SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) LV (49) Štev. (Ns) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 16 de mayo -16. maja 1996
Potrebujemo delo nas vseh	Om
Govor inž. Jerneja Dobovška na 36. obletnici Slovenskega doma v Carapachayu 5. maja
Obletnica Doma je izraz in dokaz trdega dela in volje do življenja tistih ljudi, ki s° pred pol stoletja morali zapustiti svojo domovino zaradi svojega prepričanja. Tistih ljudi, ki so začeli novo življenje v novem svetu, v Argentini, ki nas je velikodušno sprejela brez vsakih omejitev in nam dala vse možnosti za nadaljnji razvoj.
Čez dve leti bomo vsi Slovenci praznovali 50-letnico našega prihoda v Argentino. Veliko se je dogodilo v tem času:
V Argentini smo kot begunci pognali korenine, si ustvarili nov življenjski prostor, zgradili družinske domove ter se zbirali v skupnosti in sezidali naše „trdnjave", kakor tildi imenujejo naše domove.
Slovenski dom nudi prostor za življenje. Tu se zbiramo za sv. maše, svete ure, veselimo se ob praznikih in prireditvah ter se titdi za večno poslavljamo od naših ljudi, kavno te dni smo se poslovili v tem domu °d našega velikega pesnika in pisatelja Franceta Papeža.
V naših domovih imamo prostor za šole, za šport, za pevske zbore, za vse kar Priča o kulturni dediščini in novih kulturah stvaritvah slovenskega naroda, kateri ‘iv del smo, čeprav daleč.
A bistvo slovenskega doma je notranje življenje. Slovenski dom ni navaden klub. Slovenski dom je podaljšanje našega družinskega življenja. To mu daje pečat in smisel.
Onstran morja, v Sloveniji, je 45 let vladal komunizem. Našim rojakom je bil Vsiljen sistem, ki ni priznaval človekovih Pravic, kjer ni bilo prostora za Boga, ki je kil diktatura partije, ki ni toleriral drugačnosti in ki se je končno zrušil, ker je v bi-
stvu bil proti človeški naravi.
Pred petimi leti smo v Sloveniji pridobili demokracijo in si priborili slovensko državo. V Argentini smo vsi Slovenci z vsemi svojimi močmi sodelovali pri utrjevanju demokracije in aktivno posredovali za mednarodno priznanje nove države.
Mlada republika Slovenija je zaživela in si pridobila prostor v svetu.
Naši stiki s Slovenijo so se bistveno spremenili. Institucionalno smo bili do tedaj ignoriram, nismo obstajali za tedanje oblastnike. Stiki so bili le na družinski ravni, ali pa občasni napadi kakšnih prenape-težev, ki so nam prerokovali utopitev v tujem svetu.
Sedaj imamo stalne stike in izmenjave: naši srednješolci, naši učitelji in profesorji, pevski zbori in še toliko drugih obiskujejo Slovenijo ter jo spoznavajo iz lastne izkušnje. Dobivamo pa tudi vedno več obiskov iz Slovenije: razni pevski zbori, igralske skupine, pisatelji in razne osebnosti na kulturnem, diplomatskem in političnem polju. Republika Slovenija je odprla veleposlaništvo v Buenos Airesu.
Pri vsem tem se je morda kdo vprašal: čemu še naprej naše delo v emigraciji? Saj se lahko vsakdo vrne v Slovenijo, sedaj ko je padel totalitaristični režim. Nekateri celo mislijo, da smo že prenehali biti politična emigracija.
Kakšna zmota! Poglejmo na dejstva!
Čeprav so danes dane možnosti povratka v Slovenijo, nas bo večina le ostala v Argentini.
45 let komunizma je pustilo globoke posledice v miselnosti slovenskega človeka.
(Nad. na 2. str.)
[PooSoaflca 8m [p©s8w
Januarja 1999 bo preteklo 50 let, odkar le bilo ustanovljeno „Društvo Slovencev", tianes „Zedinjena Slovenija", krovna organizacija skupnosti v Argentini.
