolgo, dokler ni PreP° REKORD STALINOVE TIKE (Nadaljevanje s 1. str8li zaliva in do vrat ločenega časa ter se , svo-1 ščina s prevziš, škofom g. Dioni- popoldne odpravil z 'e ' Pridobitve brez vre" Po vsej priliki bo to <■ da veliko vprašanje J6, bodo v slučaju Hitlerje^' te pridobitve kaj več kot so mu one v Baltik11 Stalinov rekord i^a2 p z veseljem kooperira z , ki vržejo, v ječo vsakega ^ nist, na katerega moi'eJ° ti svoje roke. sijem na čelu, nekaj hrvaških in slovenskih rimskokatoliških duhovnikov, najuglednejši naši ljudje iz poslovnega in poklicnega sveta, številni njihni ugledni ameriški prijatelji, prijatelji Jugoslavije, spoštovatelji kralj, poslanika drja. Potica, vsi ti ljudje so se zbrali v izbornih prostorih češkega Paviljona Pilsen, kjer je bil po sarajevskem atentatu pred začetkom prve Washington, spremljaj ^ ne straže čikaške policij kega števila prijatelji'J »i! je dospel v Chicago ^ ili dopoldne, je bila, . L -KO'! f slike za amer. liste, J prostorna čakalnica k "V«; železniške postaje pol"9 Ameriki z zaupanjem nadejajo, da bodo vse gmotne in moralne j svetovne vojne raztrgan prvi žrtve rodile sad. avstrijski črni orel v Ameriki— Zanašaije se na učinkovito in znamenje' tistega, kar je prišlo odrešilno pomoč, ki ima priti od 1918 Velike Britanije in Združenih držav ameriških, trdno verujemo v to, da bo tista pomoč prinesla našim bratom v stari domovini skorajšnje in osvobojenje. Dne 15. maja sta bili splavljeni na morje dve nadatjni ameriški bojni ladji, in sicer 253 čevljev dolga podmornica Maclcarel (v gornjem ievem kotu), in 35,000-tonska oklopnica Washington. Štiri nadaljne bojne ladje bodo splavljene tekom enega leta. Svarilni sistem proti letalom "Prijatelji Jugoslavije. — Friends of Yugoslavia" Kralj, poslanik g. dr. Fotič popolno j je skoro brez vsakršnega oddiha i skozi tri dni samo konferiral z Predstavniki naše stare do-| uglednimi Amerikanci, prijate-| m o vine so hodili' po poti miro-' l.U našega naroda in naše drža-ljubne politike^n niso imeli no-' ve- Sestal se je z velikim števi-bene zavbjevalne nakane. Naši lom narodnih voditeljev, s pred-bratje v Jugoslaviji so prelivali kri ter jo še prelivajo v obrambi tega, ker je daiies zajamčeno vsem kulturnim narodom, pa (i slovanov, ki so prišli- §m zdravijo ter mu želi.'0 J došlico. Pri odhodu so !-,';>I?| If functional -iisordcrs Of O* ,'jJ Bladder msUc suffer lr pal",s',M Nights, Nervousness. Lis? Under . Eyes. pj»:lue», Joints, Bxee."-.' iV:Mit», or B '.jv-' f!r don't rely on ordinary ,ri„ior'^i»» such tronfcks ^Ui the ^tfO'S Hon Cyf.(e-i. Cyntc-j starts«, * hours and n-.ust prove e™;,» in 1 t-eek. pnd be exactly '»fOi^pTi need or more> lack is .. phone your druc.-ir.t for » today.'The guaiar.tee prote>-1937 The Knox Co. A QGU^iMTE V "EK'AKOPRA^ Društveni SEZNANITE JAVNOSTI Z VAŠO TRGOVINO POTOM... # Vdveeta spreads like butter ... slices when chilled ... melts and toasts to perfection. Delirious! Contains milk protein, milk minerals, vitamin A and vitamin G. Behold Belinda! crumpled in a HEAP AT TME BOTTOM OF A PIT- 'THAT CAVE. ENTRANCE / I STUMBLED V FELL— ? WAND VET ^ , TRAT UUSSY AMD \ WfcR MEN DRAGGED J-iARRV 1M HERE ^ , k SOMEV^RE---?