154. številka Trst, v četrtek 10. julija 1902 Tečaj XXVII „EdlBOlt" Izh ti* aikrtl » iti. runa aad*^ Is pr tmiknv, ob 4. ari tvečer. iitmi« : c t c»ir lian........11 kro* ti pol eta ......... IS „ et *itTt let*........ $ n za mereč ........ S kioni »cr-ćaiao • plačevati napre*. 9m bi-'52« brnt pril ične naročnina t« sdis.s >ntrv _ L*j w iktrsab v Trsta se prodajni« po-i« Itevilka po 6 stotink (3 nvfi.}; :>ra TrUa pa p> S slotink 4 Telefon ltv. H7«. din c s t Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. T eiiioitl Je ■•!! OflKIt a« računajo po vrstah v petita. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do- aaaćl oglasi itd. ae računajo po pogodba YeJ dopisi naj se poSiljajo uredništvu Kafrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Saročninu, reklamacije in oirlsaa sj re-jiml apravvtStvo. Naročnino io o^i&si j« plačeva'.) toča Trst. " T-- U redali l* o tn (lakarnm se nahajala v allci Carintia" s*v* 12. Upramllfcvo, tn • prejemanje ^tOtcrmloi v ulici Moli* ptccolo ŽV^. H. naiiKir. tdt atalj is odgovorni urednik ?rn Qo d o i k Račun jDiejnep ronda Fran- toma. | Govor posl. dr. Mate Trinajstima v III. seji deželnega zbora istrskega.) Visoka zbornica ! Nisem si izprosil besede v to, da bi navajal pogreške ali da bi prigovarjal številkam predloženega nam računa in bilance. To bi mi bilo jako težko, ker mi od manjšine, ki smo — proti vsem parlamentaričnim pravilam — bili izključeni iz vseh odsekov, nimamo načina ali prilike, • la bi proučili račune ter potrdili njihovo resničnost in točnost. Oglasil sem se za beeedo samo zato, da konstatiram tudi danes pristranost in nezakonitost postopanja našega deželnega odbora. Lani sem grajal to postopanje, ker je isti vzkrat:l vsako podporo in vsako posojilo hrvatskim in slovenskim hranilnim in posojilnim zadrugam, a to leto moram reči to isto, ker so se primerili novi slučaji, ki dokazujejo, da deželni odbor noče kreniti s pota, katerega je ubral. Za posojila sti prosili posojilni zadrugi .7. Baske in Vrbnika, pa se je zahtevalo od obeh, naj predložiti pravila v italijanskem prevodu in naj izstopiti iz nadzorstva istrske posojilnice. M žno je razpravljati o tem, je-li prav ali ni, da se kaka posojilnica stavi pod nadzorstvo druge posojilnice in možno je navesti razlogov za in proti ; ali nedvomno je, da je v nasprotju s temeljnjimi zakoni nase države zahteva deželnega odbora, da morajo v Istri hrvat, ali slov. stranke prilagati laški prevodpra-vil ali spisov, sestavljenih v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Deželni odbor bi moral dobro vedeti to, ker ga je o tem moja rojstna občina vrbn *ka dala poučiti od c. kr. upravnega sodišča, k: je izreklo, da dež. odbor ne ie da ne sme zahtevati prevoda spisa, sestavljenega v hrvatskem jeziku, ampak da ga mora vsprejeti in celo rešiti v tem jeziku. Deželni odbor torej vedoma krši naša, na temeljnjih državnih zakonih utrjena prava, a to ne samo zato, da nam nič ne daje, ampak da italijanske posojilnice obdarja tudi preko mere. Mej tem pa, ko on tu tako postopa, naroča na Dunaju grozomorne interpelacije na vlado, ako sa je ista drznila vreči kako mrvico našim posojilnicam. Nočem jemati vlade P O D L I 8 T E K 43 MELITA. Pavest iz naše dobe. opisal Josip Evr«*n Tomi« ; prevedel Radi. Prvi del. IV. »Naša osnova je, da prodajamo, ko seje nameril trgo\ec z lesom, ako imamo, kar on šče . . . Kaj bi nam hasnila osnova, ko bi se je ne mogli držati.« »To ni res«, je rekel resno Branimir. Vsi veleposestniki tožijo, da jim gozd navadno nič ne nosi, ali pa jako malo. Ni niti Čudno, ko gospodarijo žnjim brez vsake • -snove, brez vsakega cilja. Mcogo se dobiti iz gozda in navadno, ne da bi se izvozile velike prodaje, ali gozd treba dobro poznati, ker le na ta način se more imeti ve- -ke dobičke. Vi se seveda ne u mete v gozdarstvu ?« »Malo, skoro nič«, je priznal grof prostodušno. »A nimate niti veščaka, kateri b"» upravljal vaš gozd ?« »Tega ne dovoli moje tioance. Ta go- ■fnda izuČeni gozdarji stanejo mnogo.« Laatsik konaercij liata Bdiooar1 Natianila tlakama keoiorcija lista „Edinost,, v Trstu v obrambo, ker to ni in ne more biti moja naloga, ali, ako je ona kaj dala, dala je menda le radi tega, ker je uvidela, kako deželni odbor pristransko in nezakonito postopa, in ker je uvidela, da tudi naše posojilnice potrebujejo podpore terdaso tudi te podpore vredne, ker slone na čvrstem temelju in ker, ko delč posojila, ne gledajo na politično smer onega, ki prosi posojila, ampak gledajo samo na to, je-li dotični k kredita vreden in potreben ? ! Pristransko in nezakonito postopanje deželnega odbora je onečaščenje, je profanacija najvišega imena, katerega nosi jubilejni zaklad, imena našega preja.-mega vladarja, ki si je postavil geslo: viribus unitis, in ki je opetovano zabičal svojim ministrom : j a z h o -čem imeti mir med svojimi narodi! Postopanje deželnega odbora se protivi intencijam in namenom našim, ki smo tudi glasovali za ta jubilejni zaklad, protivi se namenu prejasnega vladarja, ki je dovolil, da se zaklad krsti njegovim imenom ; in protivi se določbam državnih temeljnih zakonov; in zato mi od -nanjšine, ne odobrujoči, ampak karajoči tako postopanje, ne odobrujemo tudi predloženih nam računov. Politični pregled. V Trstu, 10. julija 1902. Deželni zbori. Tržaški. Sinoči je imel tržaški deželni zbor svojo IV. sejo pod predsedništvom deželnega alavarja dra. San-drinelli ja. Navzočih je bilo 33 poslancev, vlado je zastopal namestništveni svetnik vit. Jettmar. Posl. R a v a s i n i je izvajal: L. 1896. sti avstrijska in italijanska vlada sklenili pogodbo za recipročno brezplačno oskrbovanje bolnikov, ki so naseljeni v jedni ali drugi državi. (Alfp je n. pr. v našem mestu obolel laški državljan in so ga vsprejeli v tukajšnjo bolnišnico, mora vse dotične stroške plačati naša država. Op. ur.) Ta pogodba pa se naši občini niti naznanila ni, da si je ona zeld interesi rana na tej stvari. Deželni odbor se je že v juniju 1899. 