Odbor Zedinjene Slovenije želi, da bi se dostojno spomnili te pomembne obletnice. ^ar gotovo je, da bo v zvezi s tem pripravil ^kšno posebno prireditev. Toda važnost °hletnice zahteva še kaj več.
Zaradi tega je Odbor sklenil, da izda za to priložnost poseben zbornik.
Namen tega zbornika bi bil predvsem Pokazati v strnjeni obliki zgodovino dru-Jva, njegove uspehe, pa tudi neuspehe, hkazati bi moral pomoč rojakom pri vse-)evanju, pobudo za začetke prosvetnega Udejstvovanja, glavne prireditve, poskuse ** gospodarski napredek in osamosvojitev, 8^rb za vzajemno pomoč, delavnost sionskega šolstva, sodelovanje pri ustana-v*)anju krajevnih odborov in nato domov, Ttizadevnost za medsebojno sožitje z vse-tiii drugimi društvi, spoštovanja vredno Vstopanje Slovencev pred argentinsko jav-
nostjo itd. Z eno besedo: vse tisto, kar je v petdesetih letih svojega delovanja Zedinjena Slovenija bila — in je še! — za Slovence v Argentini, zdomstvu in v domovini. Pa tudi za druge narodne skupnosti v Argentini, predvsem pa za naše argentinske brate in tudi že rojake.
Zato se Odbor obrača na vse rojake s prošnjo, da stavijo začasno na razpolago ZS vse dokumente, predvsem fotografije, za morebitno objavo v Zborniku. Predvsem pa naproša in poziva vse tiste, ki imajo v svoji posesti, morda kot dragoceno zapuščino svojih staršev, listine v zvezi z nastajanjem in obstojem ZS; s tem mislimo predvsem na zapisnike sej raznih odborov. V primeru, da bi jih ne hoteli podariti za arhiv, prosimo, da vsaj omogočijo, da jih preslikamo. Prepričani smo, da se vsi zavedamo neizogibnosti, da bi ZS imela v svoji posesti in lasti celoten arhiv, ki bi ne bil muzej, ampak priča njenega delovanja.
Najlepša hvala vnaprej!
Zedinjena Slovenija
Na izredni seji se je sešel izvršilni odbor SKD in izrazil začudenje nad delovanjem zunanjega ministra Zorana Thalerja.
Sporna naj bi bila predvsem njegova izjava za italijanski dnevnik Corriere della sera, v katerem je glasovanje državnega zbora o zakonu o stvarnih pravicah v zvezi s trgom nepremičnin označil kot parlamentarno folkloro". Na vodstvu SKD so se odločili, da bodo interpelacijo zoper zunanjega ministra v vsakem primeru podprli, čeprav je Janez Drnovšek zagrozil, da bo v primeru ministrovega padca razdrl koalicijo. Po mnenju Lojzeta Peterleta imajo za podporo interpelaciji veliko razlogov.
Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov Hilda Tovšak je v pogovoru za TV v ponedeljek, 12. maja vnovič potrdila, da bo njena stranka podprla interpelacijo proti zunanjemu ministru Zoranu Thalerju v sredo, 15. maja.
Tovšakova je pojasnila, da je stranka razloge za takšno odločitev že večkrat navedla, in po njenih besedah ni možnosti, da bi jo zdaj spremenila.
Na ponedeljkovem sestanku vladajoče koalicije bodo krščanski demokrati pre-mieru Janezu Drnovšku poskušali razložiti razloge za interpelacijo. Tovšakova je izrazila upanje, da bo Liberalna demokracija Slovenije sprejela razloge, da se bodo
lahko dogovorili in da bo minister Thaler odstopil sam.
Na vprašanje, če ima stranka svojega kandidata za primer, da bi Thaler padel, je glavna tajnica SKD dejala, da je stranka pripravljena ponuditi svojega kandidata in da imajo človeka, ki bi lahko opravljal delo ministra, o njegovem imenu pa še ni želela govoriti.