/ /Kf^NVBOOV WHO >> f THINKS SHE CAN { STEAL MY HERO'S ' LOVE WILL LEARN THAT WE START , \ from SCRATCH] mm* maja, 1941. iiHXlOEKX^NOai ,Trr rfTKAlf V Dostojevski o Nemčiji . Slavni ruski pisatelj Feo-"j* % Dostojevski je leta 1877 : ^vil knjigo osebnih zapis-v katerih je izražal svoje ■ len je 0 raznih sociobnih vpra-^h in se spuščal tudi v raz-J Politična in filozofska pbljanja. Zelo acilna so izvajanja Dostojev-glede Nemcev in Nemčije, tem je izšel v izdaji revije , Commonweal" od 25. aprili izhaja ek- kater, trij raz-zanimiva in v New Yorku, čla- ega je napisal Dimi- V- Lehovich, Amerikanec ^skega porekla. V tem Članku J objavljeni izvlečki iz Dosto- ^'skega zapiskov, ki niso bili '^nes še nikdar prevedeni iz i ^lnala. Ti zapiski so posebno .»/^ivi z ozirom na sodobne .°godke. Pred očmi je treba eti. da «to, kar sledi, je bilo ,. 'nsano po francosko-pruski t,)Qi, v kateri je Francija do- strahovit poraz. ostojenski pravi uvodoma, vsak velik narod veruje in 'a verjeti, ako se hoče vzdr-iti dasiravno ni izrekel (in do danes še ni izrekel) svoje lastne Besede, svoje lastne poslanice, ki naj bi zavzela mesto ideala starodavnega Rima—vendar se zdi, da je bil v svoji notranjosti vedno prepričan, da je sposoben proglasiti to novo poslanico in postati voditelj človeštva. "Boril se je z rimskim svetom že v danih dneh Arminija; pozneje v dobi rimskega krščanstva se je bolj kot kdo drugi boril za prvenstvo v borbi proti novemu Rimu. Končno je protestiral na najjačji in najmogo-čenejši način iz najnotranješih dinamičnih virov nemškega sveta—-proglasil je svobodo znanstvenega iskanja in dvignil je prapor Luthra. Prelom je bil grozovit in univerzalen; najdena je bila'formula protesta in izpolnjena, akoravrio je bila še vedno negativna, in nova in pozitivna beseda še ni bila izrečena. "In sedaj, potem ko je bila razglašena ta nova beseda pro- ini P!rek° dalJše dobe v zS°d°- testa, še je zdelo, da je nemški ■m« Je od nJega in samo od duh začasno utihnil... Zapadni JCfa °dvisna rešitev sveta; da Svet, pod vplivom odkritja Arae-WK zato, da stoji na čelu dru-'rike, nove znanosti in novega Prodov ter jih vodi proti principa, je iskal preporoda v f°vi končni usodi in prepričan je, da ne more nihče zavzeti njegovega mesta kot vodje sveta in njegovega preporoda. "Ideja združene Nemčije je široka, veličastna in zre globoko v prihajajoča stoletja. Njen cilj je vse zapadno človeštvo. Določila si je Zapadno Evropo, da uvede vanjo svoje principe namesto rimskega in latinskega reda, in da se nastavi njenim bodočim voditeljem." Značilno je, kako Dostojevski svoje razglabljanje o Nemcih zaključuje. Piše namreč: "Umestno pa se mi vidi omeniti, dasiravno le mimogrede, da ni večno protestirajoča Nemčija v vseh devetnajstih stoletjih svojega obstoja še nikdar proglasila svoje nove poslanice, in da je živela ves ta Čas samo v zanikanju in protestiranju proti sVojim sovražnikom. Možna je torej ta-le čudna pojava —da se bo Nemčija, potem ko bo dobila svojo zadnjo bitko in ko bo uničila vse tisto, proti čemur je protestirala skozi devetnajst stoletij—znašala obsojena na duhovno smrt, sledeč svojemu sovražniku, ker ne bo nobenega vzroka več za njen obstoj: ostalo ne bo ničesar, proti čemur bi mogla protestirati." Ta analiza vloge nemškega naroda v svetovni zgodovini je svojevrstna, pripominja Lehovich, in je posebno zanimiva v sedanjem času, ko stoji človeštvo zopet pred novim nemškim protestom ižvanrednih dimenzij. Kaj je vloga nacističnega po-kreta v svetovni zgodovini? Ali