1. bavil b tem vprašanjem in je z ozirom na to, da je imela pogodba stopiti v veljavo že oktobra istega leta, pt žival vlado, naj prevzame del stroškov italijanska vlada poplačala stroške. Občina pa ni dobila na to nikakega odgovora in mora od 10. oktobra 1896. 1. sama plačevati stroške za bolane laške podanike. G o-vornik je na to povdarjal, da so ti stroški znašali od 10. o k-t o b r a 1896. d o 10. oktobra 1899. — torej tekom treh let — 443.000 kron. Posl. Ravasini je slednjič poživljal deželni odbor, naj najenergičneje zahteva od vlade, da bi poravnala vsaj del teh stroškov. (O tem kričečem slučaju spregovorimo jutri posebej. Op. ur.) Posl. D o 1 1 e n z je izvajal, da se je v seji dne 12. novembra 1896. občina obvezala prodati erarju več zemljišč v Škorklji, obsegajoči h 19.956 ms, kakor tudi del ulice Fontana, ki je med ulicama Coroneo in Fa-bio Severo in obsega 1110 m-f vse to za 324.939 goldinarjev in sicer v svrho, da se tam zgradi justična palača. Ta obveza občine splošne volilne kurije izločil one volilce, ki imela je veljavo za 6 mesecev. imajo volilno pravico v drugih kurijah. V javni seji dne 24. julija 1897 se je Tirolski. Včeraj je imel sejo odsek, s 36 glasovi proti dvema sklenilo prodati ki se bavi z vprašanjem samouprave Tren-erarju zgorajomenjena zemljišča ter se je tina. Nemška večina je vsprejela predlog, da mestni delegaciji naložilo, da določi termin se nekatere mešane mejne občine podredijo za sklenjenje pogodbe z ministerstvom. Po- nemški sekciji deželnega odbora ter deželnega godba se je imela podpisati dne 27. avgusta šolskega sveta. Italijani pa so protestirali proti 1899, zemljišča bo se imela odstopiti dne 24. temu lebruvarija 1900 in zgradba se je imela po- Ta predlog sta podpirala posl. C i n -g r i a v imenu narodne stranke in posl. V u k o t i d v imenu Srbov, uasprotoval pa je Italian Salvi. Trumbicev predlog odkazal rfe je na to posebnemu odseku. Posl. P r o d a n je predlagal, naj se v učiteljišča in ljudske šole uvede pouk staro-slovenakega jezika. Nasprotovala sta temu Italijan K r e k i d in pristaš narodne stranke Milič. Srbski poslanec Kovače-v i d pa je izjavil, da podpira ta predlog se stališča slovanske vzajemnosti. Večina je na to predlog vsprejela. Štajerski. V včerajšnji seji deželnega zbora štajerskega so razpravljali o zakonskem načrtu za spremembo deželnozbor-skega volilnega reda in je vladni zastopnik izjavil, da vlada ne bi nikakor predložila v najviso sankcijo volilnega reda, ki bi iz sre-zaspala. tem pričeti 1. 1901. Sedaj pa smo že v dini 1. 1902, a vsa stvar je nekako in se ni o njej več govorilo, medtem ko sti v bližnji Gorici in v Ljubljani krasni justični palači že dovršeni. Vsled tega se je posl. Dollenz obrnil do vladnega zastopnika, naj Časi se izpreminjajo. V nekem tukajšnjem laškem glasilu, ki je vedno pisalo o Rusiji zaničljivo, Čitamo med drugim : »Med Avstrijo in RuBijo obstoji piBana pogodba. V tej pogodbi je natanjčno določeno delovanje obeh vlasti na Balkanu. Rusija ni hotela početkom nič odnehati od svojega na kompetentnem mestu posreduje, da se ta upliva, ki ga ima v balkanskih deželah, stvar reši čim prej. Slednjič se je ruski minister za zunanje stvari Zbornica je na to prešla v razpravo o odločil, da za sedaj ne dovoli nikake spre- zakonskem načrtu glede spremembe mestnega membe na Balkanu. stavbinskega reda. Poročal je posl. dr. R i- Dunaj je zahteval, da bi se mu dovolila c h e t t i. Sklenilo se je preiti v podrobno aneksija Boane in Hercegovine, a Rusija je debato, v kateri sta se §§ 1. in 45. v tekstu nasprotovala temu, ker Srbija in ( rnagora sekaj spremenila, §§ 21., 35., 42. in 44. pa hočeti povečati svoje meje. so se vrnili dež. odboru v spremenitev, z Trozveza nima najmanjšega nalogo, da sporoči o tem v tretjem čitanju upliva na razvoj Rusije. Rusija zakonskega načrta. je krepka moč, ki deluje z naravnimi silami, brez potrebe diplomatov. Vsi drugi narodi napredujejo v temi. Samo Rusija je ona država v Evropi, Ki ve, kaj hoče in je je-Dalmatinski. Posl. T r u m b i 6 dina, ki zamore izvršiti svoj program. Na zada se izvoli poseben odsek, padu mora ona doseči neodvisnost vseh slo- Danes zvečer bo zopet seja in je na dnevnem redu nadaljevanje razprave o novem stavbinskem redu. je piedlagal, za one bolane laške podanike, ki se zdravijo | kateri ima sestaviti adreso na krono v od- vanskih narodov, na vztoku mora se razteg- s katerim se je sklical niti do morja. V tridesetih letih je prehodila pot desetih stoletij. v našem mestu in za katere, vsled nove pogodbe, ne bo več mogoče zahtevati, da bi govor na patent, deželni zbor. »Ali brez njih vendar ne gre«, je rekel Branimir. »Pa da preidemo na glavno stvar. Kakor sem že rekel: sto petdeset tisoč je veliko breme tudi za veliko imetje. Naj- »To je brez dvoma«, se je vmešal sedaj ; »Že najdemo. Prva hrvatska hranilnica grof Slavomir v govor, »daljši plačilni roki vam plača teh dvajset tisoč«, je rekel Bra-in manjša amortizacija morejo tukaj edino nimir. pomoči. Ali b tem nismo še gotovi. Grof ima slabše je pa, Ker je več upnikov. To ne bi j sedaj plaćanje, katero se ne da odložiti. Plačati mora tri amortizacijske obroke, ki so smelo tako ostati. Mi bi morali gledati, da združimo ves ta dolg ter da dobimo za upnika le en sam denarni zavod, in sicer takega, kateri bo iskal jako nizke obresti in najlažje izplačanje.« »Mislil sem že sam na to, ali težave so prevelike.« »Katere se dad<5 vendar premagati«, je odgovoril hitro Branimir. »H^čem vam nekaj svetovati, gospod grof. Za osem dni odpotujem na Dunaj. Pridružite Be mi in midva urediva tamkaj vso to stvar.« Grof Orfeo se je poklonil Branimiru iz hvaležnosti. »Vi mi izkazujete nenavadno uslugo, da Be komaj drznem vsprejeti jo. V ostalem, če je tako vaša dobrotljiva želja, jaz sem zadovoljen vsak hip iti z vami, kedar uredite vi.