Stev. 38. PosmniejRiici Števil lx» stane ŽŽO vinarjev« Leto 1. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek na dveh In vsak petek na štlp;h straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Yelikosec, 16, decembra 1919. Cene inseratorn: enostopna petitvrsia aH nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Aprovizacija velikovškega sod-njega okraja. Ni še mesec dni, kar je krajevni odbor Narodnega sveta za Koroško ustanovil aprovizacijo za velikovški sodnji okraj, a že uživa prebivalstvo sad tega dela. Občina Grabštanj prvotno ni hotela pristopiti k tej apro-vizaciji. Sedaj pa, ko se je prepričala, kako nesebično in uspešno deluje aprovizauja, jc pristopila tudi ta občina, tako da so do sedaj pri okrajni aprovizaciji včlanjene vse občine velikovškega sodnjega okraja. Vsakdo pač čuti, kakšna razlika je v prehrani tega okraja med prej in sedaj. Ljudstvo se zdaj lahko prepriča, kdo je res zanj, kdo res zanj dela. Naši izobraženi ljudje delajozaljudstvo popolnoma nesebično in ne iščejo zase nobenega dobička. Trudijo se, da bi sedaj, ko je pomanjkanje v vseh evropskih državah, pomagali ljudstvu, izboljšali njegov položaj. V vrstah naših izobražencev ni takih ljudi, kakršni so bili med nemškutarji, ki so izsesavali in odirali ubogo koroško ljudstvo in si pri tem polnili svoje žepe. Povrnitev vojne škode. Iz zelo verodostojne strani smo izvedeli, da bo v najkrajšem času izplačana v našem okraju približno ena tretjina vojne škode, in sicer v onih občinah,kjer je komisioniralg.dr.lločevar. Tam pa, kjer je uradoval g. Poljanko, bo treba škodo še enkrat preceniti, iri se bo potem tudi tam približno izpla-čalaena tretjinavojne odškodnine takoj, ostanek pa po plebiscitu. — Nismo še pozabili, kako so podkupljeni nemški agenti hujskali naše ljudstvo, da ne bo dobilo vojne odškodnine. Žalibog je marsikdo verjel tem bresvestnim in ničvrednim falotom. Zdaj pa vsakdo lahko vidi, da Jugoslavija hoče izpolniti svoje obljube in jih tudi lahko izpolni, kar Nemški Avstriji nikoli ne bi bilo mogoče. Vračajočim se izseljencem! Po došlih poročilih našega posla-ništvav Parizu poizkušajo razni agentje s pomočjo naših izseljencev, vrača-jočih se iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo velike množine avstroogrskih bankovcev potom zame- njave za dolarje in drugo dobro valuto, i pri čemer bi izseljencem radi natvezli, j da doseže po sklepu miru krona zopet svojo staro vrednost. Ker je takšna zamenjava našim nepoučenim izseljencem v očito škodo, I se jih s tem posebej opozarja, naj ne ! kupujejo nezdravih vaiut. Poživljajo I se pa tudi sorodniki ter znanci naših izseljencev in sploh inteligentni sloji na deželi, zlasti duhovniki, učitelji, župani itd., da po svojih močeh vplivajo na izseljence, odpravljajoče se na pot v domovino, naj nikakor ne zamenjavajo dobrih valut, ki ji imajo s seboj, že med potjo v tujini, ampak naj jih prineso v našo državo in šele doma zamenjajo, ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut napram kronom. Gospodarske novice. Konsumno društvo v Pliberku. Minulo sredo je bil v Pliberku, v gostilni „Pri lovcu" shod socijalnih demokratov. Gosp. Držanič je govoril o pomenu in potrebi konsumnega društva. Ko se priglasi dovolj članov, se bo takoj v Skrbni vasi ali pa v Pliberku ustanovila prodajalna. Draginja v Avstriji. Večkrat smo že poudarjali, da ; raste draginja ne le pri nas, ampak v vseh državah. Pa nekaterim ljudem to še vedno ne gre v glavo in mislijo, da se živi drugod še tako kakor pred vojno. Neki gospod, ki je bil prišel te dni iz Gradca, nam je pripovedoval: V Gradcu stane čisto navadno kosiló 15 K, večerja pa 10. Mast, če se sploh dobi, je po 85 K kila. Na Dunaju je še vse veliko dražje. 