Ivan Puc v ponedeljkovem komentarju v Slovencu poudarja, da Krščanskim demokratom možnost „izgona" iz koalicije ustreza. Tesna navezanost na LDS je sicer v redu, če stranki omogoča lažje sklepanje povolilnih koalicij, toda ko je stranka v javnomnenjskih anketah začela prepričljivo izgubljati prvenstvo v konservativnem taboru, je to znak, da mora nekaj storiti. Visoki predstavniki LDS razlagajo, pravi drug komentator Obreza v Slovencu, da bo SKD zaradi odločitve za interpelacijo kaznovana z odvzemom enega ministrskega mesta, najverjetneje notranjega, ki ga vodi Andrej Šter, vendar šele po papeževem odhodu. Za odgovor SKD pa priča obrazec izjave o izstopu iz vlade, ki so ga po strankini liniji prejeli v izpolnitev vsi ministri SKD za primer, če bi predsednik vlade odslovil iz vlade kakšnega njihovega strankarskega kolega.
Po STA
Zgodilo se /e
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar meni 3. maja, da je papežev obisk v Sloveniji enkratna priložnost, da se Rimsko-katoliška Cerkev slovenskemu narodu opraviči za vsa „skrajna dejanja", ki jih je organizirala v protireformaciji in katerih ni nikoli obžalovala. Pač slovenski protestanti ne poznajo zgodovine in hvaležno pristavljajo lonček k levičarskim napadom na papežev obisk.
Slovenski premier Janez Drnovšek je prejel 4. maja pismo ameriškega predsednika Billa Clintona, ki poudarja, da ZDA podpirajo vključevanje Slovenije v svetovne demokratične povezave in inštitucije, predvsem z EZ. Ameriški predsednik piše, da je bila želja po čimprejšnji razrešitvi medsebojnih nesoglasij med slovensko in italijansko vlado izražena že večkrat in da so v tej luči sedanja odločitev slovenskega parlamenta ter pozitivni odzivi italijanske vlade toliko bolj razveseljivi. Clinton upa, da se bodo pozitivna dogajanja nadaljevala in ugotavlja, da je napredek Slovenije pri odprtem, gospodarskem in demokratičnem preoblikovanju izjemen ter predstavlja močan zgled za nastajajoče evropske demokracije.
5.	maja je Drnovšek prejel pismo britanskega ministrskega predsednika Johna Majorja, v katerem je ta pozdravil sloven-
sko parlamentarno „zavezanost EZ" in vladno namero glede spremembe lastninske zakonodaje. Britanski premier slovenskega kolega obvešča o zadnji razpravi o Sloveniji na seji sveta zunanjih ministrov EZ in ob tem izraža zadovoljstvo z njo ter še posebej z italijanskim odzivom. Premier Major poudarja, da je Slovenija resna kandidatka za članstvo v EZ. Izraža tudi svoje upanje, da bo lahko komisija EZ kmalu lahko začela z delom pri pripravi mnenja o „pripravljenosti" Slovenije in dodaja, da se bo v zadevi tudi osebno zavzel.
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler in njegov litovski kolega Povilas Gylys sta
6.	maja podpisala sporazum o vzajemni ukinitvi vizumov in vnovičnem sprejemu oseb ter protokol o sodelovanju med zunanjima ministroma obeh držav. Vodja litovske diplomacije se je srečal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom.
Slovenski šolniki v osnovnih in srednjih šolah so 8. maja stavkali. Odločili so se za enodnevno stavko, s katero želijo vlado opozoriti, da so nezadovoljni s svojimi plačami in zahtevajo, da se le-te povečajo in uskladijo z drugimi vejami v negospodarstvu.
Na ljubljanskem gospodarskem razsta-(Nad. 3 str.)
DOMOBRANSKA SPOMINSKA PROSLAVA
v nedeljo, 2. junija, ob 16. uri v Slovenski hiši
Potrebno je delo nas vseh I
i i':i
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Nad. s 1. str.)
Takratni pravni red in ustroj države je zapustil sledi, ki otežujejo hitri razvoj do popolne državne ureditve in mednarodne uveljave.