« »Jaz vas obvestim ob pravem Času«, je rekel Branimir. »Vaša stvar se da urediti le na tak način, drugače ne boste imeli nikdar odduška.« Grof Orfeo je odkimal z glavo. »Bilo bi zastonj le poskusiti«, je rekel grof. »Bil sem tam pred nekoliko dnevi, ali propali, je-li tako?« je vprašal, obrnivši se ni mi šlo iz-pod rok, da bi omehčal proti Orfpj u. »Tri«, je potrdil Orfej. »Vse tri banke, pri katerih sem zadolžen, iščejo svoje. Moral bi jih že pomiriti, ali odkod ? Žetva je bila slaba, ni mi bilo mogoče nabrati potrebnega denarja. Sedaj mi groze s tožbo in z odpovedjo glavnice.« »To vse skupaj znaša?« je vprašal Branimir. »Šestnajst do osemnajst tisoč«, je rekel grof Slavomir, pogledavši zopet Orfeja. »Recimo okroglo dvajset... Jaz sam ne vem točno«, je odgovoril grof, kateri je mislil tudi na to, da mu kak tisoč ostane v rokah. »Tedaj dvajset tisoč«, je rekel Branimir. »In ta denar bi se moral takoj najti, ni-li tako ?« »Mora se najti«, je odgovoril Orfeo, ker bi me sicer upniki mogli deposedirati ... A kje?« to goda je imetje že jako spodo. Rekli so mi obremenjeno.« »Će jamčim jaz, vam izplačajo takoj«, je odgovoril Branimir Bamosvestno. »Jutri morete vzdigniti denar brez vsake zapreke.« Grof Orfeo je bil očitno iznenadjen. Prvi hip je bil ves iz sebe, da ni vedel, kako bi se zahvalil Branimiru. »Vi me uprav sramotite s svojo dobrohotnostjo«, je rekel naposled, vatavši s svojega fotelja, ter je stiskal Branimirovo desnico z obema rokama. »Malenkost!« je izustil zmedeno Branimir. On sam ni znal, kako je prišlo do tega, da je Orfej u brez premišljanja ponudil svoje jamstvo, kar je bilo Bicer velika redkost. Tudi grof Slavomir je vedel dobro za to Branimirovo lastnost, a se je nasmehnil, gledaje o tem v njegov obraz, kakor bi mu pravil: »Človek si-li res ti to, jaz te skoro ne poznam.« (Pride se.) V tridesetih 'et li je osvobodila Srbijo in Bolgarijo iz turškega jarma ; dosegla je velik moralen upliv v vseh slovanskih avstrijskih deželah; včeraj še si je podvrgla Mandžnrijo: gospodarsko moč potegnila je nad Penijo, Kitajsko in Japonsko, ki se tresejo pred Rusijo. Nemčija se moti. če misli, da bo mozla kedaj zajest! rztoriio obal Adrije. \e pozabite, da trefji del Dalmacije je ^lo'an>ki. Z jedno samo besedo Rusije bili bi rešeni vsi avstrijski slovanski narodi nem^keira jarma. Rusija ima dve moči : moč števila in moč denarja. Temu ne nasprotuje nič. Velika pridobitev je tudi biižanje Poljakov — njihovo združenje z Rusi. Boj za uvtonomijo južnega Ti rola Najveeo pozorn«>st obraeijo na-se dogodki v dež. zboru Tirolskem radi zahteve Italijanov za samoupravo italijanskega dela dežele. Naj osvežimo v spominu, da glavne zahteve Italijanov so : razdeljenje deželnega šolskega sveta, raz leljenje dež. odbora, razdeljen je mandatov veleposestva, ia pa razde-leljenje deželnega zl>ora samega v dve narodni kuriji. Prvim trem zahtevam privoljuje kakor se zdi, tud vlada. l)a bi pripravila Italijane, da odnehajo od te zahteve, ponuja baje Italijanom posebno kompenzacijo. Če se namreč uprava šolstva razdeli, bi moral južni italijanski del n »siti veliko veče breme ta šolstvo, nego je n< si sedaj ; nekje smo čitali, da za — ako se ne motimo — 300.000 kron več. To dferen**) da je vlada pripravljena prevzet', ako Italijani odnehajo cd rečene zahteve. Velike težave dela izlasti zahteva Nemcev, da se nekatere nemške enklave v italijanskem delu, posebno pa še dolina Fassa, {►odredi nemški sekciji deželnega odbora. Kakor kaže, hočejo Nemci vztiajati pri tej zahtevi, Italijani pa se — kakor je razvidno tudi iz današnjega poročila o deželnem zboru tirolskem — odločno upirajo temu. Za nas Slovence so ta pogajanja velike načelne važnosti, ker ako vspejo Italijani se svojimi zahtevami, bo to zmaga načela naci-jonalne avtonomije, ki ne more ostati brez posledic tudi z« druge pokrajine z mešanim prebivalstvom. Kakor je sedaj prav v Tirolu, bo morilo biti prej ali slej prav tudi drugod. Tega se očevidno boji naša vlada. Zato se lohko trudi, da bi odvrnila Italijane vsaj od načeino najvažneje zahteve : od zahteve po točenju »leželnega zl>ora po narodnih ^urijah. Potovanje italijanskega kralja v Petrograd. Včeraj se je v Petrogradu pr:občil program slavnosti, ki se bodo vršile o priliki dohoda laškega kralja. Glasom te?a programa pride kralj Viktor Emanuel naravnost v Peterhf f in sicer v nedeljo ob 3. uri popoludne. Krali se vozi iz Italije preko Tirolske, Bavarske in severne Nemčije, ter pri \Virbalienu zapusti Nemčijo, prestopivši na ruska tla, kjer ga vsptejmejo nekateri ru*ki dc-.ojanstveniki, med njimi carjev generalni jMjbcčjik, knez Dolgoruki. Na večer kraljevega prihoda v Peterhof bo na dvoru sijajen gala-obed. V ponedeljek se kralj ob lO. in pol uri zjutraj odpelje s parnikom iz Peterhof* v Petrograd. Zvečer istega dne • ista car in kralj prisostvovala vojaški ba-ksjadi na poljani pri Krasnem Selu, naslednjega jutra pa bo istotam velika vojaška parada, katere se udeleži 40.000 mož. Kralj italijanski se v četrtek ob '*. in pol uri po-polu Ine po istej poti povrne v Italijo. O vel,ki vojaški paradi na krasnoselssi poljani l»o svirala vojaška godba, sestavljena iz 1000 mož. skladbe ruskih in italijanskih mojstrov. Tržaške vesti. Tržaškim Zidom lekcija od — Židov ! Nenavaden, skoro bi rekli : eksotičen gost nam je padel včeraj ni uredniško miza. Ime mu je »Ju lisehes Volksblatt«. Bolj pa, nego gost sam, nas je presenetilo, kar pripoveduje na adreso svojih s »vernikov. Prinaša namreč daljši članek o dogodkih v deželnih zborih ter obsojana sploh Žide, da se povsodi družijo s sovražniki Slovanov. Dalje se ta list odločno izjavlja za nacijonalno avtonomijo. Veselilo bi ga, ako bi sporazumtjenje med Nemci in Italijani na Tirolskem na narodno-avtonomistiški podlagi podalo dokaz, da je na tej podlagi možno splošno spora zumljenje med narodi monarhije. Takovo sporazumlje-nje da ni le možno, ampak tudi potrebno v vseh delih države, i n n e v zadnji vrsti v italijansko-jugoslovan-skih predelih. Tu pa pričenja grenka židovska lek?ija tržaškim Zidom. Rečeni list piše : »Cas je že, da se enkrat bavimo tudi s tržaškimi razmerami. Tržaški Zidje so Š3 vedno začarani po asimilaciji ; oni so najbolj slepi mameluki italianissimov, oni povspešu-jejo aspiracije šovinističnih, iredentističnih italijanskih eksaltadov in s tem vzgajajo mej tlačenimi Jugoslovani in Nemei (Ne, to ni res, ti niso tlačeni! Op. ured. »Edinosti«.) antisemitizem, ne da bi ga trajno odganjali iz med Italijanov.