Leto IV., štev. 144
TTBTTTTWB ■ ......M——— HISfTr*"^
V LfaftfTanf, četrtek dne 2f. JunfJa 1923	Posamezna ste«, stane 1*50 Din
■M.I	— W.»mill »l> ■ HFTT1 rTTWT»r——T. —	I. ■■II—. ■ II
l«»«K> »> O »fvrtraj.
Stane Kesešno 12-aO Din ca toosem*tvo 25 — .
Oglasi p4 tarifa.
Uredništvo : IBklošUera eesta 16,/l Telefon 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko
Upravništvo:
Liubijan«. Preiernor* «L it M. Telet it. M
Podružnice:
Maribor. Barvarska aL L Tei. it 22 M)«, Aleksandrova »
Kacua pri pošta. ce*or. sarods št«*. 11.842.
LJubljana, £0. junija, fflovenci, nepripravljeni za vstop t svobodo, se ▼ novih razmerah niso le mogli »najti. Centrala države ce po-cna naših prilik in potreb, uprava in tukajSnje zakonodajstvo ji je taje. V teh razmerah je vse odvisno od oseb. kl narod zastopajo in zanj posredujejo, da premoste navidezne in ravno lato tem opasnejSa prepade, da pogumno podirajo zaprek^ ki so nas raz-družile, ln odpirajo pot novi upravi
Dne 18. marca so Slovenci Izbrali Od 28 poslancev 21 klerikalcev, 2 ra-dldevca in 1 Nemci. E'€rikalno so volili tudi mnogi, ki Inače niso klerikalci, čel, da. so hoteli dati moč enkrat y roko avtonomistiini stranki, da 8 tem protestirajo proti upravnim pogre-fikam »Beograda«,
Od volitev šo bs.§ minuli trije meseci In ie je mogoče presojati, ali je bila taktična poteza teh volilcev pametna. Velik je bil klerikalni triumf po vollt-in Šteli so dneve, ko bo vse druga-Be v naši ožji domovini.
Nekaj tednov so se izgovarjali klerikalci, da ne morejo čez noč vsega popraviti. Nato so sledili »zgodovinski« dnevi: ustanovit ar federalističnega bloka, nesrečno romanje Koro-86evo v Zagreb. To je bila prva velika napaka. Ir ko so radikali položili Markov protokol v muzej svojih zlaganji obljub, so klerikalci v slepi strasti izgubili še zadnji Košček samostojnosti. Is strahu, da pridejo demokrati v koalicijo, so pristali ln pred kraljem b vso javnostjo zahtevali samo-radikaisko vlado. Tako so postali tihi družabniki režima.
Cim so se pojavili v skupščini prvi »akord, začeli so klerikalci nekaj opa-Bati: da so namreč peto kolo v vladi-nem vozu. Njih se ne rabi več, in če godrnjajo, jim pokažejo gosp. Pribiče-vida za strah češ, pridni bodite, otroci, sicer pride bavbav In klerikalci ee vdajo in požirajo v tem strahu vse.
še nikdar, odkar so Slovenci v narodnih zastopstvih, ni bila njihova delegacija tako klaverna. 24 polvlidi-novcev, kl so homogeno vlado spravili na noge, ne more doseči prav nič. Največ veljave lina Se g. S c h s. u e r, nemški nacijonaiec, ki nastavlja Ze uradnike po severni Sloveniji 24 klerikalcev nI moglo Izposlovatl za svojo deželo nič Nobenih prememb v vojnem zakonu, v dislokaciji čet, nobenih olajšav v davčnem zakonodavstvu, nobene remedure v centralizmu in upravi sploh, skratka nič. Najmanj seveda avtonomijo, ki jo po malem devljejo v 6taro Saro. V državni proračun 21 poslancev ni moglo spraviti ne ene postavke za Slovenijo!
Žalostno je Citati glavno glasilo SLS, ki poroča o neuspehih svojih poslancev. Psuje na »Beograd*, da tega hi tega ne stori, a ne opazi, d a s t e m psuje le svoje poslance, ki ne znajo nič doseči
Ko so bili trije demokrati Izmed 40 poslancev, so dosegli stokrat več ugodnosti in koncesij za naše kraje, nego 24 poslancev od 26! Spomnimo le na kontingentiranje pridobnine, na rvišanje eksistenčnega mir ima, na davčne komisije v prvi in v prizivni Instanci, na gradbo železnice Ormož-Ljutomer - Murska Sobota, gradbo Eelezniškega inšpektorata v Ljubljani, nakup poslopja poštne direkcije ln genske bolnice v Ljubljani, na razne Egradbe, na rešitev neštetih socijaluih pritožb, milostnih prošenj Itd. Zdaj pa »Slovenec« bridko toži, da se ne da nič doseči Gotov" smo, da sta gg. J. R e l s n e r in Puoel j v opoziciji več opravila, kakor cel klub SLS in to celo v vojaških zadevah, za k o je rma SLS monopol — neuspeha
Tako žalostne režimske stranke 5e n5 bilo. Spravila je režim na noge, podpira in drži ga. trese se. da bi podel, a zato ne dobi za splošnost nič,
Slovenci smo danes de facto brez flelegacije. V času najhujših kriz, v jasu, ko padajo velike odločitve, gre vse. kakor da nas ni tu. Onemogla je jeza klerikalcev, kl to sicer vidijo, a "si ne morejo pomagati. Ddarje-n pa je slovenski gospodarski b kulturni interes.
Zato pa 18. marec ni bil le politična izguba za Slovence, ampak tudi njihova gospodarska nesreča. Slovenci so se ta dan za precej časa sami izločili, b danes vidijo Že vsi, da nas to stane davčne milijone brez proti da jate v v proračunu. Veseli pa se ona gTda nezmožna birokracija ki danes obvladuje -koro vsa ministrstva, in je tu pravzaprav brez kontrole in odpora. Le naprei, »avtonomisti®: Ze ste Slovence spravili ob ves ugled v Beogradu, sdaj pa se vam je tudi posrečilo, da ste iili tDrivili ob voiiv.
Habsburgovci pripravljajo nove pustolovščine
LEOTTTMISTTČNI KOMPLOT V BUDIMPEŠTI. — MOBILIZACIJA MAD2ARSKIH FASISTOV. — PRIPRAVE V AVSTRIJI IN NA BAVARSKEM.
Budimpešta, 20. Junija. J. Po ndeja dogodkih T Bolgariji s« Je v iegitinilsilij-I nih krogih budlmpešianskcga preblvaJ-' stva opažalo iUvahoo gibanje. Značilno |c, d» Je bU kontakt med dunajskimi In i budlmpeštonskimi legitlmlsti zadnje dni celo živahen. Več listov Je tudi nedavno objavilo vest o predstoječem prihodu bi v šega nadvojvode Otona v Budimpešto.
Opozorjena po teh pojavih Je policija | odkrila veliko kgitlmistlčno zaroto, ki ; je imela za cilj zrušiti sedanjo vlado In sedanji režim. Aretirane so bile nastopne osebo: Intimni prijatelj Štefana Pried-rlcha Zoltan Ha!mayt predsednik posla-
ne roke «ProbujaJcčih se Madiaiov*, kar Je baje tudi dosegeL
LEGITIM1 STIČNO ONEZDO NA DUNAJU.
Dunaj, 30. Junija, j. Tukaj s« vrte neprestano seje ln sestanki legitimistov pod vodstvom polkovnika Baaerja. Na Dunaju Je mnogo legitimističnib in mon-arhističnih emisarjev H Budimpešte ki Monakovega. Delovanje teh emisarjev je v teeni sveži s dogodki ▼ Budimpešti Izgleda, da gre za akcijo mocarhističnih legitimistov in sicer v velikem stilu. G o-
Uradniška debata
VELIK GOVOR DR. POPOMCA. - ŠPECIJALNA RAZPRAVA PRIČNE JUTRI ALI V SOBOTO.
Beograd, 30. junija, z. Na denafaji popoldanski seji zakonodajnega odbora, ns kateri se je nadaljevala načelna raz« prava c uradniškem zakonu, je govoril dr. Svetislev Popovič (dem.), ki je med dragim izvajal: Ako se bo ts zakon pra> vilno uporabljal, bo pospeievel konso« lidiranje političnih in sdministrativnih prilik ▼ naši državi. Zato pomeni napre« dek. Po sprejetju ustave je bilo treba čim prej sgraditi zakon, ki bi izvedel tudi administrativno edinstvo. To be ne more zgoditi prej, dokler ni izvedeno edinstvo uredništva. V tem oziru je no« vs pragmatika vsžsn akt v oživotvorje« nju načel, katera je proklamirala vidov«
vori se. da ie tudi na Dunaju pripravlja dan!.k»	Z» *» "koQ
monarhističen puč. To gibanje ee je oja-
nlškega kluba Friedrichove stranke Ja-; čilo takoj po zadnji seji vitezov zlatega nos Pok, nadalje Dezsoe Pok, Bsrnabas. runa. Nemški ln avstrijski »Hackenkreuz Havady, neki major, večje število višjih ; lerji« stoje tudi pod velikim vplivom re-polltlčnih uradnikov In pristašev Fried- i volucijs v Bolgariji Na Dunaju, v 8ol-richove stranke ter mnogo dijakov. Pri ' nogTada ta Inoinostu se vežbajo nemSko-prvem zaslišanju so aretirane! priznali nacionalne teroristične napadalne čete. svojo krivdo, da oo sodelovali pri pri -1 Dunaj, 20. junija, s. Z^eza Avstrijcev
prava h za prevrat.
Preiskava s« nadaljnje, vendar pa ze podrobnosti drže tajne. Za »večer se pričakuje, da bo policija objavila komunike o Izida preiskave.
Vest o nameravanem legltlmlstlčnem puč u Je v prettolicS napravila neprijeten vtis. Opaža se nerazpoloženje proti vladi, kl je objavila vse zadeve Javnosti Vlada si zato prizadeva prikazati sadevo kot ceresno akcijo mladih elementov. Večina arcllrancev, med njimi tudi več zelo kompromitiranlh politikov, Js bila
razpočava v velikih množinah proglas.
na glede prevzetja premoženja habsbur-ško-lotarinške rodbine po avstrijski republiki V proglasu se poudarja, da živijo člani habsburške rodbine r bedi zlasti bivša cesarica Žita s svojimi otroci ln da je navezana na pomoč lz inozemstva. Ko bo zbranih 200.000 podpisov se bo pričela tozadevna akcijsi.
MADŽARSKE SPLETKB.
Praga, 80. junija, r. V 4®4koelova5klh političnih krogih vzbuja veliko pozor-
tekom popoldneva Izpuščena na svobodo, nos: dejstvo, da M&dlarska v času, ko Današnji budlmpcštanski Usti poroča-1 ostro izstopa proti Rumuniji in Jugosla-
jo, da so eProbuJnjoči ce Madžari* odredili mobilizacijo vseb svojih članov.
viji, išče poti, da se priblila CeSkoelora-ški To pada tembolj v oči. ker se Je z
PosL G8mbOs je na svoji zadnji avdijen- j ncutralne strani ugotovilo, da se Mad
cl pri Horthyju zahteval kot protiusiugo za svoje stališč« napram vladi, »vobod-
t&rska oboroiuje in s tem krfe trianon-sko mirovno pogodbo.
sovaie v načelu tudi one stranke, ki so proti vidovdanski ustavi Ako »e zakpn dobro Izvede, bo tudi ▼ onem delu na« roda, ki nima zaupanja v unitaristično ureditev države, to nezaupanje poneha« lo. (Spaho: Nikdar!) Verujem, da so v narodu tudi taki ljudje, ld se nikdar ne bodo pomirili s državnim stanjem! Ve« lik del naroda je danes zapeljan ne sa« mo po onih, ki so proti edinstvu, tem«
,	. , .-i , . • ■ .__i uio po oum, iu »o pron eainsrvu, rem«
da se zberejo podpisi ukm;enje zak(^ vei ^ ^ ^^ je y na?, drža>
vi mnogo nevlečnfh dogodkov. Največ^ krat seveda ne namerno, temveč radi nerazumevanja prilik v različnem zako« nodavstvu in administraciji
Uradniško vprajacje je na dnevnem redu od ustvaritve naše države. Toda ksr se je v tem oziru dosedaj storilo, se je prepogosto vršilo na način, ld so gs uradniki v novih pokrajinah težko občutili Zlasti velja to zi materijalni položaj uradništva. Vprašanje rodbin
hati mora tudi prakse, da se po volji posameznega ministra penzijonirajo po« samezci uradniki In tako postanejo žrtve eksekutivn« oblasti in političnih klubov. Imamo sicer zakon o ministrsk odgovornosti ln o upravnem sodišču k. nsj nudijo prsvno zaščito in korektur^ nepravilnosti administrativnih oblastr toda predvsem je treba garancij, da d takih nepravilnosti ne pride. Govornih dalje ugovarja sistemu osnovnih in pc ložsjnih pla£ ter pravi da co diferenc« zelo velike, posebno med drugo in trei jo skupino. Govori o točki 7., čl. 4. Nikomur se ne more kratiti človeško pra vo, da izpoveduje svoje mišljenje. On" kar državni uradnik ne sme storiti, p* je propeganda, oziroma kakor je dobro rekel Pribičevič, javno propagiranje no čel proti državni formi. Obširno rzr< pravljs govornik o ČL 224., ki vse urad nike razen sodnikov ex 'ege stavlja n-razpoloženje. V momentu ko bo ta v kon razglašen nc bo v državi niti s ter-kih načelnikov, niti profesorjev, niti f-nančnlh uradnikov. LTradniki n* razpr loženju pa ne morejo vršiti služV Čl. 224. pa gre Se dalje, kr.kor je zako nodajakc z ustavo pooblaščen. Po čl 136. ustave more zakonodajalec onir-. uradnikom, ki so po dosedanjih zckonii imeli stalnost, odvzeti stalnost zakoni Hm potom v roku 2 let. Dveletna dob-i pa poteka že z 28. t. m.! Po tem dnevi: se nobenemu uradniku, ki ima pravic«-stalnosti, ta pravica vzefi ne inorc. Ak< vlada misB drugače, gre preko poobla-ščen]e ustave. Govorila sta še poel. Griscgono (dem.i
skih doklad n. pr. je bilo regulirano v in Vasa .Tovanovič. Jutri bo načelna de posameznih pokrajinah tako, da ni od» bata končana, 6peciaina se prične Se govsrjslo enakosti ln pravičnosti. Ne« | teden.
Lava slrahovifo uničuje in Busfoši
KRAJ ZA KRA.TEM IZGINJA V OONJENI REKI. — CELE POKRAJINE UNIČENE. - LJUDJE PRIČAKUJEJO ČUDEŽEV.
Rim, 20. lenija. L Iz Catar.ije priha-
jajo vedno bolj strašne vest! o silni katastrofi, ki jo Je povzročil Izbruh Etne. Lava nevzdržno požiga Llnguaslosso bi ss mora računati s tem, da bo vss mesto že Jutri postalo žrtev te strahovite nesreča. Kljub temu, da le usoda mesta že
liono-Llnguagloss« ter cesta Linzcaglos-
sa-Randazzo.
Neprestano pada gost del kamenja in pepela. Ob 8. uri popoldne je dospelo ▼ Rim poročilo, da je lava podsula Cateno tor Corro, ki sta popolnoma uničeni Železnic* okoli Etne je m sedmih mestih
Razorava o dvenaisflnsh
Kredit n nadaljevanja ormoške proge.
Beograd, tO. Junija, p. T finančnem odboru se Je nocoj pričela specialna raz-
Vlada in fe^erallsti
Beograd, 20. junija rp. Ministrski svet se je nocoj od 18. do 20. poeve toval o prilikah na Hrvatskem. Notranji minister je poda: obširen referat zlasti z ozirom na Radidev veliki zbor.
prava o dvanajstinah. Debata je bila «- W ,e imi ^ dne 21. t m. v Zagre vahna. Posebno mnogo so govorili kleri- bu. Kakor d(nnava Va^ dopisnik, za
VeUI ■	.! t	U .. mi__r«! .	_	s _ _ i
zapečatena ln nI moč! na svetu, ki bi jo! poravna. Tudi Sabiano je nničen. Oni odvrnila, se še vedno vrača vanj mnogo del prebivalstva, ki ae je vrnil r Lln-
prebivalstva, ki še vedno upa, da se bo zgodfl čudež ln da bo mesto obvarovano pogina.
Lava se pomika dal!e t enakomerno hitrostjo ter Je le dosegla mesto Cateno, k! )« bilo uničeno. Drug! potok lave se pomika proti kraju Lavlnaro. od koder je
kaJel, zlasti posi Zebot, k! so stavili nebroj deloma resnih, deloma neresnih predlogov, katere so radikali po vrsti gladko odbijali. Finančni minister j« naznanil, da se bo kmalu izvršila izpremem ba zakona o pristojbinah in da se bo ukinilo razlikovanje o obdavčenju glede \ žganja. Dr. Krizman je poudarja! važnost dovršitve liške železnice. Finančni i minister ie sprejel njegov predlog ter bo guaglosee, je zopet zapustil mesto, da ie Jutri predložil dodatek k dvan&jsti-reSi vsaj svoje življenje. Število begun- nam, da se za zgradbo liftke železnice v j cev, kl je moralo zapustiti svoje domove se ceni na približno 80 tisoč.
hteva Radič 6triktne izjave vlade gle de izvedbe Markovega protokola in pripravljenosti za pogajanja na podlagi federalističnega programa, ker b sicer smatral vse stike z radikali za prekinjene ter vladi »napovedal vojno«. 0 rezultatih današnjega p os veto vanja se čuva stroira tajnost, vendar izgleda, da je vlada odbila Radičev^ ponovno propozicijo
Ministrski predsednik Mussolini ki M Je danos zjutraj vrnil h Firence v Rim,
oddaljen !e še 2 ton. Pogled na uničena i j« opoldne odpotoval na kraj nesreče, polja le naravnost strašen. Izbruhe Etne, j PsP6* je daroval 25 tisoč Ur za begunce, čigar gornji dd le popolnoma zavit v i Od nesreča zadeto prebivalstvo prireja grozni plamen, spremljajo neprestani po- i procesije. Religiozni fanatizem zfcegane-trcsrrf sunki Opoldne je prišlo poročilo i ga ljudstva je dosegel svoj višek. PriCa-iz Catanije, da je lava že dosegla kolo- j kujejo čudež, ki bi jih rešil grozne ne-dvor v Cerru ter prerezala cesto Castig- • srečo.
PRIPRAVE ZA KONKORDAT. juliju, avgustu in septembra doda še na-	20. junija, p. Tu so se da
knadni kred.t 18 milijonov Din. Ravno- , ne, pr1če|e koofer«ice, ki nai deftaitlvnr
i rediglrajo naš predlog za kcokord2t r.
is Bolgarije
Sofija, 20. junije, z. Tu se je konsti« tuirel akcijski odbor, v katerem se ne« hejajo predstavniki vseh strank, ki predstavljajo današnji režim. Glavni na« men tega odbora Jo Izvršitev ujedinje« nje radikalne, demokratske, nacionalne, liberalne, nacionalno « progresivne In socijalističns stranke ▼ eno enotno »narodno stranko«.
Za župana v Sofiji je postavljen eden od glavnih voditeljev cmakedonstvuju« ščih« genera! Lazarov, st njegovega na« mestnika pa Jurij Zankov, predsednik ilindenske organizacija makedonstruju« ščih.
Sinoči se je vrnil v Sofijo oddelek vojaštva, ki je Izvršil umorstvo nad Stamboliiskim. Na kolodvoru jo vojake pozdravil general Lazarov kot narodne junake. Sledila je slovesna povorka po mestu * glasbo. V povorki so vozili tu« di Stambolijsldjev evtomobii Morilce so naročeni ljudje obsipali s cvetjcm.
RAZMEJITEV MED RUMUN1JO IN JUG OSLA M JO.
Beograd. 20. juniju, p. Rumur.ska vlada je imenovala nove delegate v komisijo za razmejitev med našo in runum sko državo. Rumunska vlada je prosila našo vlado, da tudi ona določ! druge delegate, da bi se končno določila deffai-tivna
DriavnI bankrot na
Madžarskem!
Budimpešta, 80. junija. J. V krogih, kl stoje blizu finančnemu ministru. Se; govori, da namerava madtarska vlada proklamlrati državni bankrot, ako se ji m posreči doseči v pogajanjih s Češkoslovaško brezpogojno ukinitev generalne zastavne pravice. Govori se, da je ta namera madžarske vlade znana tudi praški vladi. Od tega dejstva si obetajo v Budimpešti gotov vtis na Malo antanto ▼ smislu izpolnitve zahtev Madžarske, ker bi event katastrofa na Madžarskem imela neprijetna posledice za vso Srednjo Evropa
Zakon o vojski
Beograd, 20. junija, p. Odbor za pro« učavanje vojaškega zakona je danes za« ključil svoje delo. V oddelku »penzije« je bil odklonjen čl. 310, ČL 317. se je Stiliziral tako, de pritlče obolelim ofl« drjem, stalnim vojaškim duhovnikom in podčastnikom denaraa pomoč z« le« čenje. To velja tudi za one rezervne častnike, ki so se udeležili vojne. Pri či 326. se je določilo, da jc rekvizicija do« pustna le v vojni. Posl. Rafajlovič (de« mokrat) se je šc posebej zavzel za umi« rovljene častnike. Minister je obljubil, da bo tekom debate izražene želie čim najbolj upošteval.
tako se doda za zgradbo železnice Cr-mož-Murska Sobota znesek 6 milijonov
BeogTad, 20. junija, p. Danes dopoldne so bili nekateri radikalni poslanci pri ministrskom predsedniku Pašiču in mu rekH, da bo škodovalo radikalni stranki ako Be povečajo doklade na neposredne davke. Paši5 je odgovoril, da drugo kritje ni mogoče. Ako hoče radikalska vlada ostati na vladi, mora ra-dikalskl klub solidarno glasovati sa povišanje davčnih doklad.
Vesti o zaroki kralja Borisa netočne
Beograd, 20 junija, r. Z ozirom na vesti o predstoječi zaroki bolgarskega kralja Borisa z rumunsko princezinjo Ileano. ki so zlasti v Srbiji povzročile veliko razburjenje, ie danes zunanfi minister dr. Ninčič ofieijelno Izjavil: Ta vest ne odgovarja dejstvom ter predstavlja le ponesrečen poskus za-vleči našo dinastijo ▼ politične tež-koče.
Vesti o zaroki kralja Borisa so se včeraj pojavile 3 raznih etranl 6 tako gotovostjo, da se jim j8 splošno verjelo. Priobčili in komentirali so jih vsi listi, po ogromni večini jako neugodno. Odkod so te vest' lansirane, se še ne ve. Smatra se. da od zelo avtoritativne strani, ker so jih prejeli tudi razni vodilni politični krogi (M! smo našo vest prejeli od dveh strani v t*ko določeni formi, da nismo dvomili o njeni točnosti Op. ur.)
NOV PREVRAT V ALBANIJI?
Beograd, 20. Junija, p. »Pravda« poroča iz Prizrena. da se v severnem ddu Albanije jači akcija Bajrama Cure. Poroča se o velikih borbah z vladnimi četami Zdi se, da gre za nov prevrat v Albaniji !n da je ta akcija v zvezi z do-stodki na Bolgarskem.
Vatikanom. Konferenc se udeležujejo za stopnlk! ministrstva ver, bivši mioiste: pravde dr. Ojurišič, dr. Angješir.ovič nadškofa Bauer In Uccelini, škofa Akša-movič in Jeglič ter eksperti. Kot osnov, služI srbski konkordat lz leta 1914. \ vladnih krogih se smatra, da bo sporazum z Vatikanom mogoč, ako se bod pogajanja vršila direktno m se ne bodr uveljavljale intrige.
Inozemske borze
20. junija.	^
CURIH. Berlin 0.0046, Newyork 556.4 London 25.72, Pariz 34.70, Milan 25-30 Praga 16.72, Budimpešta 0.00625, Buk* rešta 2.70, Beograd 6.30, Sofija IX-Varševe 0.0040, Dunaj 0.00785. Ob 5 popoldne je notiral Beograd 6.35.
TRST. Beograd 25—25-30, Pariz 137 137.50, London 101.50—10130. NewyorV 21.85—22, Curih 395—398, Berlin 0.01". do 0.02, Prage 66—66.50, Dunej 0.03' do 0.032; dolarji 21.80—21.95, dinarji Tr do 25.30. carinski frenki (20) 83.25 d<-84.
DUNAJ. Beograd 804—806, Berlir 0.5050—0.5450, Budimpešta 7.65—7.75 Milan 3206—3214, Newyork 70.985 do 71.135, Praga 2125—2131, Sofijs 934 dr 936, dolarji 70.650—70.950, dinarji 7?-' do 798.
PRAGA. Dunaj 4.50. Berlin 2.45, Rirr 150, Newyork 33.30, Beograd 36.25.
BERLIN. Dunaj 176.55, Milan 5735.5T Newyork 129.675, Beograd 1421.
LONDON. Beograd 390—400, Berlit 540.000—560.000. Nevvork 25.70—25.72. Praga 154—154.25, Dunaj 320.000 dt 330.000, Sofija 425—470.
NEW YORK. Beograd 115, Pariz 626, Berlin 0.085, Milan 457.50, Praga 300.7i Dunej 0.1425. Buditrpešte 1.14.