V Sloveniji so že izrečena jasna stališča o tragičnih dogodkih med vojno in po njej, se že odkriva izdajstvo komunistične partije med vojno, vedno bolj se slišijo glasne zahteve o poravnanju storjenih krivic zatiranim. A do sedaj vlada še ni storila dovolj konkretnih ukrepov, ki bi privedli do priznanja pravic in končno pripeljali do narodne sprave. Sodelovanje med slovensko vlado in našo organizirano skupnostjo je vedno bolj pomembno. Želeli bi še tesnejše povezave.
Ravno te dni prisostvujemo neposrečenim reakcijam v Ljubljani, ko stare sile javno nastopajo proti postavitvi spomenika generalu San Martinu na trgu Republike Argentine. Celo po tisku žalijo tega velikega osvoboditelja Argentine ter Južne Amerike.
Upravičeno domnevamo, da so v Ljubljani povzročene težave ob namestitivi kipa osvoboditelju usmerjene proti naši politični emigraciji. Upajmo da te poteze ne bodo ovirale prijateljskih odnosov med obema državama. To so tesne vezi, ki so nastale po zaslugi Slovencev v Argentini.
Naj še omenim, da je tudi general San Martin zaradi takratnih političnih razmer zapustil svojo domovino in je brez dvoma umrl na tujem kot politični emigrant.
Zavedajmo se, da je delo naše emigracije še bolj potrebno kot nekdaj, ker imamo možnost, da sodelujemo in vplivamo na politično sceno Slovenije preko političnih strank. Stranke so v parlamentarni demokraciji tisti dejavnik, ki določa razmere v državi.
Imamo že neposreden dostop do političnih strank v Sloveniji, saj je emigracija izvolila podpredsednika ene stranke slovenske pomladi.
Upamo tudi, da bo v bližnji bodočnosti
Izšla je knjiga „Slovenes of Cleveland". The creation of a New Nation and New World Community Slovenia and The Slovenes of Cleveland, Ohio (Slovenci iz Clevelanda. Nastanek novega naroda in nove svetovne skupnosti. Slovenija in Slovenci iz Clevelanda, Ohio) Dolenjska založba -Novo mesto 1995.
Avtor knjige je Matjaž Klemenčič, ki je profesor zgodovine na mariborski univerzi. Viri so iz Clevelanda, Washingtona in drugih krajev ZDA in iz Slovenije. Knjiga je
Poslanska skupina in Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov izražata začudenje nad delovanjem ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja. Zunanji minister namreč nadaljuje s podcenjujočim odnosom do zakonodajnega telesa države Slovenije. Drugače si namreč ni mo-goče razlagati izjave ministra za zunanje zadeve za italijanski dnevnik Corriere della sera, kjer je razpravo in glasovanje državnega zbora o zakonu o stvarnih pravicah v zvezi s trgom nepremičnin ocenil kot parlamentarno folkloro"
Izvršilni odbor in Poslanska skupina tudi ugotavljata, da je bil kršen zakon o vladi pri razrešitvi direktorja Republiške uprave za telekomunikacije Zvonka Bajca in zahtevata od predsednika vlade, da vz-
emigracija imela svoje poslancev v slovenskem parlamentu.
Zato je nujno, da izpričujemo slovensko državljanstvo s tem, da volimo na prihodnjih volitvah v novembru, in sicer zastopnike strank, ki so nam po idejah, principih, ljudeh in programu sorodne.
Kaj želimo?
- Popravo krivic in obsodbo komunistične partije, kakor smo lani zahtevali s 25.000 podpisi. Na to zahtevo do danes še nismo dobili odgovora.
- Rehabilitacijo našega škofa dr. Rožmana.
- Popravo zgodovinskih neresnic — predvsem o mitu o OF.
- Vrnitev časti in dobrega imena vsem, ki so se uprli revoluciji.
Vprašujemo se, kje bomo dobili tiste silnice, ki bodo dajale naši emigraciji moč v novem obdobju za takšno delo?
Brez dvoma v naših slovenskih domovih in organizacijah, ker smo po tradiciji povezani med seboj, in vajeni sistematičnega in organiziranega dela.