« Tu pripoveduje o nekem zborovanju nekega ženskega krščanskega društva, ki da se je vršilo nedavno v Trstu. Na tem zborovanju da se je povdarjala potreba sporazum-ljenja med Italijani in Jugoslovani ter Nemci, da, vseh ariških narodov monarhije Hnbsbur-gov proti — Zidom. Potem nadaljuje: »Ni-li to sijajen vspeh asimilacijske politike tistih židovskih italia-nissimov, ki stoje v prvih vrstah, kadar gre za to, da .'»0.O00 Slovencem Trsta odrekajo slovensko ljudsko šolo, zahtevano že desetletja?! To brezmerno tlačenje slovenskega naroda od strani italijanskih šovinistov v Trstu in v vsem Primorju, kakor tudi od strani nemških nacijonalcev na Stajarskem nam omogoča, da umevamo, zakaj so ravno Slovenci najnav-dušeneji zastopniki nacijonalne avtonomije.« »Za tržaške in primorske Zide ga ni nobenega najmanjega povoda, da si vse Slovence delajo za nasprotnike b tem, da dajejo — kakor so dosedaj — potuho zatiralnim in ekspanzivnim prizadevanjem Italijanov, da se n. pr. razgrevajo za novo italijansko vseučilišče ravno v Trstu z njega jugoslovansko okolico, a da bij u jejo ogenj in žveplo proti istotako opravičeni zahtevi po slovenskem vseučilišču !« Važen je še nastopni odstavek : »Slovansko prebivalstvo monarhije, ki tvori tudi večino v obeh polovicah cesarstva, je pač že vzraslo iz otroških čevljev in se hoče emancipirati ne le od nemškega in italijanskega, ampak tudi od madjarskega vodstva. Usodno bi bilo torej za Žide, ako bi oni hoteli ovirati to !« He, »Piccolo«, kaj praviš k temu ? ! No, kako ti kaj ugaja žicalo, ki ti jo mole pod nos tvoji lastni soverniki in v katerim vidiš — svojo lastno sliko ?! Na tem pa, da je ta slika grda — kdo je kriv? ! Ali ti bo pa za to grenko lekcijo v zadostno odškodnin* > — prijateljstvo znanih »katoliških« reformatorjev nositeljev politike sovražtva in proganjanja Slovanov ? ! Dr. Otokar Rvbar. ki je zadnjih deset dni prebil v Sasljanu, nas je obiskal danes v našem uredništvu ter Bmo z veseljem konstatirali, da je jako dobro okreval. Di si pa popolnoma utrdi zopet zdravje, odide jutri za nekoliko časa na svež* gorenjski zrak. Tržaški Slovenci se gotovo pridružujejo naši želji, da se g. doktor povrne mej nas čil in zdrav. V tej nadi mu voščimo srečno pot! Grospoda župnika Jurizze — nervoz-nost Pišejo nam iz Rojana: Neki župljan rojanski ima dete imenom Boris. Ta župljan je potreboval za svoje dete krstni list. V ta namen je detetova mati šla tja, kamor je morala iti: v župni urad, k gospodu župniku Jurizzi. Po imenu Boris men(ja ne treba mnogo ugibati o spolu deteta. Ne treba torej Bog ve kake bistroumnosti za to, da je dete z imenom Boris možkega spola, pa tudi Če nismo pogledali v nobeno knjigo. V tem slučaju ne bi moglo zgrešiti nobeno dete. Zgrešil pa je visokoČastiti in — mnogo imenovani gospod župnik Jurizza. Kajti, ko je mati našega poštenega slovenskega B msa prišla domov in upogle Jala v dobljeni krstni list, videla je, da je nje Boris — žensko bitje. Matere imajo sicer menda največ prilike, da najbolje vedo, katerega spola so jim otroci — ali ne? ! Ali tu je stalo črno na belem in g. župnik Jurizza sam so napisali z lastno jim roko ! Tako je uboga mati sedaj majala sem pa tja v mučnih dvomih med svojim lastnim prepričanjem in mej tem, kar jej govori dokument iz roke župnika Jurizze. Ima li sina, imali hčer? Dosedaj je bila uverjena o prvem, g. Jurizza jej zatrja drugo... Krstni list je pisan latinski. Prav za prav je neumno, da smo šli še-le zatrjat kaj tacega, ako vem), da župnika rojanskega kličejo za — Jurizzo! Krstni list ima — ka- kor menda veste vsi — več rubrik, v katere treba vpisati vse potrebne podatke, ne izvzemši imena tiste častitljive žene, ki izvršuje tisto imenitno nalogo — štorklje ! Krstni list ima torej več rubrik. Jedna istih ima tudi nekaj sub-rubrik. Glavni je naslov : Sexus (spol), dvema subrubrikama pa : ma-sculinus (možki) in femininus (ženski). In v to zadnjo rubriko — femininus — je gospod župnik Jurizza zapečatil našega Borisa ! Da pa ne boste mislili, da je morda g. župniku Jurizzi le v naglici in v uradni gorečnosti pomotoma zdrsnila roka v to rubriko, mesto v prejšnjo, posvečeno krščencem možkega spola, opozoriti vas moramo, da tudi tekst v »glavi« govori, da se je Boris — rodi 1 a! Pustimo sedaj mater v nje mučnih dvomih glede spola nje Borisa ali Borise, ker nas muči drug hud dvora. Gospod župnik je sicer rad malce nervozen, to vemo. Ali v tem slučaju ne moremo prav pogoditi pravega vzroka njegovi nervoznosti ! Ali ga je napravilo nervoznega za vsako pristno italijansko srce nemilo 1 ime Boris, ali pa... Nu, ljudje govore vsaj voj in napredek tržaških Slovencev veiepo-trebnega in velezaslužnega društva. Zborovanje je otvoril podstarosta brat dr. K d v a r d S 1 a v i k, ker je bil starosta brat dr. Otokar Rvbiir odsoten iz Trsta. Potrdivši sklepčnost, je pozdravil zborovalce, in po kratkih uvodnih besedah, s katerimi je povdarjal pomen sokolstva za slovanstvo sploh in »Tržaškega Sokola« za tržaške Slovence še posebej, podelil besedo društvenemu tajniku, bratu D r a g o t i n u P o ti r e k i, ki je na to prečital svoje obširno sestavljeno letno poročilo. Poročilo našteva mnogoštevilne društvene nastope in izlete v minolem letu, kar dokazuje, da je bilo drusto v tem obziru nenavadno agilno. Sploh se da iz vsega poročila v glavnem povzeti, da je število