gre za dimaničen protest proti staremu redu zapadno-;evropske-ga človeštva, kakor je bil svoj čas Luthrov protest proti katoliškemu svetu? Ali pa je izraz "nove poslanice," "nove besede," da rabimo Dostojevskega izraz, ki ga Nemčija pripravlja za človeštvo? Teoretiki in filozofi nacionalnega socializma trdijo, da je njihov pokret "nova beseda," "novi red," ki bo dajal obliko Evropi skozi bodočih tisoč let. Ampak vse te bahave trditve ne morejo prikriti dejstva, je nacizem v bistvu predstavlja samo negacijo, večni nemški protest, da pa ne vsebuje nič pozitivnega. Naciji obljubljajo nov svetovni red, ampak formulirati ga niso sposobni. Vsa znamenja kažejo, da je Dostojevski pravilno ocenil bistvo nemštva, ko je prerokoval končno ižjavljenje njegove historične misije. "iNapredek' Potem pa novo resnico, v novo fazo. "Ko je bil Zel CctSčL francoske1 je bil tudi stalni sen revolucije napravljen prvi po-' „2... njen problem .. J izkus za tako novo vtelešenje,' eil° najbolj kritično in uni-'je bila nemška duša silno vzne-; Mzr" ;aln0 vprašanje ... je vedno mirjena in je za nekaj časa ško- fe "i bo vedno ostal isti. To je ro izgubila vero v sebe. Mogla pt'otestantizem, ne samo v j ni postaviti ničesar proti novim t 1ki je našla izraza v, idejam zapadnega evropskega L hrovera času, temveč njeno'sveta; Luthrov protestantizem j , Ovečno ugovarjanje, njen'; je že davno preživel svoj čas in j končni protest—proti rim- i ideja svobodnega raziskovanja, / Su MAY 17. maja, sobota. — SVS Cadets I "U svetu in proti vsemu, kar j Predstavlja; proti vsemu, Je od starega Rima prešlo s^°vemu Rimu, in proti vsem P1 narodom, ki so sprejeli Rir je bila od znanosti že davno!. ^ ^a njegove ideje, formule .^ernente; proti naslednikom . a in proti vsemu, kar tvori fi8°vo dedščino. Najbolj značilna in bistve-Poteza tega velikega, ponos-^ ln nenavadnega naroda, od 1 | eSa trenotka, ko se je poja-, zgodovini, leži v njegovi ,.ev: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: . ____________________________________ NASLOV:_________________________________ Plačal $_______c_____ Dne ____________ _1«)_____ UMA*" bouir l A»-6lasS oka every- y icings W J VJasbcs Quart size SporWing 1 She'« double^ th'me fr"«1 BTRAN I ENAKOPRAVNOST I' I FRANCE BEVK "mu boste branili, da ga boste m prosili ... da se boste tako od jjlJI ločili ..." KRIVDA LJUDSKA POVEST m "Slišal sem tudi vas, nato je komaj slišno, potihnilo vse ..." "Mene sta bila poslala po zdravnika, a sta vedela, da bom prišel prepozno." Jože je nenadoma planil kvišku in zgrabil strica za rame. "Kako je oče umrl?" "Le dva sta, ki to vesta," je odgovoril Brdar. "Mati in on?" je fant stiskal pesti in bil z nogama ob tla. — "Kdo naj mi potrdi, da je vse to resnica?" "Kdo naj ti potrdi? Ona dva ne. Ne bledi! Stori, kar je treba storiti!" "Kaj?" "Pometi greh iz hiše!" "Vse bom storil, kar mi svetujete," je bil fant tako do dna prevzet, da bi bil obljubil premakniti goro. "Vse bom storil." "Prisegel ne boš? Moške besede ne boš dal?" Mesec se je bil ^ivignil izza gore in posijal po pobočju. Belkasta tančica se je razgrnila čez goličavo, čez nebo in čez drevje. Sence so trepetale in se prepletale vse križem, kakor da se objemajo v ljubezni in se davijo v sovraštvu. Brdar in Jože sta sedela v lunini svetlobi, obsijana, topla, dvojno živa. N "Prisežem, če