„tCal€>!i£!k& in nekaSo-Mka znanost"
Klerikalci preživljajo slabe dni. S svojim nesramnim naskokom na univ. prof. dr. Hauptmanna, so zagazili pre-daleč v miakužo osebnih napadov na znanstvenika in pokazali preveč odkrito svojo pravo moralno vrednost in kulturno inferiornost. Zato so kot odgovor na naš torkov Članek priobčili kar dvoje člankov, da bi se oprali. Zdaj ionglarijo z »zdravim razumom« in »zdravim nravstvenim in političnim čutom*. otepajo prav kot pristni domišljavi napolizobraženci s Kantom Darvinom, sv. Avguštinom, Aristotelom, Erjavcem Schnackschnepperlei-uom in vendar v vsej tej brozgi ne morejo dati odgovora na bistvo našega članka Mi nismo hoteli braniti znanstvenih teorij prof. dr. Hauptmanna, to bo gospod univ. profesor Ftoril eventualno že sam. če in kadar se mu bo zdelo potrebno. Mi smo predvsem vzeli v zaščito svobodo znanosti, ki jo je »Slovenec* naskočil kakor navaden politični prlganjač s tem, da je pozva! na posnemanj" žalostnega zagrebškega vzgleda, torej na znanstveno borbo z gnilimi jajci in družabnim bojkotom. Tega nesramnega poziva si »Slovenec* ne upa zagovarjati, zato ga sedaj kratkomalo zamolči in bi rad potuhnjeno zavil v stran od jedra zadeve. Tega dejstva klerikalci ne morejo več izbrisati in oficijelno glasilo SLS se menda samo sramuje laatnih metod. Kljub vsemu pa si »Slovenec* danos, ko je preteklo šele dva dni eni poziva na bojkot in borbo z gnilimi jajci, upa zapisati, da ne brani nikomur, zagovarjati svoje mnenje. Tako malo sramu ima klerikalni svet.
S tem, da nismo proklamirali fa-moznega dr. Mala zs prvo znanstveno kapseitoto, pa sme spravili nehote bralce »Slovenčeve* v nesrečo, da bodo morali brati znova učen jaške modrosti te slavne avtoritete. Sedaj, ko niso zadostovali predali »Casovi*, drvi plaz dr. Malovega mrevarjenja zgodovino v nevzdržnem navalu na »Slo-venčevo* občinstvo. To nas seveda nadalje nič več ne briga, zlasti odkar imamo tako znamenite izkušnje s klerikalnimi zgodovinarji. Ti veliki resnic-oljubi so priobčili dne 81. maja v »Slovencu* članek: »Zgodovina dokazuje*. ki je bil poln čisto navadnih laži in potvorb. Mi smo v naši številki še dne S. junija te laži razkrinkali in dokazali, koliko je vredna ta katoliško - politična zgodovinska znanost, — pa do danes n; bilo niti besedice v obrambo. Tako je gospodom klerikalnim zgodovinarjem stvarna kritika zaprla sapo in od takrat smo upravičeni imeti o njihovi temeljitosti in zanesljivosti iakc nizko sodbo.
Naposled se človek vendarle vpraša, kje bi ležal vzrok da se dr. Mal ae more zadovoljiti z znanstveno debato v znanstveni reviji, in zakaj se stvar prenaša v političen list in v cako ostuden osebni napr.d. Morda pa je vzrok res v osebni užaljenosti. Kajti veliki klerikalni zgodovinar dr. Mal je hvalil včasii prof dr. Hauptmanna, odkar pa jo bil zavrnjen njegov poskus, habilitirati st na univerzi v Ljubljani, je postal prof. Hauptmann vreden, da pozivajo klerikalni svet z gnilimi jajci zoper njega. To bi postavilo klerikalne može v še lepšo luč...
Faiistovskš merilci na dely
Slučajno nam Je prišla v roke zadnja Številka v Trstu Izhajajočega socialističnega dnevnika »L' Unita Socialista*, ki Jo le, kakor nam zagotavlja tisti ki nam Jo Je Izročil, oblast zaplenila zaradi njenega razkritja o fašistovskih grozodejstvih na dan praznika »dello statute*.
Pod naslovom «Mo!k na vsej črti* pravi list, da. Je dolžnost oblasti ako noče biti sokriva na fašistovskih grozodejstvih, da pove Javnosti, kdo je umoril fašista Creno in komunista Berceta In kdo so bili tisti, ki so hoteli umoriti Ri-bariča. Danes Je vse tržaško prebivalstvo prepričano, da so Creno ustrelili sa-
[ m! tašlst!, vojaki raStstovsKe nrnfce, kl
so zasledovali bežeča komunista In streljali za njima. List vprašuje, zakaj se sedaj tako molil o pričah, ki so videle ves prizor, ln zakaj se sploh ne govori o tistih dveh pretveznih Crenovih morilcih, ki so Ju baje celo aretirali Listu se tudi čudno zdi, da oblast ne pride na sled zveriusklm Bercetovim morilcem ln tistim, kl so hoteli umoriti Ribarlča, In pravi, da bo odslej pač tako, da bodo fašisti rajši morili ljudi kot pa Jim dajali riclnovo olje, ker se za rlclnovo olje dobi najmauje dve leti Ječe, za umor pa niči
V	drugem članku pa opisuje Hst, kako so fašlti hoteli umoriti tržaškega komunističnega mestnega svetovalca Ribarlča:
V	nedeljo, 3. t m., nekako ob 23.15 se
Je Ribarič nahajal v svojem stanovanju. Sedd Je v kuhinji In čital. Poleg nJega so bile tri njegove mlajše sestre in neka njihova prijateljica. Kar se Je začul ropot po stopnicah ln kilci: »Ribarič!* Vrata so se odprla ln v kuhinjo Je vdrlo kakih pet oseb, nekateri v kroju faši-stovske milice, drugI pa v civilni obleki. Več lih Je ostalo na hodniku ln v veži. Poveljeval Jim Je častnik lašlstovske milice. Tisti, ki so vdrli v kuhinjo, so nastavili Ribariču samokrese na prsi in ga pozvali, naj gre ž njimi. Ribarič se ni upiral. Hotel si Je pripeti ovratnik, pa so mu reki!, da naj ne gleda na obleko češ, tamkaj, kamor ima Iti...
Odvedli so ga v vojašnico fašistovske milice v ul. Ferrlera, kjer so ga na nečloveški način pretepli z bikovkami ln rogovi samokresov. Kri mu Je lila iz številnih ran na glavi, a tolkli so dalje kakor besni Ln ga psovall na najgrši način.
Končno Je privozll prod vojašnico ka-milon. Ribarlča, kl se skoraj nI več zavedel so vrgli v kamljon ln ga pokrili s plahto, da ne bi ga kdo opazH t oken bližnjih hiš. Kamljon Je nato krenil proti Sv. Alojziju. Na kamljonu Je bilo devet vojakov fašistovske milice s poročnikom in en civilist, kl je bil določen za rablja. Milica Je bila oborožena s puškami. Ko Je kamljon pusti! za seboj delavske hiše pri Sv. Alojziju, je poročnik dal razkriti Ribarlča, češ da je plahto, ki Jc bila vsa krvava, težko oprati. Drugi so privlekli na dan križec ln ga ponujali Ribariču, da naj ga poljubi, ker bo kinalu na drugem svetu. Vmes so ga pa suvaii z nogami. Tako so prišli do »Lovca* in kamijon se je ustavil v bližini strdišča. Tedaj Je tisti, ki Je bil oblečen civilno, rekel Ribariču: »Tvoja ura Js prišla!*
Vzel mu Je robec, ki ga )e nosil v gornjem žepu suknje, ln klobuk, češ: »Tega ne potrebuješ več; kamor pojdeš, najdeš ! Ljenlna.*
Nato so poskaknli s kamljona !n dvll- j no oblečeni fašist je potegni! Iz žepa ve- ] llko pištolo ter odprl varnostno zaporo. Z levico Je prijel Ribarlča za roko.
»Dobro ga poči!* mu Je dejal poročnik.
Miličnik! so nato stopili nekoliko v stran, da M Jih v temi ne zadela kaka krogla.
V	tem zadnjem trenotku se Je dotlej polunezavestnl Ribarič zavedel, zbral vse svoje moči, porinil od sebe rablja In skočil v goščavo.
Fašisti so ostali prvi trenutek osupli, ko so videli, da jim Je tako nepričako- j vano ušla Iz rok njihova žrtev, potem so j pa skočili za ubežnikom. Toda noč Je bl-j ia temna in Ribarič se je že skril v gozd ni gošči. Iskali so ga precej časa, streljali so za njiin s puškami Ln samokresi, ali brez uspeha.
Ribarič se Je skriva! nekoliko dni In medtem mu Je neki prijatelj zdravil rane, ki Jih Je dobil pri napadu. Ko se je nekoliko opomogd ln je mislil, da Je minula največja nevarnost, da bl zopet padci v roke svojih preganjalcev, se ie vrnil k svoji družini, ki Je ves tisti čas zaradi neizvestnosti živela v strahovitih mukah. Sedaj ga stražijo številni orožniki in iunkcijonarji kvesture.
Tako «L' Unita Socialista*. Vse ostalo tržaško časopisje Je molčalo o dogodku, ali ga pa tako zavilo, da se Je popolnoma zakrilo grozodejstvo fašistovske milice. Ribarič sam je zato poslal nekemu tržaškemu listu pismo, v katerem Je na kratko opisal ves dogodek tako, kakor je opisan zgoraj, toda kakor posnemamo
po «L" Unlta SociaBsta*, fe dotiem fhr tudi to pismo 1« kratko omenil ln stvar zamolčal. »L* Unlta Socialista* objavila seda) to Ribarlčcvo pismo, kl zaključuje z besodaml: »Taka Je resnica, ln če ne bl Jih preziral, U mogel navesti tudi Imena*.
Jasno Je torej, da Ribarič pozna tiste, kl so ga hotdi umoriti, In bi bilo oblastim pač lahko Izvedeti njihova imena. Toda oblasti molče!
Taka Je torej Mussolinijeva pravica
Narodna skuoičina
r. Beograd, 20. junija.
Na današnji seji je skupščina uada-ljcvala razpravo o oddelku notranje-gu ministrstva zakonskega predloga o izrednih in naknadnih kreditih. Posl. Voja Lazič (zemlj.) je kritiziral zaupne fonde notranjega ministrstva. Za njim je dr. Sečerov (dem.) navedel colo vrsto dokumentov, iz katerih je razvidno, da je radikalska vlada iz strankarskih razlogov premeščala uradnike, odpuščala občinsko funkci-jonarje in pognala mnogo naših državljanov iz Vojvodine na Madžarsko. Vlada izvršuje redukcijo člnovnlkov s tem, da odpušča demokrate iz državne službe. Pri glasovanju so bili izredni krediti notranjega ministrstva v znesku 40.0GG 749 dinarjev sprejeti.
Sledila je razprava o oddelku ministrstva za narodno zdravje. Poslanca Kremžar (kler.) in Moskovljevič (zem.) sta zahtevala večje kredite za pobijanje kužnih bolezni. Minister za narodno zdravstvo je odgovoril, da so določene vsoto zadostne, da se izvrši glavui načrt za zaščito narodnega zdravstva. Nato so Lili krediti ministrstva za narodno zdravstvo v znesku 25.913225 dinarjev sprejeti.
Pri razpravi o oddHku finančnega ministrstva je posl. Voja Lazič kritiziral radikalne poslance - Beljake, ki imajo dovolj denarja za premeščanje uradnikov In plačevanje honorarjev, nohenega denarja pa za ponesrečence.
Nato je bila seja zaključena in sklicana prihodnja za jutri dopoldne.
Jugostaviia in nova bolgarska vlada
T.Beograd, 20. junija.
Včeraj popoldne je g. Minčev, odpravnik poslov bolgarskega poslaništva, ki ga Je v Beograd poslala nova vlada g. Can-kova, zaprosil zunanjega ministra Nin-čiča, da mu odredi dan, kdaj ga more sprejeti. O. Ninčlč pa mu Je odgovor!!, da še nc ve, da II ga bo sploh sprejel. Vprašanje priznanja nove bolgarske vlade še ni rešeno, ker Je naša vlada še v posvetovanju o tem s Prago. Vlada Je brzojavno pozvala našega sofijskega poslanika Raklča, v Beograd, da predloži min. svetu Izčrpno poročilo o dogodkih !n stanju v Bolgariji. V zvezi s tem le danes češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Scba posetil pomočnika min. zunanjih dd Panto Gavrlloviča.
Anglija in Bokarlja.
r. Solila, 20. junija.
Angleški pclnomočn! minister v Sofiji i je danes posetil ministra notranjih dci Kalfova, kateremu Je izjavil, da bo Anglija pomagala novi bolgarski vladi, ako bo spoštovala mir In mirovne pogodbe in ako se ne bo spuščala v nobene avanture.
Mobilizacija komitašev.
r. Beograd, 20. Jun!)a.
Komitsk! vojvoda Todor Aleksandrov je vsem makedonskim organizacijam Izdal nalog, da imajo svoje čete koncentrirati na planini Vitoš. Vsled tega Je do-sedaj tamkaj zbranih že preko 27.000 dobro oboroženih komitašev, kl se pripravljajo za večji napad na našo Južno meio.
Daskalov aretiran?
p. Beograd, 20. Junija.
»Pravda* poroča Iz Subotlce, da so madžarske oblasti aretirale g. Daskalo-va, bolgaskega poslanika v Pragi. Zdi se, da so pripravljeni prevesti ga v Sofijo.
Aretirani ministri disldentl
r. Solila, 20. junija.
Včeraj so bil! aretirani bivši ministri Stambolijskijevega kabineta Tomov.
OuTTMKrr, fli Mancflov, karere Je Stambolijski svoj čas Izključil Iz stranke, ker so bili v zvezi z makedonstvuJuščImL
Politične beležke
"+ Pesnica ali navadna kombinacija? Pod tem nasiovom registrira »Politika* vesti, da se namerava bolgarski kralj Boris zaročiti z rumunsko prlnce-zinjo Ileano. List pristavlja, da ta vest ne more biti sprejeta — ako Je resnična — prijazno niti v JugoslavlJI, niti v Ru-munlJI, ker bl pomenila dlnastično politiko, ki nI v skladu z voljo prizadetih narodov. Končno opozarja na dlnastično politiko, ki sta Jo vodila poslednja dva Obrenoviča, In pravi za sedanji slučaj: »V tem slučaju bo Jasno, da so bil! stavljen! dlnastlčni interesi nad narodne in državne Interese. In ka! pomeni na Balkanu, ako se utrdi o dinastiji tako mišljenje, ni potrebno posebej naglašatl. Zato ml še nc morseno verovati, da se bo ta vest uresničila*.
-f Radikale! snubijo Nemce !n Madžare. Novosadskl »Deutsches Volks-hlatt* javlja, da ie radikalni klub skleni! pospešiti v Vojvodini strankarsko agitacijo posebno med Nemd In Madžari Novosadskl radikalski organ »Zastava* nameravajo radikalci premestiti v Beograd, mesto njega pa osnovati v Novem Sadu in Subotici po en radikalski list v nemščini In madžarščini.
-f- DlplomatiOnl ton v mirotvorni republiki. Stjepan Radič v najnovejši številki »Siob. Doma* obračunava s češkim politikom ln državnikom dr. Kra-mafem. Naziva ga »gosposkim nadute-fetn ln plltkoumnikom prvega roda*, ter ga pozdravlja s priimki »glupar* ln »fa-lot*. O. Radič očividno pripravlja za svo Jo mirotvorno republiko bodoče dobre mednarodne odnošaje ln se url v diplomatskem bontonu.
tetjev prtrodnlh znanosti*. Anučbvjva šolat Je dala Rusiji celo generacijo Izvrstnih geografov, antropologov ta arheologov.
Po svetu
—	Zadnji dnevi Stambolijskega.
Par dni pred prevratom Je našel, kakor poročajo beograiski listi, Stambolijski na svoji postelji košček papirja z napisom: »Pazi na to, kaj ddaš! Tvoje življenje Je v naših rokah!* Naslednii večer je naše! koš-ek papirja, zavitega v košček rluhe z njegove postelje z napisom: »Tvoje življenje Je v naših rokah, kakor je bil tudi košček rjuhe na kater! si sinoči spal'* Ker Je dobival Stambolijski tudi poprej taka in podobna sporočila, se sploh nI brigal za nje. Sedaj šele se je pokazalo, da Je bila Sofija tudi pred prevratom popolnoma v rokah macedonske-ga komlteta m da so bil! cclo Staiubo-lijskljevi sluge — zaupniki tega komlteta...
—	Ljudsko štetje v Avstriji. V Avstriji sc je vršilo letos ljudsko štetje in so znani sedaj glavni rezultati. Po najnovejšem štetju ima Avstrija 6.535.3S5 prebivalcev. Glavno mesto Dunaj Je nekoliko nazadovalo in šteje sodaj 1,S65.110 prebivalcev. Posamezne zvezne dežele linajo preblva,ccv: Nižja Avstrija 1 milijon 479.284, Gornja Avstrija 873.748. Štajerska 979.952, Koroška 370.432, Soino-graška 222.752, Tirolska 313.779, Preda-relska 139.959 ln Oradiščanska 290.351. Od leta 1920 se Je prebivalstvo pomnožilo za okroglo 250.000 duš. Rezultati štetja glede posameznih narodnosti še niso znani
—	«Sec0l0»-fašist0vskl list. Ugledni milanski dnevnik II Secolo, dosedaj last senatorja della Torre, Je prešel v fašistovske roke. Kupila ga je skupina milanskih financirjev za 10 milijonov lir.
—	Francija gradi železnico skozi Saharo. Te dni bo irancoskemu parlamentu predložen zakonski načrt, kl predlaga zgraditev ždezniške proge skozi Saharo. Dolgost proge znaša okoil 3000 km. Proga se bo nahajala pod stalno kontrolo, ki se bo izvrševala s pomočjo zrakoplovov in avtomobilov.
—	Smrt ruskega učenjaka. Dne 4. t. m. Je umrl v Moskvi 80 let star znameniti ruski geograf, antropolog in etnograf vseuč. profesor in častni član ruske akademije znanosti Dimltrli N. Anučin. Pokojni učenjak je bil ustanovitelj moskovskega antropološkega muzeja ter predsednik čuvenega ruskega »Društva prija-
Prosveta
Javna produkcija gojencev »Dramatične šole* v Ljubljani, ki se je vršila sinoči v dramskem gledališču, je imela zelo dober uspeh. Program je bil zelo i>e-ster In zanimiv in lahko rečemo La ta-četnike težak, posebno Shakespeare. Ven dar pa so vsi svoje naloge dovolj častno rešili ln je »Udruženju* in učiteljem dramatične šole samo častitati. Izmed učencev gre predvsem pohvala g. Janu. ki kaže nedvomno velik talent, razpolaga z lepim, močnim organom in prednaša zelo Inteligentno. Isto velja o gdč. Sto-rori, ki Je oeobito kot ladv Macbeth dokazala izredne zmoinoeti. Veeel pojev Je da ,ie »Udruženje* udejatvilo to srečno misel, da se nam naši mladi talent je n« izgube. Na wak način naj se tem mladim ljudem omogoči nadaljnji študij.
Koncert celjskega pevskega društva, ki se je vršil v soboto r Narodnem domu, je v vsakem oilru zadovoljiL Zbor Je v znatni meri ojačon po novih močeh, čemur Je morda pripisovati, da Se ni popolnoma enoten, kar se je pokazalo posebno pri izgovarjanju besed. Pevski material je prav dober in vešče razdeljen V mešanih zlnjrih je čuti premoč ženskih glasov; moški zbori trene polno. V celoti je bil ve« spored srečno izbran ter. nas je seznanil z novejšimi slovenskimi pesmi Veseli nas posebno, da smo slišali pesmi domačih celjskih skladateljev gg. Preglja iu Osterca. Koncert je pokaral, da stremi pevovodja g. Pregelj z vso resnostjo za tein, da spravi celjsko pevsko društvo na ono višino, da bo mo. glo tekmovati z najboljšimi zbori naAe ožje domovine. Pevovodji ln društvu is. kruno čestitamo k lepemu uspehu.
Šport
Popravek: V našem včeralšnjrtn poročilu o lahkoatletskem mitingu S. K. Pri morje se mora prva vrstica druge kolo-ne glasiti pravilno: Štafeta 4 X 50 m (in ne 4 X 100 m), dame, (1 štafeta) Primorje 3! sek.
Interni klubski tenls-turnlr S. K. M-rile. Interni klubski tenis-turnir priredi za svoje člane S. K. Ilirija v LJubljani, dne 24. Junija t. 1. Prijave sprejema do zaključno dne 22. t. m. J. Pogačar, tvrd-ka Oorcc, palača Ljubljanske Kreditne banke. Istotam se dobe tudi podrobnejš« Informacije.
Včerajšnje prvenstvene tekme na Dunaju. Rapid : Admira 5 : 1 (4 : 0). Ama-teure : Vlcnna 3 : 2 (1 : 2). Težko Izvo-•evana zm:iga Amatcurjev. Odločitev pa. de pet minut, pred koncem Iz enalstme-trovke, k", lo zabije Schaller. Hortha i \VAC. 3 : 3 (2 : 2). Rapid je sedaj gotov da postane prvak.
Lahkoatietski podsavez Ljubljana. Seja upravnega odbora danes zvečer ob 20.30 v Športni zvezi (Nar. dom).
Mirovna olimpiJaJa v Goeteborga (Švedska). V jugoslovanski lahkoatietski reprezentanci, ki bo na tej svetovni šport ni prireditvi startalo za barve naše države, sta tudi dva Slovenca, znana sprln-terja ljubljanskega PrUnorJa Perpar St. , in Valtrič iiinko. Oba postaneta, ko se i vkrcata v nemškem pristanišču Lflbeck na švedski parnik, gosta Švedske. Toda stroški vožnje do Lubecka in nazaj sc tako ogromni, da jih 1LAS. ne more kriti sam ter morajo prizadeti podsavezi oziroma klubi staviti potrebna sredstva na razpolaganje. Naša laliko.:t!eta odideta že 24. t. m. z večernim brzovlakom preko Dunaja. Berlina, Llibecka v danski Kopenhagen, kjer startata dne 28. t m. na velikem internacionalnem mitingu skandinavskih držav. Od tu potujeta v Goeteborg, kjer ostaneta do 10. julija. V LJubljano se vrneta 14. julija. Ljubljanski lahkoatietski podsavez in S. K-Primorje se obračata radi tega na vse naše, športu naklonjene posameznike in zavode z nujno prošnjo, da s prispevki omogočijo Perparju in Valtrlču vožnjo v Goeteborg. Prispevke sprejema Iz prijaznosti tudi naš Ust.
Na Jadrana
Zaključek.
V zaključnem pismu moram biti resen, kajti tudi zaključek našega potovanja Je bil resen. Z opisom potovanja namenoma nisem hotel podati suhoparnega spi-sa kakor so navadno potopisi, ki komaj desetino bralcev zanimajo, zato sem vpletel razpoloženje izletnikov, njih navade in njih dobrovoljen smeh vzbujajoče ponašanje. Priznam, da sem včasih pretiraval, na vsak način pa vedno tam, kjer sem govoril o pijači. Bolj solidnih ljudi ne bi kmalu našel kot so bili izletniki iz Slovenije. Nihče nI tinel toliko vodnikov, potopisov In zemljevidov od nas obiskanih krajev s seboj kot naši ljudje. Od ljudi, ki so že potovali po teh krajih, se je hotelo vse izvedeti za vsako selo, kaj prideluje, kakšno znamenitost predstavlja ta aH ona umetnina, kje bi se lahko sklopile trgovske zveze Itd. In če smo prišli na kopno, so se razpršili naši industrijalci ln trgovci, obiskali stare predvojne odjemalce ali sklenili nove kupčijske zveze — ne izvzemši g. Cirila, ki je tudi obnavljal zveze iz svojega prejšnjega bivanja v Dalmaciji. — Dru-ti zopet so pisali dnevnike, zabeleževali si važnejše vtise, urejevali razglednice to albume obiskanih krajev i—, skratka
nič se mi ni čudno zdelo, če se ml le eden ali drugi sopotnik Neslovenec izjavil: Ej, vi Slovenci ste vredni ljudi, uviek sakupljate utile cum dulcl!
Kadar pa Je prilika nanesla zabavo, srno bili pa tudi na mestu. Toliko prisrčnega smeha — g. Ivanka bo rekla, da nlo mislim, — toliko petja In veselega razpoloženja n! bilo nikjer na barki kot pri nas, da smo zopet čuU: EJ, pri Vas Je veseio!
In naš! namišljeni bolniki! Da ste Jih videli kako so izkoriščal! vsako minuto, da jim Ja ne uide mrvica lečilnega morskega ziaka ali nebeškega solnca. So praktični naši ljudje, to sem videl; izkoristili so, kar Je bilo koristnega, izkoristili pa tudi, kar je bilo zabavnega.
Zaklluček potovanja Je bil resen, sem omenil v začetku, da, bil Je naravnost otožen.
Ko smo se drugo jutro po prisrčnem
poslovilnem večeru v Cirkvcnici zbudili, je parnik p!u! proti Kraljeviči. A namesto, da bi zavil pri Kraljeviči v Bakarski zaliv, ja usmeril vožnjo kar čez morje proti Istrski obali. V Jutranji meglic! se nam Je zasvetila žalostna Uika v lužni Istri, ki Je, odkar Je italijanska, še bolj tužna. Prav blizu obale pri Moščenici je parnik zaokn-il nroti severu in pluli smo mimo nebeškoleDe rlvijere. z Iko.
Lovrano, Opatijo in Voloskrm. Mrtvi so j bili ti kraji brez prometa in brez ljudij — morda ie bila prezgodnja ura — a nam so se solzile oči tuge in srda, da Je nam j ugrabljena tako lepa zemlja, tako rajsko! lepa morska letovišča, ki bl v naši dr-; žavi uspevala ta se še dvignUa, a v Ita- ! liji propadajo.