člen >v sicer padlo, društvo pa je v moralnem obziru jako napredovalo. Posebno se je povdig-nil ugled »Tržaškega Sokola« vsled krasnih VBpehov, katere so dosegli društveni telovadci na različnih nastopih. Kar ee tiče skr čenja števila členov pa je isto bolj dozdevno, nego resnično. Prejšnje čase je imel namreč »Sokol« mnogo členov, ki so bili le na papirju, katerih pa ni bilo nikoli zra\eninniso plačevali udnine. V minolem društvenem letu tako, da g. župnik Jurizza postaja jako ozlo- pa je odbor vse take ude zbrisal in obdržal voljen, ker so vrste njegovih »figlie di s. Luigi« le ie=nične člene. Tako »čiščenje« bo dru- jele postajati nekam zelo redke, o čemer je štvu le v korist, o čemer smo se ravno zad- pričala kaj evidentno tudi letošnja procesija nje čase prepričali pri raznih narodnih dru- sv. R. T. — in da se zbog tega v svoji go- štvih. Ista bi bila kmalu propadla vsled pre- rečnosti kar ves utaplja v želji, da bi bil velikega balasta brezbrižnih in neplačujočih vsaki novorojenček — ženska! Ta želja da udov, a ko so se isti izirebil«, so se društva mu vedno in z magično silo vleče roko tudi kakor prerojena vzbudila k novemu čilemu na krstnih listih v rubriko .... fami- življenju, kar je s popolno upravičenostjo ninus. pričakovati tudi od »Tržaškega Sokola«. Ce pa ni ena ni druga verzija ne od- Seveda je, kolikor toliko oviralo razvoj dru- govarja resnici, potem pa moramo že reči, štva tudi dejstvo, da je društvena telovad- da bi Rojan zaslužil župnika, ki bo vsaj to- niča preveč od rok, kateri nedostatek pa se liko »kunšten«, da bo vedel, da je Boris s prihodnjo preselitvijo društvene telovadnice možko ime. To pa tem bolj, ker je to ime v »N arodni dom« popolnoma odpravi, nekoliko znano v zgodovini. Saj Rojančani — Dolžnost pa je ne samo odbora in niso krivi na tem, da se gospod župnik Ju- društva, temveč vsega tržaškega Siovanstva, rizza ni učil zgodovine. da skrbi za to, da se »Sokol« vsestransko Sicer pa: Honnv soit qui mal v pense ! okrepi in pripra i za dostojen uhod v prih. Sramota njemu, kdor slabo misli o tem. »Narodni dom«. V PadriČah imeli so v nedeljo lepo Iz poročila društvenega blagajnika brata cerkveno slavnost v proslavo naših slovan- Ivana K n a v s a je razvidno, da je gmotno skih blagoyestnikov sv. Cirila in Metodija. stanje društva zadovoljivo in da so obstoječi Preč. g. Ante Stemberger imel je krasen go- členi točno in redno plačevali, vor, v katerem je proslavljal naša svetnika. Slednjič je poročal še telovadni učitelj, Pri veliki peti maši peli so domači pevc* pod brat Matevž Berganto gojitvi telo- vodstvom neumornega Hrabra iz Bazovice — vadbe. Priznati je, da je imel od vseh treh samo slovenski. Čast jim! Po popoludanskem poročevalcev telovadni učitelj najugodnejše blagoslovu združili so se padriški korenjaki stališče. Kakor se je mogel na lanskih na- in so sklenili, da prihodnje 'leto še na lepši stopili telovadcev prepričati vsakdo, je telo- način proslave spomin naših blagovestnikov s vadba v našem »Sokolu« tako napredovala, tem, da hočejc ta dan blagosloviti tudi cer- da kvalitativno ni mogel nihče pričakovati kveno zastavo se slikama sv. Cirila in Me- toliko. Po našem mnenju pa je ravno kvali- todija. Izbrali bo iz svoje srede odbor treh tativni napredek najboljši predpogoj tudi za #aož, kateremu na čelu je naš poštenjak M. kvantitativni napredek in upamo, da bližuja Grgič, ki ima nalogo, da nabere potreben bodočnost popolnoma potrdi to naše mnenje, denar za zastavo. Odbor prijavi turove in Uverjeni smo, da je pot, katero sta ubrala imena darovalcev v »Edinosti«. Do sedaj sta društveni odbor in telovadni učitelj, jedino darovala: Preč. g. Ante Stemberger 10 K prava in da se društvo po tej gotovo dovede in Josip Zapotokar 10 K. — Srčna jima do svojega cilja. hvala ! Zborovalci so vsa tri poročila vsprejeli z Za slovensko bogosltlženje. Hrvatska odobrenjem na znanje, vseučiliščna mladina je priobčila v listih to-le ° točki razni nasveti in predlogi je brat izjavo : MaksoCotič, kakor jeden najstarejših j »Pravaška omladina hrvatskega vseuči- sedanjih členov tega društva, izrekel svoje lišča«, izrekla je kakor zvest izraz mišljenja uverjenje, da »Tržaški Sokol« ni s telovadbo vse hrvatske univerze, v svoji poslednji seji še nikoli nastopil tako častno, kakor o pri- globoko zahvalo presvetlemu gospodu dru. .liki zadnjega izleta v Rihenberk in je vsled Mahniču, škofu krškemu, za njegovo rodo- teSa predlagal, da občni zbor izreče telovad- ljubno in požrtvovalno povspeševanje staro- nemu žitelju bratu Matevžu B e r g a n t u, hrvatske službe božje, za osnutje trajne j priznanje in pohvalo na tem vspehu. Občni stolice glagolske akademije, ter za njegovo zbor je na to jednoglasno in ob »Nazdar!«- prizadevanje v povspeševanje tega eminentno klicih vsprejel ta predlog narodnega privilegija. Ob enem obsoja postopanje poznanih škofov, nasprotnikov glagolici, ki se ob enem kažejo kakor »hrvatski rodo- Brat Josip P r u n k je slednjič predlagal, da izreče občni zbor zahvalo požrtvovalnemu bratu-členu J. S i r k u na po- lj u bje«, a nočejo jtega rodoljubja potrditi z j šarjenju štiri popolnih no /ih sokolskih uni-dejanji. Kvo jim lep izgled, da patrijotizem priporočuje ga v obilo posnemanje, v besedi dokažejo z dejanjem. Občni zbor je tudi ta predlog vsprejeljedno- Slovenska Marijina družba nas je gla3no in z navdušenjem, naprosila objaviti, da je romanje oai Na to so se vršile volitve v novi odbor B r e z j e i n n a B 1 e d naročen poseben ,80 bili na PredloS brata ' 1 9 J a Q a lz" vlak, ki pojde naravnost iz Trsta do Bleda ! enoglasno in z vsklikom : starosta brat dr. Otokar R y b a r ; odborniki : bratje Cotič Maks o, Godina D r a - in nazaj. Na ta vlak ne bo priptiščen nikdo, ki si ni preskrbel pravočasno voziega listka pri poverjenikih Marijine družbe. Čas za iz- S ° 1 1 11 > davanje voznih listkov zvečer. Kalan Andrej, Knavs je še do nedelje Ivan; Pertot Silvester, Podreka Za to romanje je nastalo živahno zanimanje, posebno pa se delajo lepe priprave D r a g o t i n, S 1 a v i k dr. Edvard, Vičič Robert; namestnika : brata M a v- rinHumbert in Kranjc Josip; . i , • • „.j .. preeledovalca računov : brata K o b a u za izlet iz Brezja na Bled — in za vožnjo v .... . r« , i - Henrik in Stepančič Gracija n. po blejskem jezeru, lo bo zvonil v c;ikvici r J na otoku »Marijin zvonček«! | Dražbe premičnin. V petek, dne 11. Občni zbor »Tržaškega Sokola«. V julija ob 10. un predpoludn« se bodo vsled soboto zvečer se je vršil v društveni telo- ! naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c -vadni redni občni zbor tega za narodni raz- vilne stvari vršila sledeče dražba presni a : v ulici < ereria št. 4, hisaa oprava ; v ulici i apuano št. *.