1 iter mleka stane tam 15 K, 1 kg krompirja 10 K, masti pa sploh ni dobiti. Za 1 kg mokrih drv je treba plačevati po 2 K. — Te številke morajo vsakogar prepričati, da je v Avstriji grozno pomanjkanje in da nima avstrijski denar skoraj nobene veljave več ! Podkomisija za valutno reformo v Mariboru. Za markiranje bankovcev določeni zavodi na Spodnjem Štajerskem in Koroškem prenehajo z svojim poslovanjem v obče dne 13. grudna zvečer, j Izjemoma pa še bodo davčni uradi na j Spodnjem Štajerskem in Koroškem, ' kakor tudi podružnica avstro-ogrske banke v Mariboru markirali naprej do vstevšega 20. grudna 1919. Do tega časa markirajo še tudi vsi zavodi v Prekmurju. Občinstvo, ki še morda do sedaj iz kakegasibodi vzroka ni predložilo svojih bankovcev v markiranje, se na to opozorja s pripombo, da se z 20. decembrom markiranje definitivno zaključi, ter pozneje ne bo mogoče dati več bankovcev markirati. Avstrija napove bankerot. Dunajski list „Neues Wiener Journal'' piše, da napove Avstrija meseca marca bankerot in da bo kmalu nato faliraia tudi Nemčija. Zavarovalnica „Croatia". Radi zelo razširjenega poslovanja v Sloveniji, jc odločila „Croatia", zavarovalna zadruga v Zagrebu, da ustanovi za Slovenijo v Ljubljani lastno podružnico, vsled česar se dosedanje glavno zastopstvo v Ljubljani spremeni v podružnico. Ravnateljem podružnice je imenovan g. Stanko Jesenko, dosedanji glavni zastopnik „Croatia" v Ljubljani. Priporočamo najtopleje vsakemu imenovani zavod, ki sprejema zavarovanja zoper požar, vlom, nezgode in življenje pod najmodernejšimi pogoji. Svoji k svojim! Dopisi. Jezersko. Kar izhaja „Korošec", še ni prinesel nobene novice iz Jezerskega, čeprav Jezersko ni zadnji kotiček v Jugoslaviji, saj so ravno pri nas vrle srbske čete tri tedne sanjale, kako bodo podile folksverovce čez Rcberco proti Dobrli vasi. Prav novo je pri nas, da je dobil naš poštni urad telefonsko zvezo. Sedaj nas Jezerski vrh prav nič več ne ovira. Le malo zašepetaš, pa se sliši do Železne Kaple ali do Velikovca in celo do Ljubljane in še delj. V Kranju pa čaka poštni avto menda na bencin in na komisijo, da bo prevažal našo pošto. Sicer je pa to že zelo potrebno, ker so naši postiljoni in konji že opešali. Skoraj pol leta nismo imeli niti župana niti gerenta. Končno smo vendar dobili gerenta, in sicer je postavljen kot gerent g. Iv. Krč, organist na Jezerskem. Še eno novico! Roblekova Micka je namreč' stopila v zakonski jarem, ki pa ji bo sladek, saj si je izvolila za moža vrlega mladeniča, Primčevega Franceljna, Stran 2. »KOROŠEC" dne 16. decembra 1919. Stev. 38. ki bo vreden naslednik spoštovanega starega Robleka. Sicer pa smo mi Jezerjani iz srca za Jugoslavijo. Pri nas nikomur ne prihaja na misel, da bi si želel pod razcapano Nemško Avstrijo. Iz Zilske doline. Pri nas imenujemo avstrijsko Volkswehr „Folks-malér (Volksmalheur). A kar hočem zdaj povedati, je nekaj drugega. Slovenski posestnik iz Kovič v Rožu je šel v Celovec; hotel je pripeljati domov ustrojene kože (usnje, leder), ki jih ima že dolgo časa v Celovcu. Skoraj bi se mu bilo posrečilo, da bi bil spravil usnje domov. Pa našel se je grd izdajalec, ki je spravil omenjenega posestnika ob usnje in skoraj v zapor. Ta izdajalec je doma iz sosednje vasi, in sicer iz Otoča nad Št. lijem in služi zdaj v Celovcu pri folksverovcih. Našega kmeta so gnali na magistrat, kjer so ga s strahovanjein in z grožnjami prisilili, da je moral obljubiti, da bo glasoval za izpufano Avstrijo. Šele potem so ga izpustili domov; usnja mu po seveda niso vrnili. Vsak otrok ve, da prisiljena obljuba nič ne velja. Zato bo seveda naš mož glasoval za Jugoslavijo. Oni izdajalec pa naj si zapomni, da pride tudi zanj dan plačila! Dnevne novice. V Slovenjgradcu sta ustanovila gg. Andrej Oset in Franjo