Videli smo na potovanju toliko lepih krajev, toliko naših ljudi, veselih, da so v svobodni Jugos!a\iji, in vračali smo se domov, da povemo, kako krasna Je naša domovina ob morski obali — zdaj ob koncu pa vidimo črne pege, žalostne Istrane, še vište naše ožje rojake: Primorce, Goričane In Notranjce v sužno-sti, zdlliujoče po osvobojenju! Se bolj se nam zamegle oči, kajti v spominu na veličastne tradicije In zgodovino naših bratov Hrvatov in Srbov v Dalmaciji smo spoznali malenkost Slovencev, kl nimamo ne prave zgodovine, ne prave tradicije — izvzemšl kamen na Oosposvet-skem polju —. In pr! naši neznanosti ječi še tretjina Slovencev v tuji, njim skrajno sovražni oblasti; ali ni hudo. da nam ob koncu lepega sprehoda po najlepših krajih naše domovine mora zakr-vaveti srce?
Nič ne pomaga, da vidimo na višini brda osvobojeni Kastav, da se mimo zvijačno nam ugrabllene Reke približamo
Sušaku, pred nJim v mrtvilu ležečem Ba-rošu in Delti, tuga nas preveva tudi ko se zopet vračamo proti jugu in zavijemo v Bakarski zaliv. Ostalo je želo v naših lepih spominih in otožni se vračamo z našega divnega morja na kopno.
Vsa prešernost in objestnost nas Je minila, ko sino se izkrcali v Bakru. In tudi krasna železniška vožnja po Gorskem kotarju in dalje proti lepemu bogatemu Zagrebu nam nI vrnila veselega razpoloženja, ki smo ga ves čas na potovanju imeli. Prijateljsko smo se ločdl v Zagrebu od sopotnikov in drčall v naročje svojih dragih.
Izlet Je bil za gospodarske kroge in moral bi vam pisati o vtisih z gospodarskega stališča. Prav malo Je bilo o tem govora, ker sem si to prihranil za strokovni list, veliko več sem pa povedal, kaj smo počeli na brodu, kako smo se zabavali ln kakšne lepe vtise bomo za vedno Imeli na lepo našo rlvijcro, na sinje naše morje, ki nudi za potnika v svojih neprestano se menjajočih spremembah tak užitek kakor si ga drugod nikjer ni mog.>če misliti.
Jc mnogo ljudi pri nas, kl veliko bolje poznajo inozemstvo nego svojo domovino. Gredo s stališča, da Je drugod vse lepše in udobnejše. Takim svetujem to potovanje, ki smo ea mi imeli Livenen
sem, da bo spoznanje našega morja, zz" dovinsko, gospodarsko in umetniško vse drugo nadkriljujočih krajev ob obali zadovoljilo ln očaralo vsakega razvajenca in da se bo divil tem krasotam, vse premalo cenimo.
Imamo morje pred nosom. P3 ga ne poznamo in uvažujemo Naši bratje Cehi, kl smo nanje naleteli ob vsej obali in na vseh otokih noter do Cme gore. znajo ceniti nicgovo vrednost in ne pretiravam. če rečem, da Jih Je že zdaj okrog 60 tisoč na nsSI rivijeri Pozna-vajmo samega sebe in treba, da nas drugI opozore na ob.lne vrednosti, krasote In korist! bivanja ob morju.
H koncu vse priznanje zagrebškemu društvu za promd stranaca ozir. njegovemu predsedniku Miliču za prireditev potovanja. Hvala vsem sopotnikom, še bolj ožjim rojakom ln prijateljem! Ce sem o komu kaj več povedal kakor Je bilo prav. naj mi ne zameri. Očital mi bo to lahko o priliki, ko nas ožje povabi v svoj Tusculum ob Savi gospa Ivka, kjer se bomo zgovorili, če Je bilo vse v redu in prav. Gospe Ivanke ne sme manjkati!
M
DARUJTE ZA CIRII^METODOVO DRUŽBO.
Domače vesti
8EMESTRALIA.
Dojenstvo ljubljanske Almae matrls se te dni oddolžuje glavni in poglavitni tradiciji: pobiranju zaključnih podpisov in testaciji semestra. Kolokviji, izpiti in rigorozi so pri tem le zunanji privesek; odgovoriš ali frčiš, pa basta. S podpisi je drugače. Slaba volja enega profesorja samega te postali za en semester in pomladi med »staro sorto*.
Spominjam se prvega semestralnega sklepa po prevratu in tovariša Draga. Iz vjetništva se je vrnil Drago, in-skiibiral se na univerzi in ostal doma na, rekon valescencL Ob semestru je prišel pobirat podpise V30 je vjel, le ta poslednjega se je potrudil k profe-frju na dom. A je slabo naletel. Go-i-pcd profesor svoj živ dan ni imel časti spoznati njega, tovariša Draga, — tako je dejal in pristavil, da podpisov ' e daie na domu. Iz principa nel —
rekel . . . Tedaj šine Dragu, juridič-ni ovci, brza misel v glavo:
»Kozel avstrijski, ki ima principe! Princip je samo eden, princip vseh principov: prilagodi se položaju!*
V mučeniških katakombah smo tovarišu Dragu komaj ohladili jezo s hladnimi zalivki. In njegov aforizem smo si zapisali g!< bok-j v srce. Toda drugi dan je tovariš Drago vseeno !z-taknil kritični podpis, študiral naprej in se zdaj kot odvetniški koncipijent ra zelenem Štajerskem prilagodujo položaju . . . Kako je dandanes na ljubljanski nniverzi, ne vem. Tudi ne ■vem, ali akademiki šc govorijo v takih sforizmih kakor tovariš Drago.
Srečal pa sem včeraj komilitona Puhloslava. Pobral jc na univerzi zadnja akadenuka šila ln kopita in zdaj takorekoč namerava uravnati svojo barko v velike valove življenja. Prijateljsko sva se pomenila o visokih ciljih. Komiliton Puhloslav je bil včasih čudak. Zanimal se je za sanskrit, apokalipso in kratkokrilo modo ter je rad govoril o proletkultu; nismo ga zavidali. Toda komiliton Puhloslav se je umiril in usmeril. Razodel mi je včeraj, da se oženi. «Phe!» — je dejal, »radikalcem se zapišem, pa dobim doto.* In svoji bodoči tašči je že naročil radikalski organ. Saj ni drag špas. če ga pošiljajo — badava. »Pa bo mir v hiši in sreča junaška!* je še pristavil.
Zdi se mi, da je tn li to aforizem in da je komiliton Puhloslav prav sodoben dečko,	Skep-Sa.
*	Za državne nameščence. Včeraj «e fe vršila plenarna seja ljubljanskega načelstva JDS, na kateri se je tudi obširno razpravljalo o uradniškem vprašanju. Stališče demokratskih poslancev v parkuncntu, da treba pred vsem in brez ozira na potek razprave o uradniški pragmatiki že v budžetnih dvanajstinah za^igurati primerne zneske za zvišanje dragiujskih doidad s 1. julijem, se je vzelo z odobravanjem na znanje. Posl. Reisner ju, Kumanudi-,ju in Pribičevidu je bila izrečena posebna zahvala za njihov energičen nastop tudi v varstvo političnih pravic državnega nameščenca. Načelstvo je naše poslance brzojavno pozvalo, da z vsemi sredstvi poskušajo spraviti vprašanje dodatkov v zakon o dvanaj-stinkah. Končno se je razpravljalo o gibanju državnih nameščencev ter se je načelstvo odzvalo tudi pozivu »akcijskega odbora* za materijalno pod-Doro.
*	Spomenik kralja Petra v Krtipi. V
bosanski Kr ipi je bil prošlo nedeljo na izredno svečan način odkrit spomenik blagopokojneg? kralja Petra Osvoboditelja. Slavnosti se je udeležilo ogromno število ljudstva. Predsednik odbora za postavljanje spomenika, Ri-sto Prodanovie, je v navdušenem govoru poudarjal pomen da se blagopo-kojnemu kralju Osvoboditelju postavi dostojen spomenik v teh krajih, kjer je bil pokojnik znan kot bojevr>ik za svobodo našega naroda, ter je nagla Sal, da spomin na kralja - mufenika z albanske Golgote ne bo pozabljen, dokler bo živel edinstveni naš troimeni narod. Po govoru predsednika Proda-noviča je akademsko pevsko društvo -.-Balkan* zapeio vse tri nase narodne himne.
*	Kongres jugoslovanskih novinarjev. Kakor smo že zadnjič poročali, se vrši v dneh 4. do 6. avgusta v Ljub Ijani glavna skupščina »Jugoslovanskega novinarskega udruženia*. Takrat se snidejo v Ljubljani reprezen-tanti celokupnega jugoslovanskega tiska, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih Kof gosti jugoslovanskih novinarjev dospejo v Ljubljano tudi češki in poljski novinarji, ki hodo s svojim prihoh in dali skupščini povsem slovanski značaj. Ljubljanski novinarji imajo važno nalogo, da organizirajo vse predpriprave, da bo skupščina" v vsakem pogledu dobro uspela. Glavno skrb nam delajo prenočišča. V tem oziru se obračamo na celokupno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, da nam "gre na roko in nam za ta čas odstopi vse razpoložljive sobe. Sedaj, ko odide dijaštvo na počitnice. bo marsikomu mogoče ugoditi našim potrebam. Sloves, ki ga uživa v tem pogledu Ljubljana širom naše domovine, bo znova potrjen. Zavedajte se, da bo glas o gostoljubnosti Ljub-liinčaaov nacolnil jdo zborovanju no-
I vinarjev vse naše časopisje. Prijave glede stanovanj z eventualno navedbo cene, je nasloviti naslov: Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave. —. Pripravljalni odbor.
*	Madžarska emigracija v Jugoslaviji. Kakor poročajo zagrebški »Rije Či», se je prošlo nede'jo vršilo v Beo-giadu veliko zborovanje delegatov madžarske delegacije iz cele Jugosla vije, na katerem je vodia te emigracijo, g. Linder, poročal o razmerah na Madžarskem. Sprejeta je bila resolucija madžarske emigracije v Jugoslaviji, v kateri protestira proti današnjemu Horthyjevemu sistemu na Madžarskem, ki že štiri leta z najekstremnej-šind terorističnimi sredstvi spodkopava vsako notranio energijo in razsipava vse vrednosti Svobodnemu madžarskemu narodu daje liorthy namesto dela ln kruha zapor in beraško palico, nnmosto svobodo zatiranje. Da se izogne ekonomskemu bankrotu Madžarske, je dana le ena možnost: izmenjava sedanjega nasilnega reZima z demokratijo, ki temelji na svobodno izraženi narodni volji. Madžarska emigracija v Jugoslaviji poživlja demokratsko opozicijo v parlamentu, da se odločno upre IIorthyjeveinu režimu in da odločno deluje za demokratsko reorganizacijo Madžarske.
*	Vpoklic na orožne vaje. Beograjska »Pravda* doznava. da je vojni minister odredil v|x>klic na enomesečno orožno vajo vseh onih vojakov stalnega kadra, ki so odslužili svoj rok tekom meseca junija letošnjega leta.
*	Institut za socijalno medicino. Kakor doznava beograjsko »Vreme*, je ministrstvo za narodno zdravje sklonilo, da se čim prej, po možnosti še leto«, ustanovi v Beogradu moderen institut za socijalno medicino kot centrala za ce'o državo
*	Sneg o kresu. Kakor smo že poročali, so razni gorski kraji v Sloveniji dobili v zadnjih dr u znatno snežno odejo. 3e neugodnejša vremenska poročila prihajajo iz Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. Na gornjem Štajerskem je tudi v dolinah zapadel debel sneg. V gorskih krajih med Smihe-lom in Rottenmannom ga imajo do pol metra — za kres vsekakor prav nenavaden pojav. Na sadnem drevju ie jioletni sneg napravi! nniogo škode. Živino so morali s planinskih pašnikov odgnati zopet v dolino.
*	Zasledovanje vojaških beguncev. Po poročilu komandanta Dravske di-vizijsko oblasti v Ljubljani sa je v zainjein &isu povečalo število vojaških pobegov pri letošnjih rekrutih. Po večini so to anaeijonalui elementi. Poieg podvzetih korakov s straui vojaške oblasti imajo policijske in občinske oblasti naročilo, da se kontrola nad vojaki izven komand vrši čim strožje. Vse politične oblasti morajo vse domov došle vojaške obveznike strogo kontrolirati tir proti vsakomur, ki nima pravilnih dokumentov, postopati po obstoječih predpisih.
*	Živina in vozila za vojaške vaje. Pri razpravi v odboru za vojni zakon je demokratski poslanec dr. Krizman predlagal, da se oddaji konj in vozil pri pozivu na vojaške vaje oproste vsi oui kmetje, katerim je živina za obdelovanje zemlje neobhodno potrebna. Vojni minister je ua ta predlog pristal, nakar je bil člen 234. vojaškega zako-ua v tem smislu popravljen.
*	Osebna vest. Jeseni se preseli od Sv. Lenarta v Maribor odvetnik dr. An» drej Vcble, ki prevzame — kakor do-znava »Tabor* — zastopstvo maribor« ske zadružne gospodarske banke.
*	Višji tečajni izpit (matura) na žen« ski realni gimnaziji se je vršil v pone« deljek in torek pod predsedstvom mini« strskega odposlanca višjega šolskega nadzornika g. Josipa \Vcstra. Od prigla« šenih 18 gojenk je bilo proglašenih 16 za zrele in sposobne za fakultetski štu« dij na univerzi. Dve gojenki sta dobili ponovni izpit iz enega predmeta v sep« tembru. Tri gojenke so bile oproščene ustmenega izpita.
*	Novo občinsko gerentstvo v Trbov» Ijah. Rudar g. Franc Kovač iz Hrastni« ka nas prosi za objavo sledeče izjave: •»Izjavljam, da nisem identičen s Fran« cetom Kovačem, rudarjem, ki je bil imenovan v novi gerentski sosvet v Trbovljah. Meni je cela zadeva neznana in nisem nikdar govoril niti z enim čla» no:n radikalne stranke. Sprejel bi tako inesto le, uko bi bil izvoljen. Nikdar pa ne bom sedel na predlog kakega proda« nega politika v občinskem svetu med iz« dajalci proletarijata«.
*	Našim obmejnim oblastim. Prejeli smo: Ob naši italijanski meji so zavla« dale zadnje čase čudne razmere. Itali« janski vojaki prekoračijo — celo oboro« ženi — kadar se jim ljubi, našo mejo. Naj navedemo tu lc dva slučaja: Dne 27. maja so prišli štirje oboroženi itali« janski vojaki obmejne finance iz Oto« ške doline preko meje v gostilno na Laze pri Cirkniškem jezeru, se tam na« pili in nemoteno odšli. Dne 13. junija smo videli zopet dva italijanska financ« na brigadirja in enega vojaka na Otoku tik Cirkniškega jezera. Kmalu za njimi so prišli še trije, s puškami oboroženi vojaki. Kaj neki imaio iskati na na< šem ozemlju? Ali so našim merodajnim
ijoBel knjigo »Privrcmena pravila gri« nične službe*, pisano v cirilici, ki jo imajo samo cariniki in poveljniki naših finančnih straž. Prehode italijanskih vo« jakov čez našo mejo je treba na vsak ;
način preprečiti, da se onemogoči vo« hunstvo.
* Vodstvo lolsklh sester v Celjn nas
naproša za objavo naslednje notice: Vsled šolske stavbe v zavodu bi vod«
lagate!) podratoje Delnflfco pivovarne I ZAHTEVE BANCNTTT URADNIKOV, v Laškem . .edežem v St. Jurju ter ime! Proš]i teden ^ ^^ v SpHtu de-celo večjo zalogo piva, iz katere je za« ,egat, SayeM ^^	^ ^
lagal ondotne gostilničarje. Ko Je imel; držam Spre)eti ^ Mli ^^ zakJhlčkl: dne L februarja upravitelj glavne zalo«, j Da „	ko:ektfvna pojodfa,
ge z Fazarincom obračun je konštatiral; 2a vse barine	ta nameščence,
da manjka večja vsota denarja. Podza« 2 Da M ^^ ^ neorganizirani lagatelj st je skušal pomagati s tem, da : ^^ nameSeencl ^ tako, prlstopljo v je predložil revizorju razne saldirane i <Ianstvo Saveza. bančnl	Srbije
račune delavcev ln voznikov. Poizvedbe ^ v najkrai;Mtl pridružijo SaveziL stvo prodalo posestvo na starem gradu, pa so dognale, da^ je phičal^ samo maj« | 3 Da se osnu)e zadniKa bančnih urad-in sicer hišo z gospodarskim poslopjem.
ki stoji tik pred vhodom na razvaline. Poleg ležeče zemljišče obsega okoli 5 oralov njiv, travnikov in gozdov. Inte« resentl naj se obrnejo naravnost n« vodstvo šolskih sester v Celju.
*	Neprimerna odredba. Iz Celja nam poročajo, da je tamkaj vojakom-dija« kom, bivšim častnikom, ki služijo sedaj kot podčastniki na dvomesečni orožni vežbi, prepovedan obisk kavarn. Ker so podčastnikbdijaki večinoma možje z vi« sokošolsko naobrazbo, smo prepričani, da bo celjsko mestno poveljstvo ukini« lo omenjeno odredbo in to tembolj, ker tudi v Ljubljani lahko zahaja vojak« dijak v vse boljše lokale.
*	Mestno plinarno v Mariboru »l je te dni ogledala komisija iz Nemčije, obstoječa iz zastopnikov ln strokovnjakov Frankfurta in Kochcndorfa. Zanimali so se predvsem za dvoplinsko napravo, ki obratuje žc nad leto dni izključno z ru« javim premogom (trboveljskim) in je vzbudila vsled tega »plošno pozornost. V tem oziru je odločilno uplival obrat mariborske plinarne tudi na strokov« njake drugih mest in sta se tudi Ljub« Ijana in Subotica odločila za preureditev plinarn na dvoplinskl »istem. Vsekakor znači preureditev plinarn po najnovej« ših tehničnih pridobitvah napredek ime« novanih občin tudi z gospodarskega sta« llšča, ker je proizvajanje plina ceneje in neodvisno od dragega Inozemskega premoga.
*	Zakup veleposestniške zemlje inva.
Udom. Veleposestva, ki spadajo pod agrarno reformo, bo primorana v »mislu zakonitih predpisov, oddajati Interesen, tom ona poljedelska zemljišča v zakup, ki presegajo maksimum. Zakupnina je zelo nizko odmerjena in je poljcdcl« cem, ki nimajo lastnih zemljišč, z zaku. pom pri preživljanju izdatno pomaga« no. Pri oddaji v zakup sc pa mora ozi« rati predvsem na vojne invalide. Zato
direkcije v
hen del teh izdatkov. Predložil je na« fltkoVi w ^ jajaIa	iUjl0im p^
dalje odobrene račune za dobavo sena, ]Ua< spreiemala vloge ta dajala podpore, ki ga pa sploh ni plačal Pred okrožnim j 4	^ ^ ministrstva socialne
»odiščem v Celju se je zagovarjal z ne«' verziranostjo v pisarniških poslih in v knjigovodstvu. Fazarinc je bil radi slič« nih deliktov že trinajstkrat kaznovan in je naravnost neverjetno, kako so se mu mogli ti posli zaupati. Obravnava se je vsled natančnejše ugotovitve malverza« cij preložila.
• Roparski umor. Neki posestnik iz se! pri Ratežu se je v nedeljo iz kavar« ne v Novem mestu ponoči vračal do« mov. Ko je hodil skozi gozd, sta ga na«
politike, da pravilnike, ki so v kolizijl z zakonom o zaščiti delavcev prekliče ter Jih zamenja z novimi; da docese zakon o ureditvi službenih odnošajev bančnih uradnikov ln nameščencev; da se sprave-de ustanova zakona o osiguranju delavstva, ki se nanaša na zavarovanje bančnih uradnikov m ostalih nameščencev v slučaju brezposelnosti; da se sprovede razširjenje delovanja pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani ca vsa pokrajine; da se sprovede razširjenje zapadla dva fantalina; eden ga je udaril s grebške bolniške podporae blagajne Mer-
tako silo po glavi, da mu je prebil lo« banjo. Nato »ta mu pobrala denar. Mož je imel pri icbi baje 70.000 kron. Zli. kovca sta že aretirana in izročena sodi« šču. Sta to brata Pintar, ki no ju našli v posteljah še vsa okrvavljena.
* Najboljše redilno sredstvo za do« Jenčke in otroke je »Itolant* hranilna moka. Dobiva se povsod. Glavna zalo« ga drogerija »Adrija*, Ljubljana, Selen« burgova ulica.
Ohmve
X Gospodarsko ln izobraževalno društvo za dvorski okraj narnanja svojim članom, da pride pooblaščenec pobrati v teku nekaj dni članarina za tekoče leto v znesku 6 Din.
X Veliki kres 1 umetnim ognjem se bo igal v soboto dne 28. junija na Zeor. Rožniku. Obenem se vrši rrtni koncert godbe ZJZ. Začetek ob 19. uri. Vstop-I nina prosta. — Pekli se bodo tudi jan}-cl na ražnu. Za jed in dobro pijačo je preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se vrši kres na Vidov dan 28. junija.
X Tombola »Oosposvetskega Zvona*. Voziček, napolnjen z bogatimi in raznovrstnimi živili je razstavljen pri tvrdki
kur na vse pokrajine.
»Gosposvetskega Zvona*, ki se vrši v nedeljo dne 24. junija ob treh popoldne na Kongresnem trgu. Vsak zaveden Ju-:^ zdra'v odsek: Dr. V. K a ti čl čs
: goslovan kupi vsaj eno srečko. — »Go-
,. , . , Sedej in Ptruad v Prešernovi ulici Oglej-se je v območju agrarne direkcije v ^ g( jn ^ ,reCke M ^^
Ljubljani v 175 občinah oddalo 1162 in«1
validom, vojnim vdovam in sirotam v
zakuh 704 ha 10 a 82 m' veieposestni«
škin zemljišč.
• Oddaja zgradbe okrožnega del. za. j ^/J^f^on.T
varovalnega urada na Miklošičevi cesti ( ^ Rajlkalno-demokratski klub ,Ta-v Ljubljani se jc izvršila včeraj. Prora« . ' ,	....	, ,
. ' ,, , . . , . ' . . ,. bor* Ima svoj zadnji sestanek danoe v čun za palačo, v kateri se bodo nahajali , ^ , , ' .	. .. „
, . ... l 1 4. ■• 1 i 1 četrtek ob 20. un v prostorih »Kazine* uradni prostori in ambulatorij okrožne« , , A	_ , 0 r, , ,
j * 1	.n ... j. I. nadstropje. Tor. dr. Stane Rapp poda
ga urada, znaša skupno 10 milj. dinar. .. , .	, .	. «.. .
jev. Zidarska dela jc dobila Kranjska	™ ? deU>aanov	po&tn.ca-
stavbinska družba kot najnižji ponud« ! mi" Ldelef.baj za	? obvezna- 8Ulr^
nik za 4,500.000 Din, tesarska in krovska j	j]^™ vaWj!nh
dela so bila oddana tvrdki Steiner
TREZNOSTNO ZBOROVANJE.
Da se proslava treznosti v Ljubljani izvrši primerno in praktično, ozlrocna da se na treznostni praznik prične vse stranska energična akcija zoper pijančevanje, v to svrho so se združili po klicani faktorji: Zdravstveni odsek za Slovenijo, Socijalno skrbstvo pokra jinske uprave ln protlalkoholna organizacija »Sveta vojska*. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpošilja oblastem, šolam, društvom bi drugim kor-poracijam ter uredništvom vabila sledeče vsebine:
Alkoholizem strašno grasira v Slo-venijL Ako hočemo preti njemu nčl niti kaj uspešnega, treba je, da se združimo vsi merodajni činiteiji: oblasti, šole, društva in druge korporacije ter naše časopisje. V nedeljo 24. junija bo po srhskem vzorcu po celi Sloveniji »Proslav* treznosti*. Za ta dan sklicujejo podpisani v Ljub ljani v univerzitetni dvorani (Dvorec', ob pol 10. dopoldne Treznostno zborovanje, h kateremu vabimo tudi Vaš nraA oziroma zavod, društvo, uredništvo s prošnjo, da pošljete k temu zborovanju najmanj enega, lahko pa tudi več zastopnikov. Prosimo!	.. ^
V Ljubljan L dne 19. junija 192?
Za soc. skrbstvo: Dr Fr. G o r 6 i č s. r. Za »Sv. vojsko*: J Kalan s.t.
X Malo razstavo risarskih izdelkov in
Ljubljani, kleparska pa edinemu ponud. niku T. Komu v Ljubljani.
* Nov list. V Splitu je 16. t m. izšla 1. številka strokovnega lista «Stanar», ki je glasilo udruženja tamkašnjih sta. novanjskih najemnikov in podnajemni. kov. Na uvodnem mestu se bavi s sta. novanjskim vprašanjem ter zastopa sta« lišče, da se mora stanovanjsko kot ao« cijalno vprašanje čimprej in temeljito
ženskih ročnih del priredi 6. kot zaključni razred I. mestne dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu v nedeljo dne 24. junija od 9. do 12. in od 8. do 6. ure. Starši in drugi uljudno vabljeni.
X Muzejsko društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v sredo dne 27. junija ob pol 9. uri v rdeči sobi celjskega Narodnega doica z običajnim dnevnim redom.
X Na žabjo Svatbo, oziroma veliko
Dvoumno.
Kupec: »Gospodična, pri vas hnate v trgovini mnogo stvari, a ravno tega ne, kar bi rabil boljši človek.*
Prodajalka: »Žal ml Je, gospod Pa bo najbrž zato, ker boljši ljudje ne pridejo nikdar k nam.*	(Beri. I1L Ztg.)
rešiti edino na temelju utrjevanja naše države in društvene zajcdnice. List iz« j žegnanjsko veselico, ki jo priredi Nar haja po potrebi od časa do časa.	! Pre<lno g^Podarsko in prosvetno dru-
* Tovarna za aeroplane v Zagrebu. stv0 Krakovo in Trnovo v nedeljo »Jugoslavenski Lloyd» poroča, da se dDe 24- Jun'ja popoldne v Hribarjevem vrše pogajanja pri ministrstvu vojne, naiu- opozarjamo zabaveželjno občinstvo da bi se dovolilo ustanoviti v Zagrebu ie »'sled teSa. ker ^ Prireditev po vest-tovarno za aeroplane, ki bi bila v to« nih pripravah prekašala na zabavnosti
varni Bothe & Ehrman. Podjetje bi fi» nancirali Francozi.