♦, 1 konj; v Skednju št. 313, štacunska oprema; v ulici S. Lazzaro št. 1, tehtnica in stiskalnica; v ulici Geppa št. 1, štaeuneka oprema: v ulici Romagna št. pohištvo; v ulici Piccardi št. 12, pohištvo; v Barkovljah štev. 257, pohištvo, vino in drugo ; v ulici Gelsi št. H A, pohištvo. >reB€D9kt TMtnlk Vfcaraj : toplon:*.0 C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.7 — Dibm plima ob —.— predp. in ob 10.16 pop.; o««*« ob 7.19 predpolud^e in ob 6.36 p« »po. uri o«. Vesti iz ostale Primorske. z. Proslava ?odu sr. Cirila in Me- todija. Iz Ricmanj : Ali je sploh potrebno le pripovedovati, da s<» naše Ricmanje — o vrlo selo, ki prednjači v borbi za sveta leioo odklonilo te ponudbe zato, ker noče delati škode domačim trgovcem. Priporoča pa rodoljubnemu občinstvu, naj kupuje proizvode, ki se sedaj razpeČavajo pod marko družbe, in naj se zavzame za to, da se ti proizvodi uvedejo v razprodajo povsodi, kjer vidijo, da jih še ni. Taj ni ko vo poročilo govori potem o zaslugah, ki so si jih stekli časniki za družbo. Zasluge pa niso le v tem, da časniki prejemajo, objavljajo in odpošiljajo darove, ampak sosebno v tem, da priporočajo družbo naklonjenosti naroda. Brez podpore od strani časnikov bi bila družba danes pozabljena in slaba. Dalje se spominja poročilo dobrotnikov družl»e, ki se spominjajo iste z večimi darovi, izlasti pa se spominja dobrotnikov, ki so se spomnili družbe pred svojo smrtjo, onih rodoljubov, katerih rodoljubje se je pokazalo še ob zadnjem udarcu plemenitega srca. Poročilo kliče: Klonimo se preti slavnimi sencami prava našega jezika v cerkvi — najdostoj- ... , - , v- u 4 njihovimi, poklonimo se njihovemu pepelu, a •»eie proslav e ta nas god : >o, par besen J ' 1 J 1 r , , , •••«_» spomin njihov naj ostane za vse čase globoko ->am i »odi vendar dovoljenju I r J J & Že ob 4% uri popoludne - na pred- "re*an v. flroih našeSa ljudstva! ! Pr>L»/\i num in alai'a ' ećer — je začelo slovesno pritrkavanje zvo- Pokoj njim in slava ! , , i : Na to navaja poročilo v minolem uprav- aov naznanjati vascanom. da je nastopil — J 1 * f>" ...... . , , , nem letu na novo pristopivše ustanovitelje • raznik. Po A ve Mariji je zoi»et začelo sfo- 1 ' J , - i • • * • i a ter druee Ae žive odlične dobrotnike družbe, vesno prurtavanje, ki je trajalo nad dve 6 ' ir:. na zvoniku pa so zaplapolaie veselo mo-jočne trobojniee in med njim: tudi papeževa zastava. Vsa vas je zažarela kakor v morju a spominja se hvaležno tudi neimovitih pod-rateljev družbe, izlasti delavcev, ki tudi do-prinašajo svoj mal kamenček k zgradbi na- rodne šole. minolem učic, da je bilo svitlo po vasi, kakor ob preporod« v Istri, -jaju zlatega solnea. Ni ga bilo okna, ki ne Predlanjsko upravno leto je se svojim bi bil. razsvitljeno. Vmes pa so švigale ra- prihodkom nadkrililo vse prednike, a upravno &ete in so plapolali umeteljni ognji. Okoli let° 1901 J« ^dkrililo tuđi nje. A vzlic po irričih pa so plapolali kresovi. Bilo je t€mu Pmo daje5 od tipte R»»vn.oef ki bi divno, predi v no! Mej ljudstvom je vladalo bila Potrebna, da se odpomore glavnim po- vesele, oduševljenje, pozno v noč. 1 trebam družbe. Naslednjega dne so že ob 3«/. uri zju Družba je ustanovljena v ta namen, d a traj naznanjali topiči slavo slovanskih blago- * s t r i snuje na Testni kov. Ob 7. uri pa je bila slovesna sv. CmeJe da 3« ravnateljstvo v maša na starosiovenskem jeziku ob veliki upravnem letu posvečalo največo pažnjo ravno udeležbi vaščanov. Iz udan h, plamtečih src te» ekraJD1 svrhl druibe- ie kipela koprneča molitev do Vsevišnjega, Na to poroča poročilo na razsežno, kako i a odre- naš slovanski rod! Ve* božji dan je družba v posamičnih krajih usta novila šole, ...žji: v najzvišenejem fiomenu te besede kake težave je morala premagovati, kolika — je trajalo to slavnn-rrvpobožno razpolo- otrok zahaja v šolo itd. itd. Navaja tudi služenje liudatva. čaje, ko je družba prihitela na pomoč občila nekaj nam je grenilo veselje : da nam, ki so si morale po nalogu oblasti -ta a nekatere bližnja vasi vse preveč zgraditi šolsko poslopje. Posebno goreče opi-■iladce. Zak aj ne nastop jo? Tudi njim bije »uje poročilo borbo na Voloskem za hrvatsko e enaj-ti ura, da se vzdramijo . . . Tudi oni šolo. Da, veleznačilno je za vladajoči zistem, morajo pokazati s\etu, da Slovan gre na kar čitamo tu: Hrvatje so zahtevali hrvatsko lan. .:a -e časi sv. C rila in Metcdija vračajo šolo na Voloskem. Oblast je odgovorila, da zopet. hrvatske šole na Voloskem ne treba, ker je Zahvala. Iz Skrilj smo prejeli: Udaao taka Š >la že v Opatiji. Kdor hoče svoje dpisani se zahvaljuje v menu odbora bral- otroke pošiljati v hrvatsko šolo, naj jih po-nega n {»evskeea društva »< aven« iz Skrilj šilja v Opatijo. Ko pa so Hrvatje zahtevali, q v imenu odbora »Bralnega in pevskega naj se hrvatska šola v Opatiji razširi, je ruštva« iz Dobravelj, v~em udeležencem na oblast zasnovala v Opatiji — italijansko veselici m;nole nedelje. Posebno se zahvaljuje >olo ! ! Na prošnjo rodoljubov pa je odgovori. tamhurašketnu društvu »Danica« iz rila tako prav po avstrijski: da za opatijske "turii, k