Cajnko trgovino z vinom. Ker je to prva slovenska vinska trgovina v Slovenjgradcu in ker bosta imela v zalogi res pristna štajerska, banatska in dalmatinska vina, to narodno vinsko trgovino vsem gg. gostilničarjem in drugim priporočamo naj-topleje. Opozarjamo na današnji inserat! Potoče. Umrl je tu po dolgotrajni bolezni Matevž Kancijan, p. d. Lečniker. Pokojni je bil blag in značajen mož, kar nam je pokazal tudi njegov pogreb. Prihiteli so mu izkazat zadnjo čast Še celo iz bližnjega Laboda. Ostalim naše naj iskrenejše sožalje, njemu pa mir in pokoj v hladni domači grudi. Železna Kapla. Dne 13. t. m. je umrl tu splošno spoštovani g. sodni nadsvetnik Jurij Krištof. Naj počiva v miru! N Politične novice. Lahi proti Danunciju. V Milanu je bil velik protestni shod. Udeležilo se ga je kakih 10.000 ljudi. Govorniki so zabavljali čez italijansko vlado, ker plačuje Danuncija in njegove čete. Nemiri v Italiji. Od 3. t. m. dalje so se vršili po Italiji hudi nemiri (punti). Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih. V nekaterih laških mestih je ljudstvo napadlo in zažgalo zapore (areste), izpustilo jetnike (arestante) in nato plenilo po trgovinah ter vzelo vojaštvu orožje. Lahko smo zadovoljni, da imamo pri nas tak lep mir I Iz ženske organizacije. Darilo. Mariborski mladinoljiibi so za božičnico ubogi koroški mladini nabrali 2000 K, katere je g. general Maister izročil „Zvezi ženskih društev na Koroškem". V imenu uboge koroške mladine se darovalcem najprisrčneje zahvaljuje Zveza ženskih društev na Koroškem. Za odbor: A. Puppis, tč. predsednica. BBBMÉMÉMMMWHMMHBMÉiMMMBBWMMBWI I Hi!1 MM— Listnica uredništva. Gospodom d ep is ni k o m: Prosimo potrpljenja; vse pride sčasoma na vrsto. — Priporočamo se zlasti za dnevne novice (.slučaji s smrti, poroke, nezgode itd.). naznanja da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru, Ooethejeva ulica štev. 4./I (nasproti trgovini Turad). Anton Lečnik, r^S priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebrn in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni. Išče se mežnar in organist za Rožek (Koroško). Nastop službe takoj. Prednost imajo rokodelci, zlasti krojači in ^revljarji, ki bi imeli tu dovolj zaslužka. Službene razmere naznanja župnijski urad Božek (Koroško). Za odgovor je prilagati pismu znamko za 30 v. Primešaj krmi Mastin! Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za C mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron. Ivekarna Trnkóoscyl Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. j ki zna samostojno sestavljati bilanco, ki je nadalje J v besedi in pisavi popolnoma zmožna slovenščine in nemščine in ki zna stenografijo in strojepisje, se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Prednost imajo one, ki so že delovale v pisarnah lesnih trgovin, oziroma kmetijskih obratih. Ponudbe z navedbo plače je pošiljati na graščino v Libeličali. 3 & i: ilno M Otvoritev gostilne. Podpisanec naznanjam, da sein kupil v Velikovcu gostilno „Pri Wilsonu", in se slavnemu občinstvu toplo priporočam. Franc Brezjak, gostilničar. W $ i— o» X o> ■«■J X) X! nJ u '5 a> imm it cu -4-> (A , Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki pozor! /2 t a WT" Oset & Cajnko, Slovenjgradec. -JBg Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega sortiranega vina, kakor „Mnškateljc, Rizling, Sipon, Burgundec, Portugiser, Šilhar" pristnega „Ljtitomeržana, Pekerčuna, Haložana, Bizeljčana" ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina. Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina pO najboljših cenah. Se priporočave Andrej .Otiuet in Franjo Cajnko. r=o p> ca t=i P» O. u o S ■S ti > z u H & s H Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo 99 lesna