hočete, stokrat," že Jože jecal in trepetaje iskal stričeve roke. Brdar mu jo je stresel. Tedaj se je ihed drevjem prikazala senca in se ustavila pred njima. Bila je Ana. Molče ju je gledala, kakor da hoče nekaj reči, a ji beseda ne gre iz grla. "Kako si se odločila?" se je dvignil Brdar. "Jaz ali hlapec?" "Ti," Ni mu pogledala v oči. Brdar se je molče okrenil in odšel. Tršata postava se mu je zibala med sencami, se potopila v mesečini. Jože je zrl za njim. Bilo mu je, kakor da je stric neznansko mnogo odnesel s seboj. "Pojdi v hišo!" mu je rekla mati. "Ne," se je zdrznil. "Rad bi govoril z vami." Mati ga je premerila z začudenim pogledom. "Kaj bi rad govoril z menoj?" Jožetu je bilo ljubše, da bi bila Ana žalostna, strta in zaskrbljena. Da bi mu bila še mati. Potožil bi ji, kar mu je na srcu, ona bi ga razumela. Kljub temu, da je pravkar slišal grde neverjetnosti, je še vedno čutil ljubezen do /lje. V tolikšni meri, v kakršni je ona, nikoli ni občutila do njega. Morda le v nekaterih trenotkih ... A tedaj se je zgrnilo nekaj tujega nad njo, zakrilo čuvstvo sinove ljubezni s tako neprodirno temo, kakor da nikoli ni bilo. Pred- p jim je stala tujka, ne mati. Bila je prav tako mrzla in nedostopna, nekoliko v zadregi, kot pred Brdar jem. Njeno hladna beseda, brez najmanjšega prizvoka skru šenosti zaradi tega, kar se je godilo v mraku, je Jožeta zadela. Ubil je nežno čuvstvo v sebi in po daljšem premolku spregovoril z glasom, kakor da gre za čisto vnanje zadeve. "Ni prav> da ste spodili strica." "On ali hlapec. Ivan je hotel nemudoma, še nocoj iz hiše." "Ker je vedel že vnaprej, da | "Dober delavec je. Kako bi brez njega?" Jože je vzplamenel. "Nisem več otrok. Če bi vedel, zakaj se poganjam, bi te 'roke še enkrat toliko vzdignile." Mati se je zavila tesneje v ruto. Okrenila se je proti hiši, kakor da išče primernega odgovora. t "Kaj bi se kvaril z delom, če ni treba." "Povejte rajši po resnici: vi nočete, da gre hlapec od hiše/' Ana je strmela sinu v obraz. V očeh mu je brala, da mu ne more in ne sme ostati dolžna sko težko. "No torej: nočem!" "Zakaj nočete?" "Jože!" je vzkliknila mati. Za hip jo je bil objel občutek, da stoji gola pred sinom. "Zakaj nočete?" je Jože zvišal glas. "Jože, kakšen pa si! Zakaj da nočem? Sam veš — kako je bilo . . . Oče je ležal bolan, hiral je od leta v leto . . . Trpeli smo in garali, posestvo je propadalo ..." . "Propadlo ni." "Počakaj, da izgovorim! Propadlo bi bilo, če bi nam Bog ne bil poslal Ivana k hiši." "Ha!" Ana se ni zmenila za sinov troha posmehljivosti. Tok nje- da gre v nič." nih besed se je sprožil, se izlival "Vse samo on," se je razbu- ko curek vode, kakor da brani ril sin. "Mi vam nismo nič." sebe in hišo, ne hlapca. i "Vsakemu svoje," je mati me- "Učil nas je delati. Bili smo|ri]a gina in se čudila njegovi zadolženi; še preden je oče u- nenadni izpremembi. "Tudi nje-mrl, je bila hiša brez dolga. —' smo dolžni hvaležnosti . . . Skledo imamo in streho ..." "Očeta nimamo ..." "Pusti očeta!" se je razburila mati. "Oče je v grobu. Da smo , , , . » si ohranili posestvo in hišo, mo- dnu Be ostalo nekaj, česar bi ne ramo biti hvaležni le Ivanu. _.m°gla izgovoriti nobena ženska usta. Jože je slutil, kaj. Se m- odgovora, dasi ji je bilo neznan- trpki vzklik, v katerem je bila Vojaške vaje žensk zato ga ne smemo kar tako poditi od hiše ..." Bilo je