*	Ponarejene poštne znamke. Kakor
javljajo beograjske »Novosti*, so na pošti v Subotici odkrili veliko množino ponarejenih jugoslovanskih poštnih znamk. Falzifikati so bili šeni na Madžarskem.
*	Pogreša se 73 let stari zasebnik Jo« sip Piškur iz Črne vasi na ljubljanskem
vse dosedanje krakovsko-trnovske kres ne veselice. Kdor se hoče torej pošteno zabavati, naj pride v nedeljo v Hribarjev gaj!
X Prešernova koča na Stolu 3e otvo-
ri dr(; 24. junija — Prilikom dozidave najbrž izvr« Valvazorjeve koče bo tam dne 22. julija planinska veselica. Odbor Kranjske podružnice SPD prosi društva, da se blagovolijo na to ozirati in ne prirejajo iste-
barju. Pred tednom dni se je poda! v j ga dne veselic.
Ljubljano, da dvigne v Mestni hranilni« ci nekoliko denarja. Od omenjenega dne se pogreša.
*	Rodbinska drama. V puškami v Kranju je bil že več čr.sa zaposlen neki puška r iz Borovel j, ki je živel ločeno od svoje žene. V zadnjem času se je žena vrnila v skupno gospodinjstvo, a mož je z njo grdo ravnal. Na zahtevo žene ie bil mož obsojen v večdnevni za« por. Ko je kazen prestal in se vrnil do« mov, ie napadel svojo ženo in jo s tež« ko pilo nevarno ranil na vratu. Potem oa je sam sebi prereza! žile na vratu. Vsled izkrvavlienia ie kmalu Izdihnil.
*	Samomor. Dne 17. t. m. »e Je v 2i* reh nad Skofio Loko ustrelil tamkajšnji finančni pripravnik, ruski begunec, Pe< tresenko PaveL Vzrok samomora ni znan.
*	V slabi tovariš!JI se Te nahajal dne
12. nfija neki Marko Pajk Iz Celia. Po« pival je z 52!etnim zasebnikom Fr. Ru« pretom po raznih krčmah, nazadnje pa ! mu je vinski brotcc Izmakni! iz suknje (!olnr«1cl bankovec ter uro z verižico. OeMsko okrožno sodišče je prisodilo radi te nezvestobe Runretu, ki je bi! že desetkrat kaznovan, štiri mesece težke ječe.
*	Radi hudodelstva poneverbe In go*
Huftie se ie zagovarjal v torek pred
X »Mrtvaška roka* v Kinu Tivoli v
Ljubljani. Vsled nastalih zaprek se predvaja od danes do nedelje dne 24. junija film »Mrtvaška roka* in ne prvotno naznanjeni film »Peklenska njiva*. — »Mrtvaška roka* je nadaljevanje glaso-vitega romana »Grof Monte Christo* od Aleksandra Dumasa. Prvorazredna senzacija v 6. dejanjih; v glavnih vlogah Mas Devrient, Dora Kaiser. W. Lubert.
X Oddaja k vojnemu plenu spadajo-čega materiala. Vsi oni. ki posedujejo šo kake erarične stvari iz medenine, brona, aluminija in svinca, kot granatne ali puškine stročnice, Srapneleke kapic« itd., jih morajo oddati oblastim najkasneje do konca julija 1928 po ceniku, ki izide v »Službenih Novinah*, pozneje pa se vsakomur odvzame brezplačno in se bo proti njim kazensko postopalo.
Domače borze
20. Junija.
ZAGREB. Promet na tržišču z efekti vedno živahnejši. Vidi se veliki upliv dunajskega tržišča, katerega dvi ganje bančnih vrednosti poganja tudi naše papirje v višino. Poleg bančnih vrednosti je bilo zelo živahno tudi po> slovenje z industrijskimi papirji, naj. več s papirji šumske industrije. — N« deviznem tržišču je vladala sprva izrazito slaba tendenca, katero so kasneje dvignili večji kupni nalogi, med njimi tudi takšni iz Beograda. Promet je bil drugače skromen. Notirale so devize (prva številka povpraševanje, druga ponudba): Dunaj 0.1235—0.12475, Berlin 0.07—0.075, Budimpešta 0.98—1.04, Bu« karešta 44—45, Milan 400—403, London 545 -555, Praga 265—267, Curih 1585 do 1595, Varšava 007—0.075: valute: avstr. krone 0.124—0.125, češkoslov. krone 262 do 263, 20kronski zlatnik 330—0, napo-leondori 320—0, leji 0—45, lire 396 do 398: efekti: Ljubljanska kreditna banka 230—237.5, Praštediona 1010—1015, Sla« venska banka 105—108, Trboveljska premogokopna družba 1100—1150.
BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Značilno je, da vedno, kadar dinar v Curi« hu močneje notira (danes 6.3), zmanjka blaga, kar povzroči, da dinar naslednje dni oslabi. Povpraševanje te deloma krito. Samo v devizah Dunaj in Budimpe -šta je bilo dovolj blaga. Narodna ban« ka ni intervenirala. Notirale so devize: London 408—410, Pariz, povpraševanje 550, Nevvvork 87—89, Ženeva povpraševanje 1590, Solun 245—250, Milan 39S do 402, Praga 267—269, Berlin 0.06—01 Dunaj 0.1245—0.125, Bukarešta 43—44. Budimpešta 0.95—1; valute: dolar povpraševanje 86, leji 415—46, levi 103 do 104.
Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani lastnik ln IzdalatelJ Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brosovlč.
Vremensko
Ljubljana, 20 junija 1923
poročilo
Ljubljana 806 m nad morjem
>Mastim ti slučaji znani? Zanimivo bi j celjskim okrožnim sodiščem 38'ctni de« hilo tudi zvedeti, kje je dobil brigadir Mavec J. Fsririno v 5t. Juriu oh juž. žel. italijanske obmeine financ« * Otoški' Od aprila 1922. ie bil nastavljen kot za«
! Kraj i opazovanja	ob	Zračui tlak	Zračua temperatura	Veter	Oblačno 0 — 10	Padavine ! mm i
Ljublj&ua .	7.	761-3	11-2	eerer	jasno	6-2
Ljubijane .	14.	"59v	20-7	jug	pol obl.	_ 1 I
Ljubljana ,	21.	762 1	1Ž-7	»ever	jasno	_ I
1 Zagreli . .	7.	761-2	140	jug. isp.	»	l-o ;
j Beoi-rad .	7.	76!-3	12-0	jug	»*	1-0
1 "uuaj . .	7.	7598	10-0	upad	oblačno	1-0
j Traga . .	7.	7,'8'K	10-0	,1	dež	9-0
' inomost .		76^8	8-0	brezretr-i	oblačno	5*0
V T.inhiiani biroE-6t-.-i Tižjl. tesoer. nizka. Soince vzhaja ob 4'06, zshaia ob 19-57
Edmc-i«? Afconf:
Notarjev nos
Ko so splavali že skoraj vsi upi po vodi. se je gospod Bernier neki dan potrkal na Čelo in si očital:
—	Veliko napako sva storila! Pravo Solarsko neumnost! Prav ia prav Jas! ... ko je ta slučaj tako sijajno potrdil mojo teorijo ... Le verjemite, gospod: AuvergnčaD je bolan. Ce hočemo. da bo vam bolje, moramo ozdraviti njega.
Ubogi L' Ambert si je pulil lase. Kako je sdii obžaloval da je zapodil Komagnižta, mn odklonil zaprošeno pomoč in si pozabil zapisati njegov naslov. Pred oči mu je stopil ubogi trpin. kako se potika po svetu, brez kruha, brez bržole in brez ch&teau-margauškega vina in na kakšni slabi postelji leži. Srce 30 mu je trgalo ob teh mislih. Zdelo ae mu je, da čuti sam vse te bolečino. Prvikrat v življenju ga je presunila nesreča tujega človeka.
—	Doktor, dragi doktor, vzdihnil in segel gospodu Beniieru v roko, vse, kar imam, bi dal. če b! mogel režlti tega vrlega mladeniča!
Cez pet dni se je bolezen Se sfcuj-Bala. Nos je bil samo še prožna kožica, ki se je ndajala pod težo očal. Neki dan pa je prišel gospod Bernier In mu naznanil, da je nafiel Auvergn-žana,
—	Zmaga je naSR* se je rasveselil L' Ambert.
Kirurg se je namuzal in pripomnil, da se o zmagi xa sedaj Se ne da govoriti.
—	Moja teorija je dejal, se je izka-sala in sem kot fiziolog prav lahko zadovoljen; kot zdravnik bi vas pa iad ozdravil, ali našel sem nesrečnika v takem stanju, da nimam veliko upa-nja.
r— ReSili ga boste, dragi doktor!
•— Nerodno je. ker ni moj bolnik. Zdravi ga eden mojih tovarišev, ki ga S velikim zanimanjem proučuje.
■— Jaz vem. da vam ga rad prepusti! Ce ni drugače, ga pa odkupimo.
—	Kaj vendar mislite! Zdravnik ne
prodaja svojih bolnikov. Res je sicer, da jih včasih na korist znanosti umori, a samo zato, da pogleda, kaj jim tiči v telesu. Nikoli pa z njimi ne trguje. Prijatelj Fogatier mi morda izroči vaSega Auvergnčana. ali fant je precej hudo bolan, ln da je nesreča 6e večja, tako se je naveličal življenja, da ne mara več ozdraveli Nobenega zdravila ne zauflj Kar se tiče hrane, pa včasih toži, da je nima dovolj ln zahteva na ves glas ce'o porcijo, zgodi se pa zopet, da odkloni, kar mu dajo, ln hoče po vsej uli od lakote poginiti.
—	To je zločin! Bom pa las govoril z njim! Jaz ga že naučim, kaj je morala in kaj je vera! Kje pa je?
—	V Veliki bolnioi, v dvorani sv. Pavla Stev. 10.
—	Ali ras čaka voa spodaj?
• Čaka me
—	To je dobro; kar pojdiva. O, ti malopridnež ti, umreti hoče. Mar ne ve, da »o vsi ljudje bratje?
VL
Zgodba o očalih bi posledice nahoda.
9e noben pridigar, nid Bossuet ali Ffoelon, niti Masslllon ali Flžchier, ie celo gospod Mermilliod nI na prtžnlci nikoli pokazal večje ln hkrati goreč-nejše zgovornosti, kakor gospod Al-frwi L' Ambert ob RomagnAtovem vzglavju. Najprej ae je obrnil do možganov, potem do vesti in nazadnje do srca svojega bolnika V svojem prigovarjanju je uporabljal posvetne in svete besede, citiral svete tekate in filozofe. Bil je krut in mehak, strog in blag, logičen, hinavski in celo hudomušen. Dokazoval mu je, da je samomor Izmed vseh zločinov najsramot nejši in da mora biti človek že velik strahopetec, če se sam ponuja smrti. Poiskal je celo metaforo, ki je bila toliko nova kolikoj je bila drina, In je primerjal samomorilca z dezerterjem. ki zapusti stražo, ko mu kapral tega ni dovoliL
Auvergnčan, ki že dvajset Štiri ure ni ničesar zaužil, je bil videti kakor da ima en sam smoter pred seboj. Bil je pred smrtjo stanoviten in samoglav
kakor oaei pred mostom. Na i« taso jedrnate doka*« je mirno ki krotko odgovarjal:
—	Skoda fa trud, gofipod L' Ambert, je preveč revSČine na švetu.
—	Ej prijatelj, ubogi prijatelj, revščina je božja ustanova. Ustvarjena je nalašč zato, da vzbuja pri bogatih usmiljenje, pri revnih pa vdanost.
—	Pri bogatih ušmlljen|e? Profil Sem dela, pa me je všakdo nagnal. Prožil iem ušmlljenja. pa šo ml grožill S Stražnikom!
—	Zakaj se pa nisi obrnil do svojih prijateljev? Recimo name! Name, Id U želim dobro! Name, ki imam tvojo kri v svojih žilah!
—	Kaj pa! Da M me Spet vrgli škol vrata.
—	Moja vrata so ti redno odprta, pa tudi moja mošnja in moje srce!
—	Ce bi ml bili dali všai petdešet frankov, da bi Si bil žopet kupil kak Star Sod!
—	A1L tele! . . . hotel sem red. drago tele ... ne zameri, če »e nekoliko xaderem nad tabo, kakor sem se tedaj, kc sva skupaj ležala la skupaj jedla! Ne bom ti dal samo petdeset, Ampak dsoč, dva tisoč, deset tisoč frankov. Vse, kar imam, bova delila . . . kolikor bo pač eden aH drugi potreboval Živeti moraš! Srečen moraš biti! Ali ne vidiS pomladi, ki spet prihaja. Spremljajo jo cvetlice in sladko žvrgo-lenje ptičkov na vejah. Ali bi mogel vse to zapustiti? Pomisli kako bi to bolelo tvoje poštene stariše, tvojc-ga sivega očeta, ki te pričakuje v domačem kraju, tvoje bratce in troje sestre. Misli na svojo mater, prijatelj! Reva bi tega ne preživela. Glej, vse jih še lahko vidiS! P* raiži ne! Ostati moraš v Parizu, pred moiimi očmi, v mojem najboljšem prijateljstvu. Videti te hočem srečnega, oženjenega z dobro ženko, otroka dveh treh lepih otročič-kov. Na smeh ti gre*. Použij to juho!
—	Se iahvaljujem. goSpod L' Ambert, kar Imejte juhe: meni je nI reč treba. Je preveč revščine na tem Svetu!
—	Ce t! pa prisegam, da je tvojih slabih dni konec, ri na notarsko
8art obetam, da bom jaz 3krbei aa tvojo bodočnost. Ako hočeš živeti, ne bo« več trpel, ne boš več delil. Vsa tvoja leta bodo knela po tri sto Sestdsset pet nedelj!
—• In brel ponedeljkov?
— S ponedeljki, če jih imaš rajSi. Jedel boš. pO boš fai kadil boš havane
Ko je Romagnč ž? skoraj zlezel ;r, postelje, mu je rekel njegov gostite!., m rešitelj, ki mu je b? narezai toliko retnjev in razreza! toliko briol:
— Od danes naprej bova jedla vgaV dar. skupaj. Ce bi pa ti rajši jedel f posii, bi prav tako dobro živel ki hi ti bi' še boij kratek čas. po triieuet. Moj tovariš boš, moj ne- Romasmš, razumeti mladenič, se je ločljivi torarii. drugi gospoč L' Am-: odloči! u posle.
| Tam se je imel dobro kakor urej ir.
—	Kak, nečem. Zal ml je, pa ne mo 1 se vedel tako, da so ga vsi radi Imeli, rem. 2daj, ko šem Se lačel umirati, je . Nič ni bD prevzeten zaradi goepodar-bolje, da pride hitro ?mrt pome. Ijevega prijateljstva, bolj je bil skro
—	A, tako! Potem ti pa povem, ti men ln ponižen kakor kuharski va-nesrečni tepec ti. kaj bo s tabo! Ne j jer.ček. Bil je služabnik, ki ga le dal bom ti govoril samo o večnih kaznih, i gospod L' Ambert svojim ljudem. Vsi ki se ti 1 vsako minuto tvoje trme *> ga Izkoriščali, zasmehovali njegovo bolj približujejo. Ze na tem svetu, in • izgovarlavo, potem ga pa pri:ateljsko celo prav tukaj, jutri že, morda že da- tapljali." Samo na to ni mislil aihče, nes. preden te vržejo v skupno jamo,' da bi mu dal kaj plačila. Gospod L' kjer boš gnil, te odneso r paralnico. j Ambert ga je dobil včasih, ko je zaje-Zaženo te na kamenito mizo in te raz-; mal vodo, prestavljal težko pohiltv . režejo na kosce. Kak medicinec ti pre-, aH pa vošiii parkete. Ob takih priii-seka s sekiro tvojo debelo, nespamet-; kah ga je dobri gospodar povlekel ra no bučo; drugi ti rasmesari nrsa, da ■ ubot, rekoč:
bo videl, če je r tem nenm-jom zavoju | — Le kratkočasi se le, ;o ti dovo-srce; prišel bo drugi ln bo . . .	j Ijnjem; samo preveč sc mi ne sme4
—	USmilite Se, ušmflhe še me, go- j utruditi:
Spod L' Ambert! Ne maram, da me j Ubogi fant je bil kar zbegan od žrežejo na koSee, rajši jem juho! ' vvih teh dobrot, umeknil se je v svo-
Užival je spet juho 'n že po treh ! io sobo in se od same rahločutnosti dneh mu je njegova močna natura po- milo razjokal.
magala, da se je izkooa! iz nevarnosti, j Te snažne in priprava,e sobice, ki j« Prepeljali so ga zdaj lahko v palačo j bila tik gospodarjevega stanovanja, pa Verneullske ulice. Sam gospod L'Am-; ni mogel imeti dolgi. Gospod L'Ambert je z n&terin"ko ljubeznijo poskr-i bert mu je spretno namignil, da ko-bel vse. Dal mu je sobici svojega ko- j mornega strežaja zelo zelo pogreša, ir. momega strežaja. samo da mu je bil i Romagnč ga je sam poprosil, če bi bliže. Ves mesec mu j? bi! sa strežni- f smol stanovati v podstrešju. Ti njego-ka m celo marsikatero noč je prebil, vi prošnji so kaj hitro ugodili. Dali so pri njem.	! mu luknjo, katere ni marala nobena
Ti napori njegovemu zdravju niso, kuhinjska dekla, prav nič škodovali, obraz mu je postal Neki modrijan je rekel: »Srečni s" še mlajši in sijajnejši. Bolj ko se je narodi, ki nimajo zgodovine!* Sebasti-mučil in strsgel ubogemu revčku, bolj: jan Romagn6 je bil srečen tri mesace. se je vračala nosu barva in moč. Zi- Prve dni junija se mu je pa nekaj vel je samo v pisarni pri Auvenmča- zgodiio. Njegovo tako dolgo neranlji-nu in pred ogledalom V tej dobi je i vo srce so ranile puščice ljubezni zapisal nekoč, ves razmiJljen kakor je ; Nekdanji vodar se je brez odpora vds.1 bil, na osnutek prodajnega zapisnika: bogu, ki je pogubi! Trojo. Ko je trebil »Dobro ti dene. če storiš kaj dobre- zelenjavo, je zapazil, da ima kuharica ga!» Sam na sebi že nekoliko zastarel, j lepi sivkasti očesoi. in lepo zaokroženi zanj pa popolnoma nov rek.	! rdeči lički.
G
Priporoča m špedicija
RANZ1NGER
LJubljana — Jesenice. JJ3
)
•IS
sava.
Podpisani izjavljam, da nisem pl&fnik aa dolgove, katere Daredl ta moj račun katerakoli oseba ln da iem plačnik samo sa tiste dobave, ki jih naročim sam, od ■Osno kojih naročilo odobrim.	1095
Y Ljubljani, dne «1. Jnnlja 1928.
Fran Čuden
Ljubljana, Prešernova uilca I.
Mast, slanino, gnjati, salame,
sladke, in rdečo papriko dobavlja po najnižji dnevni ceni Stevan Kisa, izvoznik v Subotici, Trg Pra Jese b.
Nudimo	1108
3©% ni LITOPON
iz zagrebškega skladišča. Najmanjša dobava 1 sod neto 250 kg.
..Hemlndm", Zagrili, X usta 15.
Restavracija
Šmarjetna gora
Najpripravnejša izletna točka, 40' od postaje Kranj. Prost razgled na vse; gtranl Mrzla ln gorka jedila, kakor vsakovrstna pijača vedno na razpolago.: Proti poprejšnjemu obvestila za šolske j izletnike primeren popust	996 j
malinov sok
gi	■ sladkorjem r kuhan m
| po 21 dinarjev za kg
1 nudi lekarna dr. O. P1CCOLI v = I Ljubljani, Dunajska cesta. g
ftuiinnniinmiinimmiinuinnnntnnrauiimminnnmiB
vsako množino Ponudbe poslati na ime GIOVANNI DAGN1NO na upravo „Jutra".	1090
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
¥elen|skl, šentjanSki in trboveljski premog
vaefe kakovosti, t celih vagonih po originalnih cenah premQe0VIlLi^0T za domačo uporabo kakor tudi sa Industrijska podjetja in razpečava na debelo
isosemski premog in koks vsake vrste in vsaka ga iavora terPS°no°ca I" čehoslovaški in angleški koks ma livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črn! premog in brikete. '
Računovodja '«satan»
Nstnovsjia Iznajdb« It klepanj« ia bru* ienj« kos. Aparetjitl praktičen. Uporaba popolnoma enostavna. Zahtevajte prospekta!
dober, zanesljiv in hiter računar, se sprejme za takojšen nastop. Stano-1 vanje, razsvetljava in kurjava na razpolago. Ponndbe z zahtevami in prepisi izpričeval na upravo »Jutra* pod ^Premogovnik". 1097
[poRTLA
I v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi, f Trgovci dobijo primeren popast. Zastopniki se iščejo.
Prodajni urad Forflandsltego cemente, IjnMps, Dunajska cesfe 51.
B
ss
193» ss SS SC SS US 3B SS k E2£ Effi SS fl£ sS
Trboveljska premogokopna druž
O ]L O,
Naslor:
17
Prsnici zavod ia prsmog. t d. eentrsls v Uubljanf. Mik!oilče;a c. 15/11. P3!ire?8& t Ssfss žsžD (Bsčka).
50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske preiuegokopne družbe, kateri se je vršil dne 1 jtrniju 1923m je sklenil za poslovno leto 1922. izplačati dividendo Din	(dinarjev petindvajset) za delnico od
11. junija t. L in
povišati delniško glavnico na SHS 1 200,000.000*— (Din 50,000.000'—) z izdajo 500100 komadov
na donosca se glasečih polno vplačanih delnic v nomina!ni vrednosti od SHS K 200 — (Din BO —).
V	provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, se daje posestnikom sedaj v prometu se nahajajočih delnic pravica opcije, in sicer:
za vsakih 6 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri p&rticipirate na poslovnem dob:0(t-i družbe od l. januarja 1923., in sicer pod sledečimi pogoji:
1) za manje kakor 5 (pet) stan h delnic se ne daje nikake pravice opcije*^
2.)	pravica opcije se trna v času od 11. junija 1923. do vštevšega 25. junija 1928., ker se jo sicer prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih:	, TT.„t .
V	Jugoslaviji : pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih podružnicah in eksp^Kurafi v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n./S., Celju. Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Li^anl. i.ar^orn-Jesenicah, Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboiu, Su.saku, feftLacu, mdoihc. Škt>fji Loki in Vršacu, ter njeni alilijaciji Jugoslaveuski industrijski banki v Splitu;
na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral-Europaische LAndcrb«ak> FrfHiruzinr,
na Dunajn;
v Parizu: pri Banque des Pays de l'Earope Centrale:	, ^ _
w Ženevi: pri Lanibard, Odier & Cie, Daiier & Co., Union Fmanciere de Geneve. Pravica opcije na Francoskem se more izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonib prcflpi&aKfl ior~.a.
nostih, in sicer v termina, ki bo še pozneje razglašen.	_	^
3.)	Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62*50 tel quel po komad ter se ima takoj oD prdiKi	^ra.ic opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se more izvršiti tudi ns. ta nac.n, oa so cto,. dividendne kupone za poslovno leto 1922 , in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kupono<vj ^yxe<iaosti i Din 23-za komad, tako da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je meredajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronali. , ...
4.)	Pri prijavi se ima predložiti plašči delDic ter priložiti dvojni seznam t kat-rem so številke ue^-.c vpisane v aritmetičnem redu Formuiarje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa sabskr:])r sa mosta.
5.)	O pologu plašča delnic, kakor tud o izvršenem vplačilu se udajajo blagajn^ r-^-^^stira se r,MO roku, ki se bo kesneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nore delnice. Predloženi pia~-.i ' de.mc se D30 opremili z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili fururp^m.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer se bo irvrssla pr.j£.va pravice opcije
Na Dunaiu. dne ll.iunija 1923.
105U
Trboveljska premogokopna draiba,
Priloga „JutrvP A. 144 dne 91. ftentfa 192S
Iz življenja in sveta
Ognjenik Etna bruha
dalje
30.000 IJucS brez strehe. — Nova irela. — Uničene vasi ui gozdovL — Nepopisna panika. — Izbruhi verskega fanatizma.
Bruhanje ognjenika Etne postaja ved-Hi> sflnejše in katastrofa od trenutka do trenutka večia. Veličastna, a obenem strašna je ta prikazen prirotk. Montene-ro se je razkiai na več delov in te posameznih žrel, ki so se odprla, se razli-v« med strahovitim grmenjem in podzemeljskim bobnenjem, ki je pododno potresom, žareča lava po pobočjih in dere v več potokih v nižino, uničujoč pod se-boi vse, kar ji je na potu. Krasni plnijskl gozdovi so že v vsej ckolld v plamenih Po ozračju se pode oblaki pepela, ki sc vsipa kakor dež na zemljo. Po nekaterih vaseh so hiše že do kolen v teh neprijetnih sajah. Središče erupcije se nahaja aa planoti Montenero, približno dva tisoč raetrcv visoko. Giavr.i potok lave se ie kakor hudournik razlH po strmih poboč-lih planote Piiice in zažgal veličastni pl-aijskl gozd Lingueglosse. Požar se je
no t obrazom proti žareči« potokom ln potem zspjstflo vas, prepuščajoč svetniku kot svojem« zaščitniku usodo vas!.