nas je Krasno razveseljevalo se svojo hrvatske otroke zadošča en učitelj, drugih umetn« -tjo. Zahvaljuje -e vrl m narodnim otrok, iz drugih šolskih okrožij, pa da šola v Ajdovcem, ki nikdar ne izostajajo o takih v Opatiji ni dolžna vsprejemati. prilikah. — Vsem kličemo: Bi g Vas živi v (Pride še.) blagor naroda! j X Učiteljsko društvo okraja Volo- A. V r č o n. sko vabi na izredno glavno skupščino, ki bo Že prvi pogled v ono prijazno in rodovitno dolinico, ki se skriva potniku na desno stran državne ceste od Materije proti Kozini-Herpelje in v kateri sameva naša narodno probujena vas Brezovica, napravlja na vsakogar jako ugoden utis. Včeraj pa, ko je Brezovica vsprejemala nas razne daljne in bližnje goste in se o tej priliki še odičila s plapolaj oči mi narodnimi zastavami, morali smo se diviti temu skritemu, a v kljub temu nepozabljenemu kotu naše mile slovenske domovine. Spomin nam uhaja še v one čase, ko je bil tu Brezovici dne 3. junija 1883. tabor, na katerem se je sprožila marsikatera pametna in dobra misel, ki se je pozneje tudi oživotvorila in je že koristila in bo tudi nadalje še koristila vsemu našemu podgraj-skemu okraju... A oddaljil sem se nekoliko od svojega predmeta, kar naj ss mi blagovoli oprostiti, ker hotel sem s tem slav. občinstvu ob enem predstaviti našo narodno Brezovico, o kateri upamo, da nam je od skupnega in vzajemnega delovanja ne odtuji nikak separatizem ! Veselica je vspela v popolno zadovoljstvo občinstva, katerega je bilo, to lahko trdimo, gotovo več, nego se ga je nadejal sam odsek čitalnice. Zato pa je tudi moral ta po drugi strani zadovoljiti se z vspehom v gmotnem oziru. Točke veselice, med katerimi je svirala godba, izvajale so se povsem pravilno. Deklamacija in igra sta bila dokaj dobri. Ker pa je med udeleženci bilo tudi mnogo pri prostega, veselicam in igram nena-vajenega občinstva, se to ni moglo včasi vzdržati smehu, zalo je skoraj bilo bolj prav, da se ni predstavljala kaka šaloigra, ker bi se potem gotovo preveč razvnelo! Petje pa je bilo — naravnost rečeno — izborno, ako upoštevamo, da so med pevci in pevkami bili po naj več priprosti ljudje, ki so prvič javno nastopili. Razne pesmi so se morale na zahtevo ponavljati, pevci pi Sv> jih še nekaj dodali. Zato so tudi želi največ pohvale ! Pevovodja, tamošnji učitelj g. A. Mareelja, moral se je gotovo mnogo truditi, da je svoj zbor tako dobro izučil. Njemu gre tudi v prvi vrsti zasluga, da se je vršila veselica, da je pevce, igralce itd., k: so sami začetniki, tako dobro izuril in nadejamo se, da bo s pričetim tudi nadaljeval ! N. okrajnega sodišča, kamor so zadnja leta posebno radi prihajali ietoviščarji, je požar večinoma uničil. Z velikim trudom bo rešili sodno poslopje, cerkev in servitni samostan. Pogo-relei so rešili samo golo življenje. Vesti iz Kranjske. * Redko drevo. Na travniku posestnika Franja Kogovšek^ v Doleh nad Idrijo raste tisovo drevo (Taxus), katero meri v obsegu 3.44 m. Ta tisa je — kakor so se ve-ščaki izrazili — že nad 2()00 let stara. Brzojavna poročila. Izvolitev dež. odbora istrskega. KOPER 10. (P.) V današnji seji deželnega zbora se je izvršila volitev deželnega odbora in sta bila za skupino kmečkih občin izvoljena : dr. Dinko Trinajsti«? odbornikom, dr. Matko Laginja namestnikom. Ostali odborniki so: Cher-s i c h, T o m a s i in C 1 e v a. Prihodnja seja bo jutri. Vprašanje samouprave južnega Tirola. DUNAJ 10. (B.) »Neue Freie Presse« javlja iz Inomosta, da je odsek za avtonomijo dovršil svoje delo in da je z veliko večino vsprejel kompromisni pretilog, po katerem nemške občine v italijanskem Tirolu, potem dolina Fassa, Ampezzo in Buchenstein ne bodo pripadale ne nemški, ne italijanski sekciji, ampak se podrede skupnemu deželnemu odboru. Deželni zbor ostane jedno-ten; poleg skupnega deželnega odbora in skupnega deželnega šolskega sveta se osnujete po ena italijanska in nemška sekcija, prva v Tridentu. — Predloga o avtonomiji bi prišla na dnevni red deželnega zbora dne 17. julija. Predlogi odbora utegnejo biti ; vsprejeti z veliko večino. Avtentičnega pa se : ne ve ničesar. Dogodki v Kitaj«. DUNAJ 10. (B.) Kakor je izvedel j »Neues \Viener Tagblatt«, je kitajska vlada že določila odškodninske kvote za avstro-ogerske pripadnike. (e ludi je kitajska vlada po dogovoru dolžna v 39 anuitetah izplačati te odškodnine je vendar avstro-ogrska vlada izplačala odškodnine, predno so dospele te rate, ker je uvažila nujnost stvari in vrednost hitrega postopanja. Loterijske številke izžrebane dne julija : In^most 44 2 87 89 1 Brno 16 29 84 87 13 XXXXXXXXXXXXXXXK Družba sv. Cirila in Metodija za Istro, t Dalje.> Iz poročila tajnikovega posnemamo dalje, da užitra ice okteta j > postati izdaten vir dohodkom družbe. V letu 11HMI je bilo prihodka 2715 K in 99 sr.„ v upravnem letu 11*>1 pa je ta prihodek že poskočil na 3-">S8 K *5 st., torej za 671 K 86 st. Poročilo pojasn»ije, kako je prišlo do tega, d.» je načelsrvo družbe z Furthovo tvrdk » sklenilo pogodbo in zavrača neoporečno očitanja, kakor da družba zapostavlja domačo hrvatsko industrijo. Zastopnik te vrsti d« mače industrije, g. Adam Reissner v Oseku, se niti oglasil ni s kako ponudbo, a načeistvo družbe niti znalo ni za ekzistenco njega tvornice. V spe h z družbinimi žveplenknmi je vapodbu lil načeistvo, da je sklenilo dogovor s trgovcem na Jelši, v Dalmaciji, g. S'ef. 1 lamulinom, za razprodajo družbinega ciga retneea papirja |>o i marko in etiketo družbe sv. C rJa in Metodija. Tudi z vspehom razprodaje papirja moremo biti jako zadovoljnji. Istotako to gotovo tudi z družbino cikorijo. Glede te je družbino vodstvo sklenilo pogodbo s I. jugoslovansko tvornico kavinih surogatov v Ljubljani. Slednjič se je nadejati koristi za družbo od družbinega sli-vovca, ki ga razpečava gosp. Cernoušek v Zagrebu. Družbino vodstvo je v zadnji čas prejelo več ponu leb za razprodajanje raznega blaga družbi na korist. No, načeistvo je