izgovorjeno. Toda na "Tudi njemu, ste rekli? ^ Jože plamenel. "Hvaležnost. ^ Kakšno plačilo zahteva hlap*-Da se dela očeta proti na«, n trokom, in proti vam, mati •• Ob teh besedah je Ana 3e' oplazil z nila, kakor da jo je čem. "Jože, kaj I zgrabilo za srce. govoriš!" Njegove roke nas živijo ..." "In tepejo. Še oče me nikoli ni udaril." | Jože je stiskal zobe, oči so mu mračno sršele. Mati ga je prekinila, bala se je novih obtožb. "Za nič te nikoli ni udaril. Njegov trud je v hiši in noče, Opremljeno sobo se odda v najem moškemu ali ženski. — Vpraša se na 5125 Luther Ave. tah. koli ni stal tako vzravnan pred 'materjo. Ta se ga je bala. Zdel 'se ji je iznenada velik in dozorel. Nikoli ni videla v njem kake podobnosti z njegovim očetom. Zdaj, v mesečini, je zrasla iz Jožetove sence živa Florjanova podoba. Popustila jo je preraču-njena hladnost, ni imela več moči. Lovila je sinove besede in se v notranjosti, bojevala z njimi. jjssssssawswsxjesasjsxx^^ Na sliki vidimo ameriško vojaštvo, ki se vežba v plezanju na drogove. Te vrste vežba je zelo potrebna, da so vojaki zmožni pozneje naglega napeljavanja telefonskih in telegrafskih žic. Vojaki plezajo na drogove s posebnimi derezi, ki si jih pritrde na noge. Pohištvo naprodaj j Omara iz orehovine $8.00, ta-petiran stol $9.00 in set posode,: obstoječ iz 100 komadov, iz finega stekla, $6.00, kot tudi več drugih kosov pohištva se dobi po zmerni ceni. — Vse v do-' brem stanju. — Vpraša se na 14613 Westropp Ave. , Trava naprodaj Prodajamo Washington Bend travo na jarde. Zglasite se pri J. HROVAT, 23001 Ivan Ave. ali pokličite KEnmore 6978 J. po 5. uri popoldne ali ob sobo- se gostilno in restavracijo; dober prostor za delegacijo. $250. Poizve se na 588 E. 152 St. — Istotam se tudi dobi stanovanje, obstoječe iz 7 sob; najemnina $45 za stanovanje in gostilniški j prostor. Sin se je zgrozil vase in 111 , Sal. Zaveedl se je, da je re preveč, tudi. njega je zabol'elfc "Jaz ukazujem," je rekla ti po premojku. "Naša hiša P( trebuje močnega gospoda^8' Beseda je bila tako jasD0 točno in solidno postrežem. Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. v EN. ^ 1=1« I FOR SHOWERS AND WEDDINGS ...AT THESE LOW PRICES! SAUCEPAN Dne 15. maja se bo vršila v Los Angelesu tekma ženskih kegljačic, katerih tri vidimo na gornji bliki. NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. ' '"'■..'" : " ' f i"''-} r , '■>■ ■ Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street \ JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 . , ... • , Na gornji sliki vidimo prizor v American Car and Foundry Co., v Berwicku, Pa., kjer izdelujejo v masni produkciji tanke za ameriško obrambo. V gornjem kotu na desni je preizkušnja izgotovljenih tankov. Ameriško "koncentracijsko taborišče" Bating PU and ^Vc- platc tur«« ° crust8 " ples an^.tvr sizcs- Vast pie ture Four time every only plate zVi pie flea prREx Srand gift I iH quart",."" There's ' "ateco ero,c wM ^atch; Verand six PacS^ custard Pi o z, Gornja slika nam nudi pregled prvega ameriškega "koncentracijskega taborišča" v Fort Stantonu, N. M., kjer je interniranih 300 članov posadke pogreznjenega nemškega parnika Co-lumbusa. Ujetnikom so dovoljeni izprehodi po bližnji okolici. Zemljevid v spodnjem desnem kotu kaže, kje se nahaja to taborišče. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. - ENdicott