Do težkega Incidenta, ki podaja značilno sliko verskega fanatizma prebivalstva pa je prišlo v Llnguaglossl. Tamkajšnji meščani namreč trdno verujejo, da Ima samo njihov zaščitnik sv. Egjdij moč, da ustavi s svojo palico lavo, kar je po njihovi veri enkrat že storil. Čudodelno palioo so odvzeli nekoč prebivalcem Ca-tanije in jo potem shranili kot svetinjo j v škatljo, ki |e ležala na zltarju sv. Egi-di]a. Palico so sedaj v mogočni procesiji odnesli iz cerkve in jo postavili par me-trev pred potok lave. Na besni so srečali tudi pred žarečo lavo bežeče prebivale« lz Castlgliona. Misleč, da jim hočejo ti odvzeti čudodelno palico, se je razvil med obema strankama pretep v katerega so se vmešali tudi fašisti. Nekaj meščanov Iz Lingueglosse se je polastilo palice, da jo spravijo na varno. Ker pa so potem posegli vmes karabinerji in j fašisti, so se prebivalci Lingueglosse med i krilen m in vikotn vrgli na fašiste, jih več razorožili in pretepli. Nato so čudodelno j palico v sprevodu odnesli v Catanijo,!
(m vedno bolj «U«. m kooCno M m oran
ločit! .ljudje pa tovore o neznačajnosti in nezvestobi V resnici pa st« bfia poročena ali sta
se svobodno ljubila le dva človeka, ki sta postala čisto draga, kakor sta bila ona spočetka zakona ali spočetka ljubezni. «Vsc tečc». Zato je tudi nezvestoba naravna, proces življenja, razvoja, izprememb v duši ln telesu. Žaiostoa naravna pojava je nezvestoba, toda Cesto zakrivljena po konservativnosti meža ali žene. Misel in čustvo pa nista konservativna, nego zahtevata napredka fa razvoja, obogntenja ln poglabljanja
txak Fran ©o*. Med sto let s tam« so1 star-or-ael* atao torej aWHu» pa aU
'ženske najštevilnejše. Od 88 jih je 521 covanjsieai zakiuu, oziroma stanovanj-
žen in 31 moških. Kur se tiče raznih' ekem pravilniku.
I strok in poklicev, katerim pripadajo ti;	--
i starci, prihajajo na prvo mesto kmetje. I Ustanova borze dela
nato delavci in dninarji naimanj pa i	.	.,	,. ,
I je duševnih poklicev, kuharic b slug!,, ^ dose«° Pri"lac«*	dc'
-- -	lovnega trga, vseh vrst deiovnin moči
1 brez razlike spol«, na ozemlju kraljevi«
j Največji odstotek dajo siromaki, in si-1 cer 22 od S3.
Stoletniki
V nekem pariškem listu čitamo la-nimivo statistiko o povprečni starostni dobi ljudi, ki dosezajo eto let:
Stoletaikov je v Franciji Se razmeroma dovolj. Redko pa je ie nafti t ad 103 let stare ljudi; to je povprečno najvišja starost, ki jo more doživeti
ocijalna
razširjal s tako naglico, da na kako nje- kjer so jo izročili v varstvo tamkajšnle-
Odpoved stanovanj in Pokalov
OBLASTVA ZA ODPOVED.
Za odpoved 6tar.ovanj in poslovnih
ne Srbov, Hrvatov in Slovencev — od« reja zakon o zaščiti delavcev ustanovitev drž. borze dela in siccr: 1.) Sredic« njo borzo dela za celo kraljevino s se« Ueiem v Beogradu; 2.) Krajevne borza dela v vseh razvitih mestih na teritoriju uaše države.
Poleg državne srodišnje borze dela v Beograuu (Čara uroia ul. 13, telefon 28—47) ao ustanovljene drž. krajevne borze dela v Beogradu (Čara Uroia ui. 13, telefon 5—36), Zagrebu (Opatička •jL 2), Ljubljani (Mestni trg 2, telefor. 25—B), Sarajevu (Skenderijcvs uL 14), Mariboru (Slomškov trg 3, telefon 215). Nišu (telefon 48), Ptuju in Murski Soboti; v oanutku so 4e mnoge druge.
Olj borze dela je, da deluje: 1.) n« organizaciji in regulaciji domačega do iovnega trga; 2.) na pobijanju brezpo« selnosti in 3.) na vposlitvi brezposelnih, tero dobo je bilo cddsno v najem, it Vsekakor je eminentne važnosti da i katerega vzroka se odpoveduje) in na-1 borza dela vodi skrb: brezposelne vpo» fposled je staviti prediog, da naj se na-j sliti in dajati jim v slučaje potrebe
1 Pri drugih narodih znaša povprečna 'starost onih. ki prežive 100 let: pri Rusih 115 let, pri Angležih 107, pri Špancih 103, pri Italijanih 103, pri Nemcih 109, pri Skandfnaveih 112 in pri Jugoslovanih 10S let. | Kakor se torej vidi. žive stoletniki i v severnih krajih povprečno dalje ča-. sa. kakor njihovi tovariži na jugu. Najstarejši človek, za katerega se doee-jdaj v6, je bil neki Rus iz Kazana, ki ! je umrl v starosti 207 let. Njegova starost je ugotovljena uradno. (O Matu-zalemu in drugih svftopisemskih osebah ne moremo govoriti, ker v njiho-■ vem času še ni bflo statistike.)
kovd zajezitev- sploh k lo misliti. mu Škotu, ki jih je šele po dolgem času L	* novih ^radb
Lava se pomaga dosedaj v penh poto-, pomiril. Incidenti proti fašistom pa so sej*^ g0 £ 30> S1 4 £avii.
S.h po jugovzhodnih obronkih Etne s hI-1 kljub temu v Cataniji šc ponavljali, vsled j nj!	^ staa7vanjska obla/va.
oro m česar so bfli končno karabinerji prisil Za	^ ^ ^^^ 6ta.
pot 16 ton In, da so množico razgnah s silo J n0vanja na očitno škodo letnika, za.
„ V t0!-ek zvečer se je odpeljal kralj!	h; ^ r.ifme^ las'nika. in
lameiata in Ferro. Vse tri divne vasice Viktor Emanuel - - -	preo. varna njegovega las.m^a in
trostjo 60 metrov na metrov. Napravila je dosedaj pot 16 ton | in popolnoma uničila vas! Pecciotc, Pni-
očitno škodo lastnika.
,	j voljo prebivati ia njegovega lastnika
dohessdno r rinite - zemeliskeea n- ' - i , 7 .1. .]0'Se , ' zavoljo opravljanja trgovine ali obrta ^ dobessdno ZSl-1:e - zen.eljsicega p.- raj izkrcal v Cataniji m tolažil preb.val-; gQ iatoina v pre&nsIiih pokrajinah (to.
stvo V njegovem spremstvu te bilo več | ^ s ozemlie jšnje ^^vine
visokih civilnih ln vojaških dostojanstva, ^ črll0	redna BodiSča.Gle.
nikov. Minister za javna dela, Carnazza, | ^	k,lor tudi ,lede pritožne
ie prispe! ze prej v soremstvu več teh-! . , . , „, ,. ___,
no letalsko brodenje ie odplulo na kraj RiJkih strokovnjakov ra kraj nesreče. i fa7,ce	^f^L^f':^
nesreče, da pravočasno poroča nove do-; Država je dala ponesrečencem na pomoč j ti V6 J.a l T P°9ameznul PO^^^n.
vri j a in so samo kup razvalin. Pred Lin-guagiosso se je: ognjeni val ustavS pred nekim nizkim gričem, toda silna vročina razjeda polagoma tudi to oviro. Mogoč-
loll nasprotniku, da najeto stanovanje ob določenem času pod izvršbo preda, ali pa Ja poda zoper odpoved svoje ugovore pri sodišča. Za podajo ugovorov je, 8e znaša odpo redni rok vsaj 14 dni določiti rok osmih dni, sicer pa rok treh dni
Ako ne stanuje odpovednik niti v kraja niti v okolišu pristojnega okrajnega sodišča, mora imenovati osebo, ki tamkaj stanuje in ki io pooblašča va vročbe t»r povedati njegov nataniien naslov.
Odpovedi, ki ue ustrezajo tam predpisom se zavrnejo. Nasprotnik odpovedujoče s,tranl:o mora v zgoraj navedenem
godke in naznanja eventualne r.ove skic- i ri. ki hi jih zavzeli pGioki lave.
vozila za prevoz pohištva, tehnični vojaški oddelki pa neprestano kopljejo glo-1
Za Slovenijo veljajo torej predpisi 560 — 576 civilno pravdnega reda. Po-
lž glavne odprtine, ki se je razpočiia j boke Jarke, da bi ustavili lavo. vzhodno cd :Tfe'a iz leta 1879, se dviga-1	_
jo neprestano žareče mase in pepel. Ponoči sveti osi? I sni svit daieč po otoku in nad morjem. Vročina se čuti na kilometre daleč, se predno lava preplavi kak vinograd ali nasade, so ti že izpremenje nI v oglje. Potresni sunki se čutijo tudi v Cataniji. V največji b neposredni nevarnosti se nahaja mesto Lfcguaglossa (25.000 prebivalcev), kjer je lava Ze razrušila železniško pestajo in se ustavila komaj 6 metrov pred mestom. Po nekaterih poročilih je že vdrla v ulice in zažgala vse ceste, teda po zadnjih vesteh se nahaja Linguaglossa že izven nevarnosti Potok lave je namreč krenil pred mestom preti Ifendazzu in na potu uničil vasico Nicolosi. Tnd1 mestu Oarre (30.000 preb.) grozi velika nevarnost. Na vzhodni strani vulkana na Mon-terosso, se je v torek odprto novo žrelo, iz katerega drvi lava naravnost proti mestu.
Prizori, ki se odigravajo v ponesrečenih pokrajinah, so pretresljivi. Ljudstva se je polastila divja panika in beži obupno proti mestu Cataniji. Voziček za vozičkom, obložen s pohištvom, se vrsti po cesta li. Zdi se ti, da gledaš begunce, ki so jih prisilile granate, da zapuste svojo rodno zemljo. Nekateri se tolažijo, da so rešili vsaj golo življenje in da so kraji pogube že daleč za njimi, drugi neprestano molijo, tretji preklinjajo. Od ča. sa do časa pa pretresa vedno znova ozračje vodo bobnenje ognjenika, da postaja nesrečnežem, k! že komaj vdihavajo z dušečimi plini nasičeni zrak, še tesneje pri srcu. Veter meče bežečemu prebivalstvu cele plasti pepela v obraz; ceste in hi£e pa so pokrite ž njim aa debelo.
V Catanijo prihajajo aro za uro nove mase beguncev, vsled strahovite panike skoro brezumne. Jok, stok in kričanje Žen in otrok jc ogljušljivo. Ponekod je izbruhnil tudi verski fanatizem. Prebivalstvo Llngueglosse se je zbralo na Glavnem trgu, kjer kleči okoli škofa iz C3ta-nlje, proseč nebo za milost V Piedemoo-tn Je vzelo prebivalstvo sliko sv. Antona iz cerkve, Jo postavilo na trg, obrnje-
gla.-itne določbe so sledeče:
Odpovedati se sme »cdtio ali nesodno. Nesodna odpoved se (me po § 565 c. p. r. opraviti po beležniku ali kako drugače.' Vprašanje, ali dopušča eedanji stan. zakon oziroma ttan. pravilnik tudi izvensodno odpoved i« sporno. Izventod ca odiiovcd fe bila izključena po pravilnik n k prejšnji staa. aaredbL Ta pravilnik pa je po čl. 57 sedanjega pravilnika stopil iz veljave. Ni torej nikake zakonite določbo, ki bi izvensodno od-telesno in duševno izpreminia nepresta- j poved izključevala. Besedilo ci. 52 prano in po preteku nekaj let je telesno in ; vilnika, da se vrši odpoved na ostalem duševno povsem nov človek. Nove Izku- ; <jeiu ozemlja kraljevine pri pristojnih šnje, nova opažanja, novi nauki po šo- j rednih sodiščih ni namreč tolmačiti v lah, družbah, knjigah no .inah, srledali-: tem sm;siu ja je edino sodna odpoved ščih, ^cerkvah^ skupščinah, novi stiki iu i dopustna, ker ja to besedilo samo antiteza v istem stavku nahajajoče se do-
Nesvestoba
Grški modrijan Heraldit je uč9, da »Vse teče*, t. J. vse se neprestano izpre-minja, vse Je minljivo, in večno porajanje ta večno umiranie je edino, kar je na svetu stalno. Nič ni danes takšno, kakršno je bflo včeraj in ničesar ne more človek misliti, storiti, trpeti, čutiti In doživeti dvakrat enako. Ker človek se
brezposelno podporo. N'a podlagi § 102 zakon* o zaščiti delavcev so deloda« jalci ter vsa državna ln samouprav«
na oblastva, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev, dolžni to prijaviti naj. bližji krajevni borzi dela še na dan od' povedi z označbo števila ln poklica odpuščenih.
Vsa državna in samoupravna oblastv* ter koncesionirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročiti preko borze dela.
Odkar je zakon o zaščiti delavcev stopil v veljavo, jc potrebno, da delodajalci kakor tudi vsa samoupravna ot-
postavnetn roku navesti vse ugovore, i ia»tv» gorenje zakonske odredbe izpol-ker se na tiste, ki jih navaja pozneje, ni; njujejo, zlasti ker drž. krajevne borzs mogoče ozirati	S dela razpolagajo z dovoijnlm številoci
prijavljenih kvalificiranih in nekvalific'. ranih delovnih moči in so zmožne s te mi uitreči, izvzemii morda specialiste te ali one panoge, ki jih v naši državi pri« manjkuje.
Vsi interesenti se opozarjajo, da za» padejo, ako bi teh odredb ne izpolnjevali, denarr.l kazni od 50—3000 dinar« jev, ki jo predvideva § 122. zakona " zaščiti delavcev.
Da bo sodna odpoved veljavna za prvi prihodnji rok, te mora podati pri sodišču in vročiti predno izteče v § 560 c. f. p. določeni rok, torej v Ljubljani pred 1. februarjem za majev termin pred 1. majem, za avgustov termin pred 1. avgustom, za novembrov termin in pred 1. novembrom za februarjev termin.
Nalog, ki ga Ma sodišče o odpovedi, se mora vročiti nasprotniku v lastne. i roke.
! Tudi če f-e je vrocba. opravila šele po i preteku zgoraj označenega odpovedne-i ;ra roka, je odpoved vendar veljavna, de ' se zoper sodni nalog ne podajo ugovori.
doživljaji se kupičijo v našem duhu ta naši duši, zakrijejo, zatemne in uničijo stare. Izpreminjajo se nazori ln okus, načrti ir. želje, simpatije ta antipatije. Za kar smo se še pTed nedavnim navduševali nas pušča danes hladne; česar Se nedavne nismo niti opažali, nas danes silno zanima. Greh, ki se nam je zdel nekdaj sladak, nam je zopm, in ideal, po
O ugovorih, ki so d o Sen i v pravem času določi Eodišoe narok za ustno razpra-
Vrtna kolonija v Maksimlrs. Dni-
š(,vo »Materinstvo* v Zagrebu, katerf mu je svrha podpiranje siromašnih ma ter, je urediio lansko leto vrtno kolon; io za siromašne rodbine v Maksimira pr Zagrebu. Društvo je najelo nekaj nad i
ločbe. da ee na ozemlju prejšnje kraljevine Srbijs in Cm« gore vrši odpoved pri pristojnih policijskih oblast vih. Pa
tudi 2e bi sedanji pravilnik vseboval določbo, ali fe bi se inogel tolmačiti v tem smislu, da izvensodna odpoved ni dopustna, bi taka določba stopala izven okvira zakona in bi zato ne bila obvez-
katerem smo včasih hrepeneli, ie danes	,. . . .
smešen. Zakaj naš današnji človek ni ^asodisca. k: i.aajo pravco p^sLo.
več isti, ki je bil v »zeleni* mladosti, I ^ . se Prf kot l,vršdDa nared .-	', oa ujema z zakonom.
nevedni, neizkušeni, nekritični zato pa tem srečnejši. Kakor na tuje bitje se oziramo po sebi v pretek!; debi ter se čudimo. nad čem smo se razburjali in ra-dovali, kaj smo mrzili in koga srno ljubili.
Vsak dan opažamo, kako se ločijo zakonci aH zaljubljenci, ki so se vzeli ali se želeli vzeti iz nesebične plamtečc ljubezni in iz popolne harmonije. Toda razvila sta se narazen, namesto vzporedno, življenje ju Je izpreir.enilo, odtujila sta se drug drugemu, ne razumeta se več, nazori okusi, simpatije so jima protiv-ni, temperamenta sta postala različna, ln naenkrat vidita, dd si nista več tisto, kar sta si bila. da je na mesto nekdanje harmonije nastopila popolna disharmonija. Včasih se trudita, da bi se vživela drug v drugega, da bi se prilagodila, se urno kakor razglašene strune zopet uglasila; včasih pa sta trmasta, nepopustljiva, vedno sovražnejša, nestrpnejša in
ujema
Vendar stoji ljubljansko sodišče na stališču, da je izvensodna odpoved nedopustna. Svojo naziranje utemeljuje s tem, da nedopustnost izvensodne odpovedi odgovarja belje sedanam življen-skim potrebam. Svoboda najemnih pogodb je !*> sedanjih predpisih omejena in je torej edinole primerno, da se zahteva gotovo nadzorstvo in uspešna kon trola nad odpovedjo. Ce se pripusti veljavnost izvensodne odpovedi, se s tem izvrševanje zakona izdanega v zaščito najemnikov v znatni meri odteza vplivu javnih organov.
Sodna odpoved £« sme podati s spisom ali ustno. Spis mora obsegati: označilo sodišča, potem stranke po imenu in priimku, poslu in stsnovališču in podpis stranke, ki odpoveduje. V spisu je ob kratkem in pregledno v jedrnati besedi razložiti dejanske razmere (označilo stanovanja, pod kakšnimi pogoji, ta ka-
: vo. Prepozno vloženi ugovori s« zavrne- oraia nadškofijskega zemljišča, ga ras ! jo uradoma brez razprave.	i delilo ns 62 delov po 200 kradratoiJ-.
j * Č-9 je kdo zamudil rok zj. vložbo ugo-, metrov ter jih prepustilo siromašnim d* ! voror" no more zahtevati postavitve v ' lavskim in uradniškim rodbinam v ob I prejšnji stan. Sodišče odloči s sodbo, j delovanje. Zemljišče je bilo lepo obd« ! v kateri izreče ali in v koliko se odpo- I 'n je donašalo znatno korist. Vrtn* j ved spozna za veljavno ali se razve- kolonija je tudi letos lepo urejena. Na i Ijavlia.	merava se postaviti na omenjenem sve
i * Na podstari pravomo-jne sodbe se sme tu tudi zavetišče za slučaj vremenska izvršba dovoliti precej, ko je pretekel neprilike ter otroško igrišče, rok, določen v sodbi za izročitev naje- j Akcija za pobijanje malarije. Minite stvari Priziv zoper sodbo se mora strstvo za narodno zdravje je odobril • vložiti, ne kakor pri drugih tofkah te- predlog Zdravstvenega odseka v Sp!: kom 14, ampak tekom S dni.	• tu. da se v svrho asanaeije. oziroma pe-
če se zoper sodno odpoved niso o bijanja malarije v Dalmaciji čimprej it pravem času oglasili ugovori, ali če bo vrše naslednja dela: regulacija jezer v takih ugovorih bile izdane pravomoč. i Ridjane, Trifucovičevega jezera v Zvr.
ne sodbe, je treba predlagati tekom 14 dni izvršbo zastran izpraznitve stanovanja, ker izgubi sieer odpoved sodba scojo veljavo.
Določbe glede odpovedi ne pridejo v poštev, ako se nepremičnine ne uporabljajo vsled najemne pogodbe, ampak je
rinču. avniranjt Soline v Trogiru. Trp nju in v Kaštelih ter primerna ureditev oziroma vodnjakom in izvirkov v Polači. Sedi« rik, Kaldrmi in v Vrbu. Z delom se bo takoi pričelo.
Invalidske podpore v raznih drža vah. Invalidi, ki so popolnoma nespo-
uporaba nagrada ali plačilo za različna i sobni za vsako delo, dobivajo v različ dela. Semkaj spada na primer pravica nih državah različno invalidsko pod po. do stanovanja, ki se je prepustila hiš-1 to. V 3elgiji dobivajo invalidi na letr niku brezplačno za njetrovo nadzorstvo 2400 frankov (15.000 Din), v Franciji
8400 frankov (21.000 Din"), v Italiji SlSf lir (14.000 Din), v Češkoslovaški 1800 čeških kron (5000 Din), v Ameriki 360 do-larjev (33.480 Din), a pri nas v Jugosla viji 1082 Din.. Najmanjše so invalidske podpore r Avstriji
in druga opravila. Pravica do uporabe takega stanovanja preneha, kakor hitro preDeha služba. Ce so uporabljajoči kljub temu noče umakniti iz stanovanja, se stanovanje ne odpove, ampak se vloži tožba na takojšnje izpraznitev. Taka
Naš praški izlet I
Dtugi dan jc stal za nas pripravljen i tramvajski razgledni voz. Sedi; smo vanj j blizu naše «Zaštite» na Trgu Svobode in! smo se odpeljali čez Pfikope in Narod« j no cesto, č,ez most legij in Malo Stran j na Hradčane. Dva razlagalca sta nam' prep ijazno razkazala razne zanimivosti, ; mimo katerih smo se vozili. Naše gospo« dičce se niso znoglc načuditi, da Cehi tako dobro poznajo svojo Prago, da vc« do za vse letnice, kdaj je bila zidana ta ili ona hiša in da je skoraj vsaka druga kiša znamenita. Končno smo se dvignili nad Prago in smo jo zagledali pod seboj v 'ahnem jutranjem solncu.
Toda ni bilo časa gledati, ker smo rao< j tali hiteti v stari kraljevski grad. Na dvorišču ;e 5Ekalo že več skupin: mi smo prišli takoj na vrsto in smo dve uri gle« dali spomine stare kraljevske Prage, j Tžko zvano Ladislavovo dvorano ravno« ■ kar popravljajo in odkopujdjo nove sta« j re zanimivosti; znano je. da pri prenav« i Ijanju praškega gradu sodeluje naš arhi«1 tekt Plečnik; španska dvorana je zdaj urejena v vsej svoji prvotni krasoti; da se ne pokvari parket, smo morali vsi ob-ti copate, kar je seveda vzbujalo j mnogo smeha. Nazadnje smo prišli tudi J v katedralo, kjer smo si ogledali vsaj I davne zanimivosti. Naša dva razlagalca I
sta nam popisovala vse tako natančno,!
da bi bili porabili za ogledovanje cclo! dopoldne. Saj je res na Hradčanih toliko starih zanimivosti, da bi človek rabil za»! nje več dni. Ko bo enkrat ves grad pre« urejen in bo zopet popravljeno, kar so j tuje roke pokvarile in ko bo končno do« grajena veličastna katedrala sv. Vida — bo Praga s ponosom vprašala, kje je kaj enakega na svetu. A za to bo treba še mnogo let.
Odšli smo v Belvedere, ogledali si ga«; lerijo in krasen razgled na grad, na krar. ljevske vrtove, po katerih se sedaj spre« j haja prezident Masarvk, in na Prago. V bližini je Zeverjev spomenik in srno ga j pozdravili kot svojega znanca, saj tudi i pri nas dobro poznamo njegovega <rPioi= harja*. škoda, aa nimamo več njegovih I del. Spomenik se mi ne zdi posrečen, j stoji pa na zelo lepem in primernem k-a« ju sredi parka.
Pogledali smo Se enkrat iz teh višav i na Prago in smo sedli v naš tramvaj, la nas je odpeljal nazaj v Prago in je zavil, potem navzgor proti Vinogradom. Pe« i ljali smo se na praško pokopališče 01» šanj, kjer leži pokopanih toliko velikih i slovanskih mož. Slučaj je hotel, da smo 1 tam najprej videli praški krematorij, i kjer se ie ravno vršil pogreb. V kapeli | je stal' krsta, pokrita s cvetjem, okoli i so stali sorodniki, rri orgijah so pcii
pevci. Na to je duhovnik češke narodne cerkve opravil molitve, seveda vse v češkem jeziku ln se v lepem govoru po« slovil od pokojnika, ki je bil po poklicu tramvajski sprevodnik in zvest pristaš češke narodne cerkve. Ko je dokončal svoj govor, je iz orgel j zadonela otožna himna «Kje dom je moj*. Krsta je za« čelu počasi izginjati v črni žametasti za« vesi Par minut nato je izpremenil kre« matorij truplo v prah in pepel. Imeli smo občutek, da je te vrste pogreb mnogo lepši nego pokop v zemljo In nismo mo= gli razumeti, zakaj naša cerkev vpcpclje« vanja ne priznava.
Nato nas je vodila pot mimo lepih grobov po pokopališču, kjer spe veliki glasniki Slovanstva Kollar, Safarik in dr., med njimi tudi delavci na polju češko« slovenskih zvez Matija Majar Ziljski, Jan Lego in Ivan Tomlič. Končno smo prišli na grob ustanoviteljev Sokolstva, Tyrša in Ftignerja, ustanovitelja «Nar. Listov* Jul. Gregra in drugih čeških narodnih voditeljev. Pravijo, da se spo« zna kultura naroda po pokopališčih — piaški Olšanj in z njim Višegrad pričajo o visoki kulturi.
Utrujeni od hoje in raznovrstnih vti> sov tega dopoldneva smo se odpeljali z nršim vozom po dolgi Fochevi ulici, ki je pr.r dni prej dobila to ime — v našo • Z.-šti o « na obed in počitek.