bva dne 21. julija t. 1. v hiši gospoda Pušnika v Šapjanah po sledečem dnevnem redu : 1. Čitanje zapisnikov zadnje glavne skupščine in odborovih sej ; 2. O urejenju mirovine učiteljev in učiteljic v Istri ; 3. Volitev delegatov za glavno skupščino »Zaveze* : 4. Financijelno stanje društva ; 5. Praktično predavanje o čebelarstvu po g. Ivanu Makarsića; (i. Razni predi« gi, ki se imajo vsaj 3 dni popred prijaviti odboru. Začetek ob 10. uri predpoludne; ako ne bo navzoče zadostno činstvu in sem sajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. TOUflRNfl POfllŠTUflj IGNACIJ KRONI Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848 TRST ul. Cassa di Risparmio Tovarna na I hi naju. Ulica Cassa di Risparmio I -r <8 > O ss C8 O o o o o o o ■00—OO- M. Aite trgOTina ooo« o o o z manifaktarnim blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam eeaj. odjemalcem. V obeh prodaj alnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za mor-ke in ženske ohleke. srajce, ovratnike, ovratnice . tu 0 0 0 T je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q • ; m blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrst«- perila, A Velikanski izbor naočnikov malih in velikih najmodernejše in najnovejše vrste s čistimi lečami od pravega kristala, udelanimi v niklju, jeklu, aluminiju, z'atu in srebru, po zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej. Bogat izbor daljnogledov za gledališča, kopno in morje z akromatičnimi lečami, kakor tudi barometrov in termometrov za na okna in za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej. IZBOR POVEKŠEVALNIH STEKEL VB in velikanska zaloga modernih LORNJET od 1 gld. naprej ■» Jato nizke cene. — Prodaja na debelo za razproiajalce, — Sprejemajo se poprave. 0 0 0 bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušaj, da se prepričaš! -OO—OO- 0 0 o 00 o» Skladišče vina ulica AcqueJotto št vmuuiouu w 23. Prodaja vina v I lih in buteljkah, Fine pa5tne in dezerint? vina na d*belD in drobno, franko na dom po najugodnejoh in konkurenčnih cenah. Ceniki. izvirni narisi, načrti za sobe — — ds lahtevanje brezplačno. — — F ! L I J A L K A c. ti im. avstr. MMm zavode za trjrevino in obrt v Trstu. JFovcl za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dseTsi izkaz 2» 30-dnevni odkaz 01 • 3-mesečni „ 214% " 6- „ 21,*/. na pisna, katera ve morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks) v krepost t dnfm 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avrusta t. 1. po dotičnih obiavab. Okrožni oddel. * vredn. papirjih 2* „ na vsako svoto. V r.apoleon * brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno. Lvov, Tropa vt Reko kako v Zagreb, And, Bielitz, Gablonz, Gradov Jšibinj, Inomostu, Ljubljano, Line, Olomcu Reicbenberg, ršsuiz 111 Solnograd, brez tro$kov. KnpnJ a in prodaja bitku provizije, lakass vseh vrst pod najumestnej*imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente ▼ Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloikl v pohrano. K**a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke h* ijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se ▼ pohrano vrednostni papirji, zlati da rre brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« 1 tirano, kakor za spaine, jedilne in vjzitne sobe. Sprejema tudi naioJfbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v uajkra šem času in v polno zadovoljno^t uaročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.mislu gesla : Svoji k STojim ! 2 *2. S" "je 85 ® cc ^ - = 7T — *— 58 C- S S* — ■ "C* SE O o o> J Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred k a v a r 11 o „A r m o 11 i a"). Svoji k svojim ! «Xovo pogrebno podjetje« je v naroduilic rokah, zato se toplo priporočamo vsem našincem v mestu in v okolici. I*to se nahaja na lesnem trgu et. br na \ogalu naspioti kavarne »Armouia«. " Č " i » — „ 5 r i .,,..,,' UM *t P U tt 3 o« < 0 —• ■ C 1=: it ="5 E "5 i- £ I* s" O % ® - - 2< V ^ 3 s — v S* » A O* » " 3 < — • r- r I s a> ® 3 — sr- » S" d< vr 5?s__ E. i 5" - % r ^ (S X ^ c V- js ,-j 1 - < I f ® O) cn g «0 "TT ! B e -r E -S* o c O cx S & Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe. svetlo ali megleno pol i tirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih nr se nahaja v dobroznani W zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. C G* — « P 5 o w Cl ® pr ® __ re — !S« - ® — 3 <— & B « •S 3 c 7r » - C4 Oh— ^^ - N« ® » ~ ® ? S. 3 - e < ® K 3 =- 3 CDS— - 2 - • C — g N = tt t— 3 je > H O w :.v..;yV t M ^»EM TC 60; S 3 ® 1— s i T; S si m Op«. « -- < 2— s« S* — & «» ^ -o S > S Spoštovane slovenske pspUinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]i/Jeto5ijevo cikorijo. — ® _ cr — s c c = || j: . ^ 2 H = 2 - M ® — s ^^ o« Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MMm v Celju, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja -za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, merii in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter j sega 3 r u z e g a blaga za stavbe, hiše, vrte itd. fraver2e. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnico. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. » Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * m A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjeni tapecarij vseli vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. v Trstu, ulica San Giovanni štev. 1- Mihael Zeppar ima zalogo peeij od majelike v velikecc iz boru, sama novost, bodisi glede risarij al» barv. Snov ee-ttaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trsr, Primorje in Dalmacijo alavnoznane in odlikovane tovarne za peci Bratov t*cbutz v Bianskem (Morava) ustanovljena 1848. lJri teh pečih se prihrani 5U0/° na kurjavi. Lastna tovarna atedilnih peči iz železa ali udelanili z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah. Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Fraaz-Josers-Ouai št. 1 a