Popoldne smo si ogledaii »Nar. divad»| lo», kulturno narodno češko središče, ki! nosi sebi ponosen napis: «Narod sebi*, j Ker so bila v binkoštnih dneh velika zborovanja političnih strank, je bilo g!e»; dališče za nekaj dni oddano, tako da ni« smo mogli dobiti vstopnic. Zato pa smo . dobili proste sedeže za stanovsko in vi« I nograjsko gledališče. Da bi si kljub temu ta hram češke umetnosti ogledali oa znotraj, smo bili povabljeni ob treh v' divadlo, kjer smo si ogledali foyer i s krasnimi slikami AleSovimi, Hvnaiso« vimi i. dr. in doprsne kipe čeških mož. j politikov, umetnikov in umetnic, ki so si pridobili zaslug za češko gledališko, umetnost (Rieger, Smetana, Dvorak, Tyl, Vrchlickv, Kvapilova itd.). Pogledali smo ; seveda tudi notranjost in prezidentovo ložo. Nato nas je ravnateljstvo Kolinske : tovarne pogostilo v sosedni kavarni fSlavia*. Tvrdka Kr.ap s Karlina nam je; poslale v kavarno vsakemu serijo pra» l ških razglednic in nekaj albumov, s či« j mer nas je prijetno iznenadila, kajti pri nas bi se komaj katera trgovina z raz« glednicami spomnila na kaj takega.
Češka pošta je precej draga, kajti raz-g'ednica se frankira s poldrugo češko krono, t. j. skoraj dva in pol dinarja, dočim plačamo mi za inozemstvo Ie en dinar. To omenjam zato ker mislimo, da jc pri vr-c najdražje. Ena vožnja v
tramvaju stane v Pragi 1.20 Kč, torej naša 2 Din, ponoči pa dvakrat toliko.
Zvečer smo bili v gledališču. V stanovskem so dajali »Trubadurja* z nt šim Patiero v naslovni ulogi Patiera jc danes ljubljenec praške operne publike pravijo, da je to bodoči Caruso. Da t-: je takoj pridobil tudi naša srca, kdo t se temu čudil. Na Vinogradih smo vide: •Sen kresne noči* v Kvapilovi režij. Kvapil je priznan mojster za Shacke? pearja in smo občudovali njegovo Iz najdljivost, ki jo je izpopolnil Wenig ■• svojo scenerijo. Tako smo videli to ba-ko v njeni popolni krasoti.
Ker smo bili že na Vinogradih, sm<> seveda obiskali tudi našo slovensko v:> narno pri gosp. Dogulinu. Slovenskeg. vina pa nismo pili, ker bi bilo predrage . Pijejo se slovaška in ogrska vina, ki sv tudi precej draga — liter po 15 do 7 Kč, torej okroglo naših 50 Din- Ce pc mislimo, da imamo pri nas dobro vin za 15 Din, vidimo, da smo tndi v ter oziru na boljšem. Vse to pa nas ni motilo, da bi si ne bili napil! z našimi če« škimi prijatelji na prijateljstvo. Ker je bilo med njimi par tovarišev iz težkih vojnih let, smo vzbujali spomine na one lačne čase v zavesti, da Je zdaj kljub vsem težavam boljše nego takrat
iokoistv®
Sokol O v Ljubljani
Poročali gmo že o petnajstletnici, ki Jo je nedavno proslavilo to najmlajše, a prav agilno in požrtvovalno ljubljansko t-okolsko društvo, ki si je stavilo nalogo, prežeti s sokolsko mislijo šentjakobski in trnovski okraj Ljubljane. Počet ki društva segajo nazaj v leto 1307, ko je načela skupina mladih, požrtvovalnih mož telovaditi najpreje pri «Koscu» na Gmajni, pozneje v šoli na Grabnu. Ustanovni občni zbor %e je vršil dne 29. marca 1908. leta v gostilni pri Steinerju. Dru Stvo je Štelo takrat 126 članov, mod njimi 15 telovadcev, okrog 100 članov šolskega in 45 obrtnega naraščaja. Za prvega starosto je bil izvoljen inž. Pavle Endlicber, za prvega načelnika Anton Matjašič. Ze isto leto je imelo društvo prvo javno telovadbo v Hribarjevem gaju.
Kljub neizogibnim pričetnim težkočam »e je društvo prav živahno razvijalo, pri čemur mu je stalo krepko ob strani bratsko društvo Sokol I. Ko se je leta 1909 ustanovila župa Ljubljana I, se je Sokol II pridružil tej iupi in bil v njej ves čas xelo marljiv.
Leta 1910 je bil Izvoljen za starosto br. Fr. Kavčič. Društvo je štelo takrat 195 članov, med njimi 85 telovadcev. Istega leta je začel Sokol II kakor tudi vsa druga bratska društva težko borbo za naraščaj, ki so ga hoteli Sokolstvu odtegniti klerikalci ln Nemci, oziroma vlada. Ta protisokolski pritisk je trajal še tudi naslednja leta. Svoj višek je dosegel i znanim Laschanovim odlokom, ki prepoveduje uporabo šolskih telovadnic za Sokole. Društvo je bilo s tem na cesti, a je našlo gostoljubno zaščito pri ljubljanskem Sokolu, ki je njem kakor tudi Sokolu I dovolil začasno souporabo telovadnice v Narodnem domu. Trajno se to seveda nI dalo vzdržati in Sokol H se je moral g svojo telovadnico preseliti naposled na dvorišče Novakove gostilne na Tržaški ceeti. Kljub temu je društvo vzdržalo tudi te težke čase in celo napredovalo. Leta 1912 je bi! izvoljen sa starosto dr. Fettich-Frankheim.
Preokret na boljše pomeni leto 1913, ko je vlada pod mogočnim vtisom praškega vseeokolskega ileta omilila svoje protisokoiske odredbo. V oktobru tega leta je štelo društvo 208 članov. Ustanovilo si je tudi ženski odsek, ki je štel že takoj ob početku 29 tolovadk. V to 'eto pada dalje sklep, da si društvo zgra di lastni dom in na ta način reši vprašanje telovadnice, ki ga je največ ovirajo v smotrenem delu.
Ob izbruhu svetovne vojne je doletela Sokola U ista usoda kakor vsa druga sokolska društva: vlada je ukinila njegovo delovanje, večina članov je morala k vojakom in na fronto. Na svojo člane-vojake pa je lahko društvo ponosno, kaj-♦i o nobenem ni bilo čuti, da bi s« bil v onih težkih letih na ta ali oni način pregrešil proti sokolski misli. Lepo šle- 1 vilo čianov se je pridružilo dobrovolj-■em.
Z narodno osvoboditvijo so prišli tudi za Sokola II lepši časi. Društvo se je moglo zopet posvetiti pravemu sokol-skemu delu, zlasti ko je dobilo na razpolago poleg telovadnice na Prulah še telovadnico v državni realki Tako je ■moglo društvo pri javni telovadbi dce 3. avgusta 1919 nastopiti z lepim številom 200 telovadečih oseb. Članov je štelo društvo takrat 21 ustanovnih, 242 rednih in 893 članic. Povojna kriza v letih 1920 in 1921 je povzročila sicer mal zastoj v delovanju, vendar je kmalu zopet triumfirala ljubezen do sokolske misli. V ta leta pada ustanovitev odseka v Škofljici ln glasbenega odseka. Manj zadovoljiva pa jc telovadna statistika, kl kaže vidno nazadovanje.
V prošlem letu (1922) Je društvo to krizo prebolelo. V telovadnici je zavladalo zopet živahno vrvenje, notranja konsolidacija krepko napreduje. Zdaj se bliža Sokol H končno tudi svojemu velikemu cilju, zgraditvi lastnega doma.
Sokolsko okrožje Ljubljana I (So« kol I, Stcpanja vas. Moste, Polje Ježi. ca) je imelo v nedeljo 10. junija svoj prvi javni nastop v Štcpanji vasi. Do« poldne so se vršile skušnje, popoldne so nastopili s prostimi vajami člani, člani« ce, moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca. Izvajali so letošnje župne proste vaje. — Na orodju so nastopile izbrane vrste (drog, bradlja, konj). — Prostor ni bil najboljši. Nekatere vaje so bile izvajane prav čedno, vendar ne tako kot to radi vidimo v poznejši let« ni sezoni. — Orodna telovadba jc po« kazala, da razpolaga župa Ljubljana I s krepkim kadrom starih telovadcev in da tudi mlajši telovadni naraščaj v le« ah 18—22 obeta vse najboljše. Reden obisk, smotreno vodstvo, udanost sokol« ski stvari bodo rodili najplemeniteiše plodove. — Obisk sokolskcaa občin« stva je bil prav številen. Telovadne točke je spremljala godba jugoslov. že« ierničnrjev. Postrežba pri ljudski zaba« vi je bila dobra, godba jc pridno igrala in občinstvo se je dobro počutilo v cenčplh prostorih br. Novaka.
Sokol I. v Ljubljani. Nalivi pretek« Tih dni so nam nedeljsko prireditev po« polnoma pokvarili in povzročili društvu zelo občutno škodo. — Odloči'! smo se. da se vrši društvena javna telovadba prihodnjo soboto to je dne 23. junija n» kresni večer na Taboru. Začetek
koncerta ob 6., telovadbe točno ob pol 7. zvečer. Po končani telovadbi ljudska zabava. Sodeluje vojaška godba pod vodstvom g. kapclnika dr. Cerina. Pred« prodaja vstopnic v Tiskovni zadrugi, Prešernova 54. Kdor je pa sedele že plačal za nedeljsko prireditev in »e ne bi mogel udeležiti sobotne prireditve, naj izvoli vrniti vstopnico istotam do petka dopoldne, nakar se mu povrne denar. Vabljeni gospodje ln bratje naj nam blagovolijo oprostiti, da jih nismo mogii pravočasno o preložitvi obvestiti, vso sokolsko javnost pa prosimo za na« klonjenost — Gosp. Krapežu, restavra« terju v Zvezdi, se zahvaljujemo, da nam je vsled nastale moralne in gmotne ško« de odstopil za soboto vojaško godbo. — Odbor.
Sokola I. prireditveni odsek ima v petek 22. junija ob 7. zvečer na Taboru širši sestanek vseli sodelujočih za so» botno javno telovadbo. Dolžnost vseb bratov in sester (paviljoni, rediteljstvo, blagajne) je zanesljiva udeležba.
Sokolsko društvo v Gor. Logatcu je j svojo veselico z javno telovadbo vsled ; slabega vremena moralo preložiti na pri« ' hodnjo nedeljo dne 24. junija. Tudi k tej prireditvi se vabijo vsi prijatelji So« kolstva od blizu in daleč!
Šoštanj. 8. julija se vrši pri nas zlet Savlnjsko«šalcškega sokolskcga okrožja. 2e danes opozarjamo na to prireditev in pričakujemo od društev, da s polno« številno udeležbo od strani članov in članic ter s pridno agitacijo pripomore« jo h kar najlepšemu uspehu sokolske manifestacije. Kadar nas bodo klicala druga društva, bomo pa ml — kakor že večkrat — obisk vrnili. Zdravo!
Telovadba slepih deklic. Sokolsko društvo v Pragi III goji tudi telovadbo s slepimi deklicami, ki so v Dcvlovera zavodu ta slepce. Pog!ed na ubožice je pretresljiv. Človek bi pričakoval, da »o deklice otožne in nesrečne, toda pri te« lovadbl »o tako vesele ln Živahne, ka« kor najsrečnejša mladina. Izvajajo pro« ste in redovne vaje, vaje na orodju, igre in celo plese. Pri redovnih vajah se dr« žijo vedno za roke, pri drugih vajah pa jim je treba vsak gib točno in vestno opisati, nakar ga dobro izvajajo, telo« vadno orodje pa morajo natančno oti« pati, da ga spoznajo. Posebno veselje imajo na lestvah, koloteku in krogih. Jako priljubljene so jim Igre, zlasti one s petjem. Sicer jih razveseli ln zadovo« I jI vsaka vaja, kl se jiin posreči. Tako jim jc telovadba v veliko zabavo ter jim lajša njih žalostni položaj. Priredile so tudi že javen nastop.
Predavanje o Sokolstvu na Sved« skem. Te dni je predavala urednica ! švedskega lista «A!fonbladet» S. Thor« manova v glavnih mestih Švedske o ideji sokolstva.
45. zvezni zlet Unije francoskih te« lovadnih društev se jc vršil letos o bin« koštlh dne 20. in 21. maja v Roueuu na Francoskem. Zleta ki mu je prisostvo« val predsednik francoske republike Millerand se je udeležilo več sto telo« vadnih društev, ki so nastopila v pro« stih vajah in na orodju. Proste vaje jc izvajalo 4000 telovadcev, izvedba pa ni bila najboljša. Pred nastopom sc je vršil sprevod po mestu, ki pa tudi ni bil vzoren. Po sprevodu je članstvo defili« ralo pred predsednikom Millerandom, nato pa nastopilo k prostim vajam. Ob« činstva je biio toliko, da so bile tribune premajhne in da se jih je moralo mno« go vrniti. Zlcta so sc udeležili tudi za> j stopniki inozemskih telovadnih organi«, zacij, in sicer iz Anglije, Belgije, Cc« \ škoslovaške, Holandijc, Italije, Lukscn« burške, Rumunije in Švice. Posebno so se odlikovali po vzornem redu in disci. plini Belgijci ln Italijani. — Drugi dan j je bila tekma, ki pa tudi ni bila na vrhuncu. Najbolj so se odlikovali Belgij«: ci. Sploh je pa vsa prireditev drugega , dne oviral hud dež. Zato jc bila tudi tc« lovadba drugi dan mnogo slabša nego prvi dan in nastopilo je manj telov-.id« cev, ti pa so morali telovaditi v gostem blatu, ki je pokrivalo telovadišče.
Jugoslovensko Sokolsko društvo v Pragi, čigar člani so po večini dijaki akademiki iz Jugoslavije, le v likvidaciji. Društvo se le po nasvetu Jugoslovenske-ga sokolskega saveza razšlo, in člani so pristopili poljubno v razna praška sokolska društva. Ta korak le vsekako pravilen, čemu bi Imeli naši akademiki v Pragi svoje društvo, medtem ko se kot člani čeških vzornih društev gotovo več naučijo in pridobijo vpogled v češko sokolsko organizacijo, kar bo nJim samim le v korist. Jugoslovenskl akademiki so se s tem nazorom popolnoma strinjali in razpustili društvo. Občr.l zbor Je skleni! ob razpustu, da pripade inventar praški župl, kl ga pa mora porabiti le za manjšinska društva, Imovino so pa naklonili Jugoslovenskemu sokolskcmu savezu z določbo, da se mora porabiti za sokolski tisk, ki naj bo namenjen našemu naraščaju. Jugoslovenski akademiki so s tem pokazali, da pravilno razumevajo naše potrebe, ker nam posebno primanjkuje sokolske mladinske literature.
Zakon o ustrojstvu vojsko !n Sokolstvo. Plenum narodne skupščine prične v kratkem razpravljati o novem zakonskem projektu o ustrojstvu vojske. Zakon predvideva tudi razne olajšave, ki jih bodo imela telovadna društva. Osnove za telesno vzgojo so bile vzete izprva po irancoskcm zakonu, po katerem vrše telesno vzgojo vojska in častniki ter šo!e. Verietno ie. da i)! to načelo bilo sereieto
tudi prt na*, Sa nt oB pro/Sorja preŽkj* i z mftratrstvon! presvets is <Ja <?w*nca f rtve-tonport, teflt, 110 — TIS OT&, dfll
zagrebške »okolske župe, katerega Je j članov Sokolstva, in sicer brat Miroslav
sprejela tudi glavna skupščina JSS. v Za-1 Vojlnovič izdela tehnični de! predloga, a grebu. Anketa, ki Je imela nalogo Izdelati; brat Pera Lazarevlč zakonski del tega zakon. Je ta predlog vzela v pretres In j prodloga. tmajoč prod očmi cilje vojske sklenila, da se v tem pogledu sporazumi' ln Sokolstva kot narodne obrane države.
Gospodarstvo
105 — 110 Din, vache-polovice, tcžle 70
—	75 Din, lažje 65 — 70 Din, vratovi 43
—	50, okrajcl 35 — 40, kravje usnje žol-to 100, čruo 90, pitltngl črni 110, tele^e usnje črno 140, kravji bo* 18 — 20, te-lečji box 25 — 28, ttkanec (BlankiederV črni 70 — 75 Din.
Celjski trg (15. t m.) Cene v Dtaj Oovedina: v mesnicah I. 29, II. 27, na
ostali nasadi. Ker je fega nizka, .e ni tr*uJ; »• 22: ,eirtina:
Izvoz vina v Švico
Svojeoasno je «Jutro» poročalo, da je Madžarska sklenila a Švico ugoden do«
govor za izvoz svojih vin v Švico. Kakor	,	. . „ ,
. , , .	, , • i	poznega obrezovanja in poškodovanja
sedaj Javljajo uradna Švicarska mesta, r , f, , _ . _„ . .. . . „„ ,	i • i t •	po bolhaču i e 1 o zaostali trte so zra«
je tak dogovor v resnici sklenjen in »e r, , . ... . .. , , .
, ,	, ., „	,™i.i!s!e do tretjine, kvečjemu do polovice
g asi na mesečnih 50 vagonov po 100 hI1 ,	.,	, , , , ,
. ,,	,	..	. t drogov, v mnogih nasadih pa komaj 1
vina Uvozn. 5urt.ks. ,e znižan, od 2, do *	» ^ ^^
n. 1 ivicarski frank z. hL Nasprotno i Istotako je v ostaiih legah okoliša
: jo madžarska devizna central, prevzela , .	r\i.x , li
, ,	, c f., . I stanje prav raznčno. Obče se lahko re«
i oovezo, da bo vse zneske v frankih, pn> -ji	, ... ,, .
,..,., . .	t ., r i če, da je ena tretjina dobra do prav
fiajajočih od izvoza viua, stavila na raz« , ,	. ...	, .	. r,,
,	, ■	i . , .., dobra, ena tretjina sredDja, ena tretjina ,
: polago madžarskim uvoznikom tekstilne	, , „	r , .	o.•
. T ®	. ,	... .. , ,	pa prav slaba. \ reme je skrajno ne«
oranše za plačevanje njihovih dolgov v r J	_ ...	. , .
. » , , .i i , , .. ,	j ugodno; nočna toplota pa znaša komaj
Švici. Dovoljeni kontingent vina od me« g0 ^
sečno 50 vagonov se v prvih treh mese« 1 »	,j	,
i .. , . . , . , ■ 2e 14 dni	je videti, da rastlina za«
■ cia leta 1923. niKatcor m izrabil, ker je . ,	. , . , ....
» i i m j* i i	ostaja v razvoju, kar dokazuje dejstvo,
bi!o do 31. marca t L lz Madžarske iz«	, ' ...	' ' ... ' „,J . .
. _ ari , i .	da postajajo	usti v zgornjih delih trte
vozeno v Švico vsega samo 867 hI vin«.	rumenkastl.
Isto švicarsko uradno mesto odgovarja	. _ . , ,	, .
, .. ...	Olede mrčesa 'e stanje skoro	Isto,
v zvezi s prednjim poročilom na vpra«	, , , ,,, . , .	,
. . i i t, j i j ■	kakor je bilo ob zadniem našem	poro«
šanje, kako bi se dalo priti dc uvoza	.., . ., ,.	...	r .
. . , , .. „ .	čilu. V že škropljenih nasadih	se je vina iz Jugoslavije v Švico, nastopno- '
nahaja obilo mrčesa, proti kateremu sc ^'f16 meso 33' 32: s,nnln» 1
hmeljarji vztrajno borijo.	! ,38.: mast	«"«^. <0;
V šumskem okolišu so nasadi zaradi Prekai^° meso 49' »• 40 ~ 5= ^
base: hrenovke 30 — 35, sveže kranjsk«
50, suhe 75; perutnina: piščanci 17.50 — 25; mleko 3.50 — 4; »urovo maslo 60, čajno 80; jajce 1.25 — 1.50; smetana (liter) 15; kava: Portorlko 68, Santos 4? — 50, Rlo 44; sladkor v kristalu 27. v kockah 28; rlž I. 14, II. 8; namtzno o!le 32, bučno 40; moka «00. 7JO, .0. 725, «2. 6.S0, «4. 6.40, krušna 5.20, koruzna 80, zdrob 4.50; seno: sladko 125, polsladko 120, kislo 110. slama 100; glav-nata salata 0.25 — 1; ohrovt 9; kariiloi in špargljl 30; kumare 10.
. . , mrčes vnovič pojavu in nmcljarji na« Kar se tiče uvoza vin. iz Jugoslavije . ,. . . « ,. . , .	,
r. .	. . ^ , « .	daliujejo škropljenje, dasi povzroč. to
v Švico, so težkoče v tem, da Svic. po	.	i, . . . ,.
» .t ,	.	obilo stroškov. Mnogo ie tudi hmeljar«
tarilni štev. 117. zabranjuje uvoz narav« . ,. , . ..	^ «
.....	„ , . .. ; jcv, ki ne ukreneio ničesar proti mrče«
mn vin r sodih do ln s 13" alkohola. Ker — , .. . , . r
1 su. Tople noči in solnčno vreme je nuj«
pa težja vina razen dalmatinskih in ne« i
Uklnjenje kreditiranja železniške vozarine. Službeno ee javlja, da se s 1 julijem ukine kreditiranje vozarine in ostalih železniških pristojbin vsem državnim oblastem razen vojaškim kakor tudi vsem privatnim ustanovam in osebam. Ono državne oblasti, privatne usta nove in osebe, ki se žele še nadalje okoriščati s kreditiranjem, morajo pri glavni blagajni pristojne direkcije državnih že-
,	i leznic »plačati depozit v gotovem zne-
kih hercegovinskih v Jugoslaviji jedva cene 1050—1120 Kč za SO k Ra	T v'Sln' dvomesečnega kreditirane-
po9toje, bi bili potrebni posebni koraki 1 , . ' .	,	.	ga zneska v ime predlnidncga pokritja
i , , ■ _,	, ložcnje in cene zelo čvrste. Sigurno je	,	. . .	, ,	. ...
jugoslovcnske viade pri zveznem svetu v' . .	,	. . 6 .. ,	kredita, 8 katerim se bodo okoristile.
« • , ■	, ... ,, , . . Je danes, da se cene ne bodo znlzale, , , ...	...
Švici, da se sedanji švicarski predpisi . , , ,. . ,	. . ,., ,	Obračun kreditirane vozanne ;n ostalih
. , ... ,, ,	, , če sc bo tudi stanie nasadov rbolišelo. . . ... .	.	,
ublažijo ali da se skleDe poseben dogo« „ , ,. ... . ..	'	---- —	— ------ —----
, . . . .	»« i- r — Zveza hmeljarskih društev,
vor, kakor je to storjeno z Madžarsko. „„ . .„ . .... , ,
Seveda bo nastal, nova težav, v tem,	~ ^^. Mo lepo vre-
me žal ni bilo stanovitno. Po nekaterih
lepih dnevih so začeli zopet pihati mrzli vetrovi; danes je kazal toplomer le 8 stop. C. Hladno vreme ln posebno pa mrzle noči vplivajo neugodno na razvoj rastline ln pospešujejo pomnolitev škod IJivcev, katerih je vsak dan več. Hmelj
d. Švica težja vin. potrebuje z. meša« nje lastnih lahkih vin.
Švicarski konzulat v Zagrebu je rvoje. dobno poskušal Svlco zainteresirati za jugoslovensk. vin». Uspeh, ni bilo, ker razen gori navedene odredbe tudi cene jugoslovenskih vin niso odgovarjale. Ako pa bi se dogovor kombiniral na podoben način kakor v madžarskem slučaju, po« tem ni Izključeno, da bi tudi Švica radi
pristojbin se bo vršil koncem vsakega meseca.
= Znižanje vozarine za pekovski kvas.
Vozarina na južni železnici za pekovski kvas ee do preklica, odnosno spremembe v tarifi računa po vozari na ki postavki x» znižajo brzovozno blago.
= Gradbeno posojilo Državne hipoteka rne banke v Beogradu. Prošli peteir
. n „ ^ . , , . , ; »e »a Izplačalo Državni	hipotekami ban-
iz Hallertau-a se w včeraj plačeval po ,. V. ,	,,,
ocr^nnn A o , i 1 ki švicarsko posojilo v	znesku 100 mlli-
2 800.000 do 8,000.000 mark za 50 kg. i . „ „' .	. . ... WK
Tendenca zelo čvrsta	ionot' Dm" Lprava bank® odrwi!la 86
Spal, (Bavarska), 10 junija. Danes in ^"'j0"0' la P090^0 Privatnikom v
VT i včeraj j« bilo lepo. toplo vreme, Mokro j ogradu, a 15 trilijonov pro,«alno sa J—n.!___, ' _______. ; 1 nr.oupravnim telesom. S tem poeojilom je
Mariborska industrijsko-obrtna izložba
Za Maribor, ki je skrajno obmejno
napredovanja drugih svojih industrij po<
kazal, interea z. to vprašanje. j—n., ,	,...,.,	. . .
! mrzlo vreme zadnjih dveh tednov te kaj
neugodno vplivalo na razvoj rastline in
se je aphis-muha, povzročiteljica ušic,
že prikimala. Od lanskega pridelka je še
ena bala neprodana.	;	. valJ (jq0 15 • nj-
mesto, se zelo malo stori tako v gospo- ' MaiRburg (Hallertau), 9. junija. Deset ; _ n.n»iir« tvfkrnira Rlp.dko!
darskem kakor nacionalnem pogledu. Idni ^ toam0 bl^uo vreme, včeraj je Oenovaia bo so sicer razna industrijska bi,a ^ slaaai ^ t0 ^Iiva Prav s!a" in obrtna podjetja, ki pa za svoj napre- I bo na rastllD0. W i® M5ela bolehati in
prašanje gradbenega kredita v Beogra du rešeno za leto dni
— Jugoslovenska bank« d. d. Zagreh j je osnovala podružnico na Sušoku, kl je
= Oslješka tvornica sladkorja d. d.
ima v prošlem letu 2.602.918.55 Din čistega dobička in izplača 21-odstotno dividendo.
— Poštno-čekovnl promet. Poštno-^-
kovna zavoda v Ljubljani In Zagrebu t^r poštna hranilnica v Sarajevu »o imeli v prvih 7 mesecih 1923 skupno prometa 7.«. 5„489.099.201.85 Din.
«= Polom newyOrške banke Knauth, Nachod 4 IClihne, o čemer smo že poročali. je vzbudil v Zagrebu v interesira-nih krogih precej razburjenosti. lotom te banke so namreč že dolga leta pošiljali zlasti hrvatski izseljenci svoje prihranke v staro domovino. Banka je vlivala doslej dober glas. Zaradi poloma banke > nastalo vprašanje, ali niso mogoče kake vloge naših izseljencev izgubljene. Izseljeniški komisariat naj bi »e za zadevo pobrigal.
= Prodaja cementa. Vsi p. n. trgovci v Ljubljani in okolici se opozarjajo, da prodaja Prodajni urad portiand cementa I m.) PSenica: baška,~77 — 78 kg. 2 — 3 j v Ljubljani. Dunajska cesta 81 iz evoie odst. primesi 1 vagon 437.5 — 440; 76 — zaloge cement v vrečah od 50 kg naprej 77 kg, 3 odst., ponudba 440; 75 — 76 kg. po znižani cent
2 — 3 odst.. 4 vagoni 437.5; 7S — 79 kg. = Italljansko-češkoslovaška trgovinska 2 odst., 1 vagon 440 — 441.25. Ječmen: zbornica v Pragi se namerava v kratkenr
dek niso našla potrebnoga razumevanja ! v raAti "o8^"- Znan0 j«. pripravna pristojnih mestih. Zato kljub vsem ! 1ia-io uk8rMI ovlr® T raiv°ju rastlino prizadevanjem industrija iu obrt v Ma- sprejemljivejšo za vse bolezni. Skrajni riboru stojita na m rt d točki.	. ^ je. da Petane zopet lepo in toplo
Industrije! In obrtniki eo zaradi tega' vrf®e;	» « . ..
prisiljeni, da si sami pomagajo. To so: ^olnzach (Hallertau), 9. jun.ja. Sta-
leta 1921 le storili ko eo priredili malo ! na??u3ov * tu voMf praT iadov°-obrtno razstavo, ki je bila sicer lokal. ! 'i^0- Po dolgotrajnem deževju m mrz-nega pomena, a je vendar pokazala, da lih Do6eh bi bUo želcJfJ- da J* ima Maribor dobro obrtništvo in lndu- | leP° in ^P'0 vreme- Ce se bo pa zopet strijo. Ta uspela razstva je dala pri- Ponovila slana kakor zadnjo noč, potem rediteljem pogum, da »o se odločili pri- je mal® DPanja m dobro letino. Mnogo rediti 'lani Pokrajinsko obrtno razstavo. I nafadov 5e prav krePki,h in, *™komer-Ta je kljub slabemu vremenu uspela do- i n'b; trta 5® v nJlh že dorasla do poio-bro, bolje, nego se je pričakovalo. To vice dr0S0V- ozlroma ilce- 2al ,se ^ razstavo, na kateri je izložilo 482 tvrdk "dnji čaa prikazala aphis-mulia m tu-svoje predmete, in sicer tamo lastne Iz- ^ u&ce. delke, je posetilo nad 86.000 posetnikov |	w
iz veeh krajev naše države in iz lno.	1 rsna p0r0C!»a
zemstva. Razstavljeni izdelki so pokaza- Novcsadska blagovna borza (20. t. li, kako dovršeno je ie domače delo.
Gotovo je, da ta razstava ni bila velikega pomena samo za razstavljale« in Slovenijo, temveč je doprinesla tudi k ugledu države. Da je tudi razstavljalcem prinesla gmotnih koristi, je razvidno lz tega, d« se je na razstavi sklenilo za četrt milijarde Din raznovrstnih naročil. Glavno pa je, da so se na razstavi pro-duccnti in konsumeutl medsebojno upo-znali in da je širša javnost videla, kaj se pri nas vse dobi, kar se često po nepotrebnem uvaža iz inozemstva.
Na podlagi uspehov prejšnjih razstav so mariborski industrijalci in obrtniki sklenili prirediti leto« veliko Industrij-sko-obrtno vzorčno izložbo (15. do 26. avgusta), ki je zamišljena v večjem obsegu in ki naj pokaže vse zmožnosti na-
še industrije in obrti obenem pa naj pokaže, kaj se pri nas še ne izdeluje. Razstava bo imela tudi posebne izdelke: za stavbeno stroko, za vrtnarske in vinarske pridelke ter za umetniško obrt.
baškl 64 — 65 kg. ponudba 287.5. Oves: baškl, povpraševanje 300. Turščica: bajka, 3.5 vagona 260 — 265; baška, okrogla, zdrava, 3 vagone 270 — 275; bela, ponudba 300; za julij, 5 vagrmov 265; banatska, Zcnta, 3 vagoni 262.5; banat-ska, julij, 10 vagonov 265; sremska, 100 odst. zdrava, ponudba 285. Fižol: beli, povpraševanje 600. Moka: baška «0» ponudba 675; «2., 2.5 vagona 600 — 625;
osnovatL
= Italijanska trgovinska zbornica na Dunaju. Te dni se je vršila na Dunaju konstitulrajcča skupščina novoosnovane italijanske trgovinske zbornice. Prede«-doval je italijanski poslanik Orsini-Ba-roni. Med drugim ie avstrijski zunanf. minister dr. GrDnberger izrazil nado. da bo ta zbornica pripomogla k pogloblje-nju gospodarskih stikov med obema
gon 130. Tendenca nespremenjena.
Budimpeštanski žitni trz (19. t. m.) Cene v tisočih Km: pšenica od Tise I. 34.75 — 35, II. 34.5 — 34.75, peštanska 34.25 — 34.5, rž 26.5 — 27, Ječmen za
Mišljenje, da Maribor ni upravičen krmo 24.5 — 25.5, oves 27.5 — 28, tur-prirejati take izložbe, ni točno, ker je šilca 24.5 — 25, otrobi 11.5 — 12. ravno to mesto zelo zapuščeno v gospo. Zagrebški tedenski sejem (20. t. m.) darskem kakor nacionalnem oziru. Za, j Zelo dober peset. Živine mnogo. Za Av-nimanje za našo razstavo je že veliko, strijo Je bilo kupljeno okoli 300 najbolj-kakor ee da sklepati iz tega, da se ie, šlh volov ln mladih živinčet. Sena malo. priglasilo ie lepo število razstavljalcev. : Cene za kg žive teže v Din: voli domač.
1. 12.5 — 15, II. 11.5 — 12.5, lil. IU —
Poročila o stanju hme!jsk;.h nasadov
«6», ponudba 500, povpraševanje 480; «0» j-javama. Mussolini je poelal na zborni-banatska, kombinirana, 1.5 vagona 655.1 ^ brzojavni pozdrav. Otrobi: baški (v Jutinih vrečah) 3 vsgo- : _ Padec cen na madžarskem leanea ni 135; isti (v papirnatih vrečah) 1 va- (rglu u Budi,npešte javljajo, da so zaradi obilice zalog v državi cene lesu oela bele. Zlasti mnogo je gradbenega lesu-Povprašuje Be le še po lesu ta kurjavo.
= Ukinjen je trgovanja z valutami ™ devizami v Varšavi V torek je t-0"«?1 svet v Varšavi sklenil, da zaenkrat ukine notiranje valut in deviz.	bankam je odvzeto dovoljenje u trgovanja
t devizami.
- Akcija za podpiranje marke. Iz Ber
lina poročajo: «Vor«*rts»	da je
vzrok predvčerajšnjega nazadovanja tečajev deviz nova akcij, za podpiranje marke. Isti časopis v svojem daljno članku o marki zahteva, da se ta akc>-
11, bosanski I. 10.5 — 12.5, II. 9 — 10, mlada živina 12 — 14, krave I. 11 —
, „ 12.5, II. 9 — 10, III. bosanske 6.75 — 8.5. .	__
(Poroča Hmeljarsko društvo v Žalcu.) svin]e j 33.75 _ 27, II. 21^5 - 22.5, * «8n0 Pf ^ mora £ TC8 devizni 2atec (Češkoslovaška, 16. junija. V; HI. 17.5 — 19.5. Seno novo 80 — 300, trala-	jzroine deviw M moraj0
preccjšnjcm delu glavnega okoliša v; staro 100 — 150, detelja nova 100 — 145 , P^omet- ccntr4!i< jrdati se mora zakon okolici Horoscdcl so nasadi prav čvrsti, , slama 87.5 — 100 za q.	| ' .-i VA]ute in Državna banka naj
trte so narasle do tri četrtine drogov, Zagrebški trg S kožami in UStljem i "V w l dol,TOj0bno zlato po«oj'Jo. Za oziroma žic, dobivajo panoge in so le, (20. t. m.) Pomanjkanje surovih kož. Za- j na)!"n" val".,te ^hteva list kazen v pri-malo okužene po mrčesu; v drugem de« to so cene čvrste in lahkih kož n! dobiti; ™t,i. delavnici lu tega okoliša pa je stanje !e srednje, j izpod 16 Din, a za težje bi se plačalo 5llnl trte so dorasle le do polovice drogov tudi 19 — 20 Din. Posebno težke sc trži-ter so listi precej okuženi po ušici. Tu jo po 24 — 25 Din za kg. Živahno Je pose naidejo nasadi, ki so že poprej trpeli, vpraševanje tudi po telečjih kožah, ki se po bolhaču in so sedaj slabotni ter za« | plačajo po 25 — 30 Din kg z glavami, ostaiajo v rasti.	; a po 35 — 36 Din kg brez glav. Čvrste
Ob Ogri je stanje v glavnih legah tu« ■ so cene tudi v Avstriji. Pomanjkanje kož di ugodno; poleg krepkih so o. tudi z«. I drži cene tudi usaui. Sedal notiraio va-
__ Letina koruze v Argentinijl Po
poročilu argentinskega poljedelskega ministrstva je dala ietev koruze v letu 1022/23 v Argentiniji 3,890.000 ton, to je znatno manj nego prošla leta. Od te množine o«!ane za izvoz 1,790.000 ton. Vzrok slabe letve ie bila suša.
Na Klsk
(K romanu »Ulenspiegel in Lam Dobrin«.)
•Pomoli mi pri mojem naklepu!« je fekel Ulenspiegel; plačam ti s krvjo, čc
treba.s
Kateiin« je odvrnila: «Pomorem ti, če te hoče dekli, ki te ima rado, vzeti b seboj na klek Pomladnih duhov, n* vu« sein živnega soka.«
cjaz ga vzamem,« se je oglasila Nela.
Katclina je nalila sivkaste mešanice v kristalen kozarec in dala piti občina; tudi jima je natrla s to zmesjo tenci, nozdrvi, dlani in zapestja, jima dala po« jesti ščcpec belega praška in jima vele« ia, naj se medsebojno gledata, da se združita njuni duši v eno samo.
Ulenspiegel je strmel v Nelo, ln slad« ke dekletove oči so zanetile v njem ve« lik ogenj; potlej pa je ime! radi mikstu« re občutek, kakor da ga ščipljc tisoč ra« kov s svojimi kleščami.
Nato sta se slekla in bila sta lepa v tvitu svetiljke, on v svoji ponosni sili, ona v svoji sladki ljubkosti; toda nista se mogla videti, zakaj bila sta že kot uspavana. Kateiin« je položila Neiin vrat Ulcnspieglu na roko in je dela nje« govo roko dekletu na srce.
Tako sta ležala gola drug tik drugega. In obema sc je zdelo, da izžarjata nju« ni telesi pri dotiku sladek ogenj kakor »o!nce v mesecu rožniku.
Vstala sta, kakor sta namreč pravila tesneje, stopila na oboknico in se od« ondot zagnala v praznino. Začutila sta, da ju nosi vzduh kakor voda ladje. ..»
In potem ju je vrglo na tečaj ter sta videla čudovite duhove, ki so rajali, se
ruvaS zanju, prepevali, ln st« videla p ti«
ce ln zveri, ki so vreščale in krilile, ter zveri, ki so rjule, sikale, rukalc, tulile in mi javkale neznansko...
Ko pa so zapeli petelini, so izginili vsi duhovi in zveri, a Ulenspiegel in Ne« la sta se prebudila v hladnem jutranjem vetreu v domači koči, ležeč« na tleh...
Tako se čita v Charles de Costerje« vem romanu »Ulenspiegel ln Lam Do« brin«, v »veseli knjigi kljub smrti ln solzam«. Roman je pravkar izdal« v le« pi opremi Tiskovna zadruga v Ljubljani, poslovenil pa ga je dr. Anton Dcbeijak. In ondi čitamo, da je zletela bedna «ča« rovnica« Katclina večkrat na Klek ter da sta Ulenspiegel in Nela po strašnih doživljajih poskušala še enkrat moč ča« rovnega balzama, «ki kaže nevidne stva« ri umrljivirn očem«.
Nela je rekla Ulenspleglu: «Slecl se! Tudi Jaz se slečem. Tu je srebrna puši« ca z vedežnim mazilom—»
Ko sta bila gola in sta se pomazilil« z vedežnim mastilom, sta legla drug ob drugem v travo... In zopet sta zletela in zaplesala ...
V 16. veku, v dobi zversko krvoločnih preganjanj luterancev po Nizozemskem in Belgiji, pod vlado Karla V. In Filipa II., se godi ta impozantni roman. Borba za svolodo vesti proti tiranstvu in be« stijalni lakomnosti papežkega Rima ln cesarjev je vsebina tega romana ene največjih leposlovnih umetnin svetovne« ga slovstva. Povsod so takrat v imenu božjem gradili morilne odre, prižigali grmade, pokopavali žive žene, dekleta ln otroke, inkvizitorji so se kopali v rekah ljudske krvi in rablji so mučili, davili, sekali noč in dan. Vse za katoliško ve« ro, papeža in ccsarja. Smrt je kosila po
plodovi t! flrnl zemlji, kl so jo obdajali
Severno morje, grofija Emden, reka Ainiz«, Vestfalij«, Kleve, Julier in Lie« ge, Kolonja ln Treve«, Lotsringij« in Francija. Smrt je strahovito žel« čez površino 340 milj, v dvesto mestih, sto« petdesetih trgih, po selih, pristavah in poljanah. Enajst tisoč rabljev ni imelo počitka nikoli; Nizozemska, Belgija in vse obrobne pokrajine so postale mori« 5ča ln mrtvišč«. Smrt je kosila in sekala, gorele »o grmade d«n na dan, dreves« 00 cestah so bila vešala neštevilniin žrtvam, po grobeh, kamor so metali žive žensko so plesali krvniki, po mestih pa so mrgoleli ln se gostili vohuni, največ menihi in vlačuge, ki so hlepeli po dc» Icžu od imetja ovajencev. Kralj pa je bil dedič žrtev. Tako Je hotel rimski papeži
Kri ln solze, « tudi ponos, junaštva, čudovite žrtve za svobodo, demokrati« zem in edinstvo tvorijo vsebino tega ro« mana. Neskončno zanimiv in poučen je, neskončno aktualen! — Visoka pesem je svobodni misli, brezkončni in brezmejni ljubezni do domovine ln neomajni veri, da je proti slogi zavednega naroda naj« bestijalnejše nasllstvo končno vendarle brez moči.
Zanimiv je v romanu tudi motiv ča« rovnic ln njih polctavanja na Klek. Na« vedli smo dve mesti Iz romnna, kjer se govori o »sivkastl mešanici«, s katero so se mazali, o prašku, ki so ga jedli, o vedežnem balzamu, kl je ljudi uspava! in odnašal na ples duhov. Ver« v Ca« j rovnlce je zahtevala v srednjem veku na tisoče in tisoče žrtev. Tudi na naši zemlji! Po germanskem ln romanskem svetu so verjeli sodniki in duhovščina, da daje neki čarovni balzam ljudem res« nično moč letati n« Klek. In žrtve so
pravO* celo Mm«, d« n« Kleku plešejo
s hudiči ter se udaj«jo ž njimi najne« sramnejiim orgijam. V kronikah iz 16. in 17. veka je čitati o sodnih razpravah, na katerih so priznavali moški in žen« ske, da so se mazali z mastilom pod pszduho in po goli desni strani telesa ter so potem letali na gore v družbo hu« dičev in drugih enakih čarovnic in ča« rovnlkov.
Zlasti nedelja po binkoštlh Jim je bil posebno ugoden den z« polet n« Klek, dasi so se često vračali med »o« dro ali snegom.
Dr. B«rt. de Spin« pripoveduje, da so spočetk« 16. veka neko žensko, kl je bil« zaprta radi čarovništva, pregovorili, naj se vpričo inkvizitorj« namaže z ma. stilom. Videti so hoteli, bo li res letela. Ženska je izjavila da prav nič ne dvo« mi da bo zlete!« ali pa d« pride sam hudič po njo. Vpričo sodnikov se je torej ženska namazilila, zaspala in — obležala. De Spin« dostavlja, da si je ženska, ko se je zbudil«, vendarle do« mišljevala, da je letela in bil« v hudiče« vi družbi. In žensko so kajpada vzlic temu kot čarovnico obsodili ln na grma« di sežgali! —
Iz česa pa je bil tisti čarovni balzam?
Zdravnik papeža Julij« III., Andrea de Laguna (1499—1560) je preiskal tako ze« leno mažo, ki so jo zaplenili nekemu zakonskemu paru pri Nantesu. Maža je bila sestavljena iz ekstraktov trobeiike (smrdljive«, Conium maculatum), pasje« i ga zelišča (grenkoslada, Solanum nig« i rum), mandragore, zobnika (Hyoscia« mus) in Iz drugih opojnih rastlin. Zdravnik je s to mažo sam namazal neko žensko, ki je trpela zaradi nespeč« nostl, ln glej, reva je spala trdno celih
138 ur. Zbuditi so jo osor«B s aflo' bi
pripovedovala je, da so Jo iztrgati i« objema mladega, zelo ljubeznivega mo< ža!
Neki Porta je zapisal sledeM recepi čarovne ialbe: Vzemi toličo 6e le mož«, no še ne krščenega, v bakrenem kotlu kuhanega otroka, jo zmešaj r vodo ter dodeni Elcoselinum Aconitum (omej «11 lisjak), vejice topoli ln s«j«. AH pa: Slum, A coni tu, Pentaphvllum, pasje ze« lišče, olja ln kri netopirjev. Naš V«lva« zor poroč«, da so se kranjske čarovnico mazale z mešanico iz volčje češnje (Atropa belladona), omej« (Aconitum^ in drugih dišečih rastlin ter d« so n«ta zaspale ter sanjale o plesih, pojedinah* pijačah, godbi ln letanju.
S tako mažo si je treba treti polt tako dolgo, d« postane rdeč« ln d« m«« stilo popolnoma popije. Vsakdo im« po* tem občutek, d« let« in se vrti «11 silno naglo pleše, zlasti ženskam, ki si žela ljubezni, se sanj« n« j razkošne je...
Dr. E. M. K«d pripoveduje v «Neuea Wr. TagbL. dne 29. aprtU ie slede« dogodek:
Neki zdravnik iz Bergama je priSel pozno ponoči domov. Trkal je, a nih 6« mu ni odprl. Moral je torej zlesti skozi okno. Ves besen je šel v deklino soboj da bi jo ozmerjaL Dekla p« je leisl« gola, brez zavesti in kakor mrtva na tleh. Zaman jo je na vse načine skušal zbuditi. Ko so deklo zjutraj vpraša 1L kaj jI je bilo, je dejala, d« je ponoči zletela na — Klek! Rev« se je bila tudi namazal«..,
In včasih so take norice seiigtfi, ob/ glavljall, žive zakopavali — n« fut božjo, na sl«vo katoliške cerkve, n« po* veije papeževo ln na korist cesarjev!
soma
v LJubljani, Beogradu, Zagrebu ter v&eh oata« Utl Krujih Jufcoslaulj* ln lil 920RI91VU
ICO1
OSKRBI
INSERIRANJE
ALOMA OOI¥IPAMY
V vseh (atopUlh, r«vl. Jati, Koledarjih v Juta. SlavlJl In tnox«mstvll p« originalnih oaoati
ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z.
CENTRALA LJUBLJANA
fe TSS
KONGKESKI TRQ 3
BEOGRAD PODRUŽNICA
BKIMSKA UL. 9
Rj);^:1!!^!^

IIIHIIMUitUlIllimilll
ZAHVALA.
Prijetna dolžnost me veže, da se kar najtopleje zahvalim prijateljem in tistim tvorniškim podjetjem, ki so se me ob petinpetdesetletnici mojega dela spomnili. Delo mi je bilo od mladih nog potreba in zato smatram vse Čestitke samo za priznanje delu. Priznanje delu pa naj bodri ves obrtni stan, zlasti pa naš obrtni naraščaj k tisti vztrajnosti, ki premaguje vse zapreke in ustvarja zadovoljstvo in blagostanje.
V Ljubljani, dne 20. junija 1923.
■v
Avgust Zabkar
predsednik Strojnih, tovarn in livarn, d. d. loos	Ljubljana.
Restourecijo ali H
tudi gostilno, na prometnem kraju vzamem v najem, event. tudi kupim manjšo, dobro obiskano restavracijo ali gostilno. Ponudbe pod „En milijon" na Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1042
agilen , dober trgnec, ki je že teč lot za-puslea v trgovski stroki g strojnim oljem m dut>ru vpeljan t tovaruah in tacali, se sprejme za takojšnji nastop. Prednost im:ijo ilutirui lotiekt&nti, katerim je dobro gnana Slovenija in Štajerska. Ponudbe i natančno označim dotedanje?« delovanja je nasloviti u« upravništvo <Jutra» pod šifro ,,Zastopnik 1000	1080


Eazlično Kopalno perilo za dame in gospode. £
A. <Se E.	Ljubljana, Mestni trg 10. h
1 ^nrirmniiTinnii TTTTT:
Milici: ijljijii. Pli a SIJI
Delniška Glavnica Din 5C.CC0.CC0"- in rezerve preko Din 12,500.000-—
Podružnica:
Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak.
Šibenik, Šabac, Veiikovec, Vršac«
Ekspoziture:
Rogaška Slatha (sezonska), Skofja Loka. Jesenice.
Agencija:
Busnos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilijacije:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrafie 8.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje«	m
Ljubezenska sgodfes	drial - pa ,JJa
fSbSlIŠkegl? dekana ' Sestra gospodične B. je Izpovedala, T .	* ■	da ce more reči, da bi obstojalo med
Iz Ribnice nam poročajo:	j dekanom ta M 3 ijubezensko razmer-
Pr«d našim okrajnim sodiščem se je j je, pač pa prijateljsko. Njej da je bil prošli teden vršila razprava, ki je; dekan zopern in se je ona doma skre-■ zbudila mnogo senzacije. Ze dolgo; gala, ker ji nI bilo vgeč, da je hodil časa se je govorilo po Ribnici, da ima , deikan toliko v njihovo hišo. K po jena š vneti dekan Anton S k u b i c iju- j dinam, katere so prirejali dekanu v bezensko razmerje z gospodično M. B. j hiši njenega očeta, nje niso rabili. Ka-Kocčao je stvar prišia na božje aoln- j kor so izpovedale druge priče, je ka-
če, ki je raztopilo zelo, zelo mnogo pobožnega masla. Gospodična B. je namreč vložila prot' Heleni HOnigman, posestnika ženi iz Ribnice, tožbo radi žaljenja časti, ker je dala HOnigman na zapisnik pri neki oblasti, da ima M. B. ljubezensko razmerje * dekanom Skubicem, da ga skoraj redno vsak dan obiskuje, oziroma da hodi dekan k njej, da ima v župnišču vse na razpolago in da ee hvali okoli, kako znajo prečastiti gospod dekan poljubljati, bolje kakor vsak fant. Nadalje, da se v hiši očeta M. B. piščeta peko to praznijo butiljke do dveh po polnoči v družbi dekana.
Obtožena HOnigman je navedla v «vo jo obrambo številne priče. Zaslišan je bil tudi dekan sam, ki je seveda zanikal, da bi imel kako ljubavno razmerje z M. B. Priznal j<\ da je prihajala M. B. opetovaao v župniiče, kattor tudi on na njen dom, glede večernih obiskov gospodične v župnišču pa je nerodna reč. Priča se ni spominjal, če je prihajala M. B. v župnišče tudi v večernih urah ali samo po dnevu. Tem bolj natanko pa je vedel, da ni bil nikdar v hiši M. B. — čez 12. uro ponoči. V ostalem so ljudje grdi in hudobni. Res se je priča (g. dekan) živo zanimal za gospodično, toda ii krščanskega usmiljenja. Njena mati ga je namreč na smrtni postelji proeila, naj skrti za njeno hčerko, k> je še mlada in neizkušena. Obljubil da je to mate-
zala M. B. sama pismi, katera ji je pisal dekan in katerih smisel je bil, da je M. B. njegova »edina in vse na svetu*. Drugim je zopet pravila M. B., kako ima rada dekana, ter se je na vprašanje, če ima dekan tudi njo rad, pomenljivo nasmehnila. Pripovedovala je tudi. da sta bila pred dvema letoma z dekanom skupaj v Rogaški Slatini na oddihu, da se je on predstavljal drugim ljudem kot njen stric, da je ta «stric* ta njo plačeval in da sta se prav dobro imela. Goepodična se je v Slatini celo zredila.
Sodnikova vprašanja so spravila g. dekana v tisoč zadreg. Res je bil z gospodično B. v Rogaški Slatini in ji je tam dal tudi denar. Toda, Bog varuj misliti kaj hudega. Denar je bil le posojilo. Na vprašanje sodnika, če je res, kar se govori po Ribnici, da sta dekan in M. B. prenočevala skupaj v Rogaški Slatini, je dekan to ogorčeno zavrnil, rekoč, da sta sicer spala v istem poslopju, toda gospodična spodaj, on pa v prvem nadstropju. Nasproti prijateljici se je hvalila nekoč M. B., da sedita z dekanom na divanu in da se ji on rad vsede v naročje. Za trenotek se je prijateljstvo tudi ohladilo, ker ie pripovedovala M- B. enkrat neki priči, da »e je skregala z dekanom, da je potem on pokleknil pred njo in jo prosil odpuščanja, drugič zopet, da ima pisma od dekana, s katerimi ga lahko spravi v nesrečo,
da ga pa ne more. rsr ga Trna rada. t pet oDt&seaeer, te: s« m raoga tfognan sms oaacl&oa. FaMopUo j« 87 mat obeti
"bil obsojen krajevnih društev. Avtomobil društva Budin na 100 Din globe, ker ;e imel re- Trbovlje kraj se je pokata! kot zelo prak volver brez orožnega lista Zadeva pa še tično nadomestilo za koale. ?lavl> m j« ni končana. Kazenski spisi se morajo od- j končalo vsestransko po voljno to je u-Priča je to tako razumela, da vsled stopiti še okrajnemu glavarstvu, ki bo čelstvom obeh društev le čestitati k tega ne, ker obstoja med njim to M,! moralo obsoditi svojega uradnika zaradi! uspehu.
kaljenja nočnega miru. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. — Sofcol-
Ko je gledala M. B. letos v predprnstu I njihova krivda. Pač pa je s prijateljico poroko, je vzdihnila, da ji pravi dekan, da bi njej sami on ne mogel Dodeliti zakrament er. zakona.
B. — simpatija.
Se marsikaj zanimivega o razmerju med dekanom ln M B. so izpovedale
DOL. LENDAVA. V soboto zvečer Je
pogorela streha skladi Va trgovca Ivxa*
priče. Nastopili so pred sodiščem otro-' jevia preložiti na 34. junij.
ci, ki so pravili, da so prenašali ro5- j ZAGORJE. V nedeljo ie'drufcvo »Ves-
nata pisemca od M. B. do dekana in j ^ ^iio T Mheličičevem salonu svoj
narobe.. .	„ .	I prapor. Ob mostu na deželni cesti TopS-
Sodnik je obtoženo HOnigman po; ca ^ ^ sIavolok 2 MpisMn: «Mh/3i.
ska prireditev so jo morala zaradi de-j Toplaka. Skoda znaAa nad stotieoč kron.
Gospodom občinskim odbornikom bi resno svetovali, naj prično razmišljati o reorganizaciji po tam« brambe, ker si dav-
HOnigman večurni razpravi oprostil od obtožbe glede očitka o razmerju med M. B. in dekanom
Dopisi
j zelo malo smisla za Izobrazbo. Kazali »o i jo s tem, da »o kričali »Auf biks Orjc-j na* !n se posluževali še raznih drugih' ' nespodobnih bened. V tem se je odliko-KRANJSKA GORA. V nedeljo dne 17. Tal posebno član rud. sadruge Anton junija je Sei mimo naše hiše voz, pogr- i Jurca. To Je žalostna slika za »Vesno*, njen z belo rjuho, na vrhu par svežih g^ pa ,jj čudnega ker Je večina cvetlie. Peljali »o dva petletna dečka. ' voditeljev zagrizenih nemčurskih steklar-kl sta utonila t Savi: prvi je bil sin tu- ! je,< Gospodu, ki podpira izrivače in na-
kajšnjega usnjarja, drugi pa sin nekega Italijana. Obe trupli so dobili po truda-polnem iekanju šele drugega dne v Savi. Starši pazite na otroke! Tudi letoviščar-jev Je ie nekoliko, kar se opaža zlasti pri cenah. Stanovanj ja dovolj, le doma činom reprezentanti stanovanjske komisije dosledno prezirajo protoje za stanovanje v lastni hiši. Na našem kraju imamo 5 gostiln, pred kratkim pa »o odprli še dalmatinsko klet.
GOR. LOGATEC Kanclist Budin je svoječasno ovadil žandarmeriji načelnika in še tri člane tukajšnjega Sokola, češ da so neko noč nanj streljali. Pred sodiščem pa se je pokazalo, da je streljal najbrže ovaditelj sam. Priče so namreč potrdile, da so padli streli na mestu, kjer je Budin vpil: Doli Orjuna, auf biks demokrat til Sodišče je zato raztegnilo obtožbo tudi na Budtoa, končno pa oprostilo vseh
coplačevalci poleg velikih občinskih doklad teSjo tudi varnosti imetja. Požarna na naprej!* in »V izobrazbi je moč!* Ta- \ bramba namreč aj mogla delovati, ker libog pa so nekateri udeleženci pokazali so bile cevi brizgalne pokvarjene. — Po.
-	«iH bi rad postal Msdiar jemenar Ja-
nez fiimonka. Mi bi se ne h«rili z njim, ako mu ne bl bili tako dobrodošli slovea skd novci Priporočamo oblastem, caj njemu in njegovi teci pri izdaj! potnega lista it Madžarsko ce delajo nobeni ovir.
Vpisovanje na srednje in strokovne lole
Državna gimnazija v Kranja. VpV sovanje sa prvi rured v petek 29. t m. od 10. do 12. Predložiti krstni Ust ia obiskovaino izpričevalo za sprejem t srednje šole, v katerem morajo biti re« di lz verouk«, slovenščine la računstva. Vcanji učenci se lahko priglase pismo« no, ie pošljejo omenjene listine po po šti do 28. t. m. Sprejemni izpit 39. t. m.
Drž. realna gimnazija ▼ Novem met stu. Vpisovanje v prvi razred v sredo
27. t m. cd 8.—10. Sprejemni izpiti 28. t. m. od 10,—12. Predložiti krstni list in
stopa proti Sokolu, pa za enkrat svetujemo. naj ne nosi svojega savskega masla na solnce.
TRBOVLJE. Tukajšnje rudniško gasilsko društvo je dne 17. Junija proslavilo otvoritev novega gasilskega doma ki je v kras celemu kraja. Posebno zaslugo za stavbo si je pridobil ravnatelj gosp. Pauer. Vzlio deija se je slarija udeležilo mnogo gasilcev in druge?a občinstva V imenu občine je pozdravil goste bivši gerent g. Plavšak, nagiašujoč pomen gasilstva ▼ tem važnem industrijskem kraju. Zaključil Je svoj govor s živio-klioem na kralja, r.akar jo godba
zasriraia našo himno. V imenu gasilske j zadnje šolsko izpričevalo, zveze in župe je spregovoril g. Gologranc i Državna nlij« realna gimnazija T iz Celja. Ob pol 16. so sirene naznanile Kočevju. Prijave z« sprejemni izoit r gasilsko vajo. Impozanten je bil nastop prvi razre(j 29. t. m. od 9.—11. Zunanji
in hitrost: delalo se je s hidranti. motorno brizgalno s tremi lestvami to roSil-
sia«a)» t državnim davkoia M Imam* md d* SO b***« 8*—, mat« aadal|«|a baaada SO Mr vae. — Piaea aa radM aapral Itakka tad • miaiu. Na vprataaia od«*rar!a apnaa la. a»» i(ii«!«!<■ prtlataaa zaanka aa wJno»or Mr a>aatp«ta<H|ata *riaw|t>lna O Oail.
j ENONADSTROPNA- !
LEPA VOGALNA HIŠA j : z dobro idočo geetilno to i i trgovino v Mariboru se; ! proda Stanovan.je to go-. : stilna takoj na razpolago. J : Vpraša se v podružnici »Jutra*, Maribor.
8660
PSA DOBERMANA
mladega čistokrvnega z rodovnikom, kupim. Ponudbe pod »Doberman« na upravo »Jutra*. 206S
učenci se lahko zg!sse tudi pismeno • tem. da pošljejo do tega dne rojstni list in zadnje šolsko Izpričevalo z opombo, da je Izdano r svrho ratop« ▼ srednjo šolo. Sprejemni izpit bo 30. t. m. Odda*
KOMERCIJELNI VODJA TOVARNE IN POSLOVODJA S5 let star. zmožen kavcije, z znanjem slovenščine. srl ohrvašfiine, italijanščine, nemščine, češčine, ruščine. stenografije in strojepisja, dober kore-spondent to knjigovodja, verziran v raznih bran-žah, želi premeniti svoje mesto. Kraj postranska stvar. Poaudbe pod »Delaven 2671* na upr. »Jutra*.
2871
ABSOLVENTINJA
dvorazredne drž. trgovske šole išče službe pri kakem trgovskem podjetju, najraje pri kakem lesnem trgovcu. Vešča strojepisja. slovenske to nemške stenografije, knjigovodstva. slovenske, deloma nemšlte in hrvatske korespondence. Naslov pove uprava »Jutra*. 2046
ŠIVILJA 2666 »a otroke ee priporoča. Ponudbe pod »Za otroke* na upr. »Jutra*.
SAMOSTOJNA GOSPODINJA
f-atera bi opravljala vsa hišna dela, se sprejme k trem osebam na deželo, takoj. Starejše, resne osebe imajo prednost. Nar slov pore uprava »Jutra*.
2673
VE C DOBRIH PLESKARSKIH POMOČNIKOV
sprejme po dobri plači Josip Jug, Ljubljana, Rimska cesta 16. 2587
PRIDNA IN VARČNA VDOVA srednje starosti, z dveletnim sinčkom, želi mesto kot gospodinja ali kuharica pri mali družini v Ljubljani ali na deželi. — Cenj. ponudbe pod »EB.». Borovnica 59 pri LjubljanL 2661
IZLOŽBENI DEKORATER
mlajša moč, učenec slavne berlinske šole Opper-mann & Comp., išče službe. Zmožen umetne natike na svilo to les. Nastop
TRGOVSKI POMOČNIK agllen to zanesljiv, se sprejme takoj. Ponudbe z referencami na tvrdko Ci-zej & Ranči^aj, trgovina z mešanim blagom v Gornji Radgoni 2602
BANATSKO MOKO
prvovrstno, v vrečah in na vagone razprodaja M. Bielic, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu) po najnižjih dnevnih oenah. 2646
3 SKOBELNIKB
(TTobeMnke), mesec rabljene, s fiimežem trikrat dobro pacane, garantirano zanesljive, radi strojne opreme obrata, se ceno proda. Supan, Kropa. 2685
OTROŠKI VOZIČKI. 98 ved vrst. dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki atnerikanskega tipa »Evans*. Velika zaloga pnevmatike to delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje to poniklanje, »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta 4.
HISA 2644 ▼rt to njiva bllzn Novega mesta, naprodaj. Kupna oena 60.000 Din. Poizve se pri Ivanu Kobeju. mizarju v Žabji vasi
STAREGA SVINCA
vsako množino, kupimo. Puškarca v Kranju.
2663
OVES IN KORUZO prvovrstno. <r vrečah in na vagone razprodaja M.
Bielic, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu) po najnižiih dnevnih cenah. 26-17
DAMSKI PLAŠČ 8ra, nov, se proda za 500 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 2623
POSESTVO NA- LEPI PRILIKI
se takoj proda Zidana hiša, gospodarsko poslopje, sadni vrt. dva vrta za zelenjavo. dve njivi, r&e okrog hiše to v dobrem stanu. Posestvo leži četrt ure od večjega mesta na Dolenjskem ob dveh ee-
KRASNO POSESTVO
16 or. veliko, v ravnini v sredi vaei, četrt ure od te-lezniške postaje, eno uro od Slovenjpradea oddaljeno. naprodaj. Poslopje Je ▼ dobrem stanu. Za to hišo se lahko dobi gostilniško koncesiio in trgovino z meš.jiim blagom. Vodna j moč za mlin. Vpraša ee; pri g. Gustavu Krampaju, j restavracija Dovže, pošta' Misltoje. 2852 j
PAR ZELEZNIH VRTNIH KLOPIJ
to inlzo kupim. Ponudbe pod »klopi* na upravo »Jutra*. 2664
KATERA IMA DOBRO SRCE
. in katera ima plemenito j Ijeni učenci se vpišejo lahko ie tudi t« ! dušo. paj te odzove! Jaz, dan od 8.—10. Ob 10, bo pismeni Izpit, ! tujec, 26 let etar. z višjo ustni p« popoldne po potrebi Pri vpi< . tehniško izobrazbo, uradu-1 ^v^^ se Kodo sprejemale tudi pri j** | jem v Ljubljani muči me j ve Dija&, dom> y se ^ na jesen eamotarstvo	res-•	v 8Tojo Uttco hiSo. S prihod-
1 cesra znanja s simpatično, r	'	, . ,,
! gospodično, z ločeno ženo nJ'm «ol9k'-nj !etOTa * bo otvoril B* ; ali vdovo do SO let staro.; zevodu na novo J. razred, j v srrbo popolnitve znanja i Državna realna gimnazij« v Ptuju, j slovenskega in nemškega i Sprejemni Izpit u prvi razred v soboto j jezika in poznejše ženitve. 30. t. m. Vpisovanje isti d«n od 8. do Obširnejše pri nadaljnjem j o nak»r se začne pismeni Izpit Iz sloa dopisovanju ali ustno. Le! venSeine in rgjUnstva (od 5.—II.) Po
KUPIM
moffoče suhe hrastove do 6 cm plohe. ee. zame- »Jutra* njam suh prima smrekov les, poljuben iz zaloge. Supan Kropa
resne dopise a polnim na-1 paWne bodo izpiti. Priglasi »e lah«
pod »Vzhodna sreča št. 310.628 K. b.»., Tajnost zajamčen«.
2667
SUHE GOBE, JURCKE plačuje po najvišjih cenah tvTdka M. Geršak & Komp., Ljubi iana. Kongresni trg 1 St. 10. 2600,
PRAZNO SOBO proti nagradi išče zospa, kl je ves dan odsotna. — Naslov pove upr. »Jutra*.
2638
IN2ENJER-INDUSTR1JEC
32 let star. eleRamen. z dvamilijonskim premoženjem, želi v srrho takoj-
----- j Snje ženitve znanje z to-
K UPU JEM KUMNO ! teresantno in inteligentno v vsaki množini. Ponudbe [ gospodično ali mlado vdo-
z vzoroi in najnižjo ceno na Ljudevlta Sirca. Krani.
2628
MEBLOVANA SOBA
KUMNO, JANEŽ.
rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe i gobe itd. plačuje najbolje j Sever & Komp., Ljublja-
se išče v bližini Gradišča | m. Wo!fova ulica 12. 2564 za takoj. Ponudbe na upr.
»Jutra* pod
»Športnik 2672
2SS6; slovom je poslati, ako mo-1	, „ .___,,
5>! C^« R Rlit« o« ,mravr.:ko	Pred ^ Junijem osebno
pri ravnatelju aH pismeno po posti. Pred!o«M je treba rojstni !ist tn izpričevalo osnovne Sole z redi ls vero-jca, slovenščine ln računstva.
Dri. žensko učiteljišče v Ljubljeni Vpisovanje v I. letnik ▼ soHoto 30. t. m. od 9.—12. Pogoj je dovršen! r.astav« nI razred meščanske ?o!e, ozir. 4. raz« red srednie šole ali liceia. Predložiti 7»Gnie šolsko izpričevalo in krstni list. Podrobnosti na oglasu v veži šolsfceg* poslopja.
Drž. moško učiteljišče v Ljubljani.
Vpisovanje v I. letnik 30. t m. od 8. do TI. Pogoj vpisa Je dovršeni nastavni razred meščanske šole, ozir. 4. razred «rednie šole. Predložiti zadnje ?olsko ir« | pričevalo in krstni list.
Drž. racško učiteljišče v Maribor«. Vpisovanie v I. letnik 28. t. m. od U. io 12. Učenci, ki so dovršili IV. 0mns« zrski aH realčni razred aH nastavni raz« red meščanske šole. vstopijo v T. letnik
vo. Premoženje ni pogoj. | Ponudbe po možnosti s j sliko tekom tega meseca na upravo »Jutra* pod šifro »Stroga diskretnost*. |
2619
ZAMENJA SE STANOVANJE 1 solnčna soba. kuhinja to | pritikiine v bližini deželne štaiTffiša~je pripravna za • !?lnice « enakim ali več-
vaak-; nhrt ali ta 1oJm«! M Naalov P°V6
«Nace» prosi prilike, de oprosti svoje ponašanje z ozirom i na nepoznano Vaša omizje. Prvotna šifra 2662
BANATSKO PŠENICO
prvovrstno, razprodaja na. - ------ r - -
vagone paritetno vsaka: iaznosti resnim zaniman
vsaki obrt ali za kakega upokojenca. Dobi se lahko tudi samo hiša brez gospodarskega poslopja in njiv. Nasiov pove iz pri-
»Jutra*.
postaja v Sloveniji Bielic, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu). 2648
cem uprava »Jutra*. 2G87
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK
takoj. Ponudbe na upravo dobro ohranien, se proda.
»Jutra* pod
»Dekorater*.
2651 i
PLAČILNI NATAKAR
-li natakaric* se sprejme tik o j v hotelu Tivoli. Isto-tajn se Bprejme starejša šivanja zmotna ženska kot opora gospodinji 2629
Ogleda se od 2. do 3. ure popoldne pri Mahorčiču, Wolfova ulica 4.
2649
ČEVLJARSKEGA VAJENCA
zdravega, krepkega, ki ie priden to pošten, sprejmem takoj. Pogoji ugodni, iirana to stanovanje v hiši.
Avgust Jeglič. Radeče.
2625
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, mlajša moč, ,.eli premeniti sedanje mesto. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra*. Maribor, pod »Marlriv 2621*.
2621
TRGOVSKI UCENEC fei ima veselje do trgovine, priden, pošten, c boljšo šolsko izobrazbo, se sprej. j me pri tvrdki hun Roinik, j Slovenjgradec. 2572 i
DV0VPRE2N0 KOČIJO
močno, v dobrem stanu, cena 10.000 Din in en ka-ieš (zapravljivček), cena 4000 Din, imam naprodaj. Na ogled v Pišecah št, 13.
ENONADSTROPNA HISA
v Celju se proda za ceno 60.000 Din. Poizve se na Okopih št. 1 pri Celju, pritličje. 2642
LEPO STANOVANJE
obstoječe iz 5 do 6 sob v novi hiši iščem z« avgust ali tudi za pozneje. Pri novostavbah počakam tu. di, da bo hiša dograjena.1 ^jj" Ponudbe pod »Novi stan* na upravo »Jutra*. 2592
DRUŽBENIK!
Vsled povzdiga svojih trgovin vzamem družbe-
upr.
»Jutra* pod »Ugodnost 2640*. 2640
INTELIGENTEN GOSPOD 30 let star, želi znanja to korespondence z izobra-ženo, neodvisno damo, srednje starosti. Tajnost pisalne stroje, zajamčena. Dopise na po- • v soboto 23. L m. v hote-
ZASTOPNIK OSKARJA SUSTERJA to drug v Brucku ob Muri, sptcijetoo podjetje za stroje vseh vrst kakor žage, mline, transmieije to se nahaja
j družnico »Jutra* v Celju »Idealno razmerje*.
2067
MALO POSESTVO
vtoogradsko. v bližini Maribora se poceni proda Vpraša naj se v podružnici »Jutra*, Maribor.
2659
j TRGOVSKA LOKALA
i na deželi. Dobroidoči trgo-
TRGOVEC IN POSESTNIK
S Primorskega (pri morju); z dobro vpeljano trgovino v Sloveniji. 30 let star.
vini na deželi se prodasta j vsled pomanjkanja poznanstva, želi znanja t svrho poznejše ženitve r Ponudbe i mladimi od 18 do 24 let
OTROŠKI VOZIČEK
(cena 500 Din) in likalnica Rollmaschine) 400 Din naprodaj. Naslov pri upr.
»Jutra*. 2618
OKLIC Dne 3. julija I92i, do-2650 poldne ob devetih, se bo
: pradala na licu mesta v Klečah ob Vodovodni cesti parcela 924, njiva v
z inventarjem takoi po ugodni ceni zaradi družinskih razmer, na upr. »Jutra* pod kala 2839*.
»Lo-
TRGO-
DOBRO OHRANJENE CITRE
»Heidegger*. vijoltoa (cela), turistovski čevlji, salonska suknja, oficirski suknjič ter več druge obleke se proda. Na ogled. Breg 2. II. nadstr., 2 vrata. desno. 2630
JEDILNICA- 2627 spalnica in kuhinja, skoraj novo. se proda — Naslov pove uprava <Jutra>.
GOSTILNO IN VINO
iščem v najem v prometnem kraju ali bližini farne cerkve. Eventuelno tudi izmeri 644 kvadratnih mc : kupim. Naslov pove upr.
starimi gospodičnami 2689 j Tajnost strogo zajamčena, j točno, solidno ter ceno ! Le resne ponudbe s sliko, j Anton Pavlin, Stranska pot i ki se vrne. pod »Srečna bodočnost 2654* na upr. »Jutra*
SAMOSTOJEN TRGOVEC
nika s Primernim kapita-	. dokazati moraio le. da Ima«
lom katen lahko tal;oi . . , , ,	,	.T .
nastopi Trgovine so do-	" *	predmete. _ Vs,
bro vpeljane. Ponudba na<	delajo 29. t. m. pismeni. 30.
*----------r~—J ! t. ra. pa ustmeni snreiemni izpit. Pred«
'ožiti je zadnje šolsko Izpričevalo ir krstni list. Uradni zdravnik bo določil, če le učenec telesno st»osoben za uE« , teljski stan. Sprejetih bo le toliko go j iencev, kolikor bo dopušča! prostor.
Državno žensko učiteljišče v Marii Soru. Vpisevanie ▼ prvi letnik 29. t. m. ; od 8. do pol 11. v I. nadstropju šolske« i ga poslopja na Zrinjskega trgu. Pred« lu »pri PoStis. Celje. Ima: '.ožit! krstni Ust, zedr.je šolsko izpriče« veliko izbiro vjeh todu-' valo, lepopisni zvrzek, nekej risb, ne«
kaj ženskih ročnih deL V prvi letnik se sprejemajo telesno in duševno zdrave učenke, ki dovršijo s 15. sept. t .L leto, oziroma učenke, ki jim višji šok*] svet na posebno prošnjo, ki se vloS Pn ravnateljstvu. I* posebnih ozirov gled« dobo do dovršenega 15. let« (naj« več 6 mesecev). Od pol 11.	bo
tirelska! vse vpisane učenke ur«dr:-zdravnlk, nato se bodo vrflB pismer." »prejemni Izpiti Iz sloven^n« m računanja, popoldne pa ust.-nrnl. Lčenkr.. ki so uspešno dovršile srednjo solo, li« cej ali 4. razred meščanske šo!e, pole žiio izpit samo iz pet i« ia filashf- V 5e' senskem terminu s« ho »Prejelo toliko poient da s'<uPno
strijalnih strojev t
seboj.
2648
15.000 DIN POSOJILA
iščem za dobo treh mesecev proti 20% obrestovan Ju. Cen j. ponudbe pod »Sigurno* na podružnico »Jutra*, Maribor.
2658
DEŽNIKE POPRAVLJA
17,
trov. Izklicna cona 32.200 kron. Ponudbe pod to ceno s« ne sprejme. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIIL. dne 12. junija 1928. 2676
HIŠA 2603 v Mariboru, enonadstrop na na prometnem kram. s staro renovirauo gostilno, mesnico In drugimi poelov nimi proetori, se proda '— Pojasnila daje notar doktor Josip Barle v Mariboru. Aleksandrova cesta št 14.
ponudbe pod
LHibijana-TrBovo 2606
o<354 I____________
ŽIČNE MREŽE
r.a ograjo vrtov, drevesnic, 21 let star, z dobroidočo i kurjih dvorišč, preprežke! presega 40. 2669 trgovino na deželi v pro- oken to lili vsakovrstne j
-1 metnem kraju, išče
I nega znanja z gospodično I pocinkane to medne žice ali mlado •»dovo. Lis resne | za tehnično in industrijsko;
uporabo ter elastične • na upr. »Jutra* : ne, ped »Tajn° 2ft41» ca ■ steljne mreže na lesenem
»Jutra*.
IŠČE SE LOKAL
v prometni ulici proti pri meml odškodnin!. — Cenj.1 ponudbe s sliko, kl se vr-
„._	„ ___ ___________, Di^ trgovska akademij v LJubljarl
res-, žične tkanine iz železne, priglasi za vstop v L letnik 2. to S. juliia iftno! n«u>tniran* in mpHriA fic« ^	ore. Definitivno rpisoranj'
11 in 1? »ftembr* 1923 ob uradnih
urah.
Takoj 2616*.
7i
2617 : upravo »Jutra*. L>ibljana. okvirju različnih velikosti RAZŠIRJAJTE »JUTRO*!
DVA PIANINA se iščeta za takojšen na- i kup ali v najem pribliino tri meeece. Ponudbe je lz-; ročiti upr. »Jutra* pod šifro »Dva planina-. ' 2668 •
___i
TRI INTELIGENTNI GOSPODJE
20 do 24 let, privatni uradniki lSče'o v svrho dopi-!-------
sovanja znanja z damami	ALI ŽE IMATE 2146
velikim premoženjem. Do-; najnovejši načrt mesta pisi na upravo »Jutra*,' Ljubljane? Dobiva
izdeluje to priporoča: Evgen Ivane, tovarna žičnih tkanin to pletenin, Sodražica, Dolenjsko
Maribor pod »Boris,
ko Bogomir?.
Bran
2655 •
vseh
knjigarnah ' lcab.
ee v
trafi-
Trboveljski premog in drva 44
stalno v zalogi vsako množino C.užba Ilirija, .LJubljana,
Kralja Fstra trs 8. — 22®«