Zato poudarjam, da slovenski domovi niso navadni klubi, so podaljšanje slovenskih družin, ki niso slučajno prišle v Argentino.
To so naše slovenske družine, katerim se sedaj odpira možnost, da se trudijo za povrnitev časti in dobrega imena svojim dedom ali staršem, kar jim je bilo odvzeto pod prejšnjim režimom.
Za to poslanstvo, dragi rojaki, smo odvisni od nas samih!
Za to delo potrebujemo dobrih in navdušenih ljudi!
Za to delo potrebujemo življenje v naših domovih!
Za to delo potrebujemo navdušeno sodelovanje naše mladine!
Za to delo potrebujemo delo nas vseh!
Četudi bo za to delo potrebno mnogo žrtev, ne omahujmo! Če smo vzdržali sami že 50 let, bomo vzdržali še naprej.
razdeljena na 10 poglavij: zgodovinski pregled Slovenije do danes, izseljevanje od srede 19. stoletja in do danes, naselitev v Clevelandu, razvoj bratovščine in dobrodelne podporne ustanove, razvoj in delovanje slovenskih narodnih domov, delavsko gibanje in stavke, politične dejavnosti, clevelandski Slovenci in stara domovina.
Uvodne besede je napisal Andrej Mo-ritsch, profesor na celovški univerzi, predsednik komiteja Avstrija-Slovenija pri Avstrijski akademiji znanosti.
postavi prejšnje stanje, dokler ta primer ne bo pojasnjen s korektnimi postopki.
Slovenski krščanski demokrati smo zaskrbljeni nad nevarnostjo naraščajoče inflacije ter prekoračitve načrtovanega obsega javne porabe za leto 1996, kar slabi konkurenčnost gospodarstva. Glede na spremljanje razvoja v gospodarstvu ter politični nestabilnost na nekaterih področjih, stranka ugotavlja, da še vedno držijo razlogi za predčasne volitve. Z namenom, da pride do takšnih političnih razmer, ki bodo pripomogle k stabilnemu gospodarstvu, bomo Slovenski krščanski demokrati poskušali doseči, da bo prišlo do parlamentarnih volitev čimprej, znotraj rokov, ki jih dopuščajo ustava in zakoni.
Valentin Hajdinjak, tiskovni predstavnik SKD
Precej važnih dogodkov smo zasledili zadnje dni in vendar v časopisju izgleda, kot da ni drugega dogajanja v Argentini kot afera glede izvoza orožja v Ekvador, medtem ko je bila ta država v vojni s Perujem. Domače in tuje okoliščine so pač odločile, da ne bo šlo brez hudega potresa v celotni vladni strukturi. In temu potresu sedaj prisostvujemo.
ŠKANDAL RASTE
O zadevi orožja smo že podrobno pisali pred dvema tednoma. Takrat je celo izgle-dalo, da je večji zaplet s tisto pošiljko, ki je bila odplula na Hrvaško, kot z ono, ki so jo prejeli v Ekvadorju. A sedaj se je položaj obrnil. V Peruju namreč predsednik Fujimori naletava na notranje težave in afera argentinskega orožja je nenadoma postala važna. Postala je nevarna v rokah opozicije in tudi v vladi sami ni preveč prijaznega razpoloženja do argentinskih oblasti. V Ekvadorju se je začelo govoriti, da tisto poslano orožje ni bilo kaj prida uporabljivo. Venezuela pa noče nič slišati o kaki krivdi. Da oni nikdar niso naročili orožja v Argentini in da je bila vsa dokumentacija, ki bi mogla vključiti njihovo državo v to zadevo, enostavno ponarejena.
Ko je te dni predsednik Menem obiskoval razne države Srednje Amerike, je tam lahko opazil, kako ta zadeva orožja škoduje zunanjemu ugledu Argentine. Imel je predviden tudi kratek premor na potovanju, tako v Ekvadorju in v Peruju, kljub temu, da sicer teh držav ni imel namena obiskati; a končno so odpovedali celo tehnični pristanek" letala, ki je nosilo predsednika. To je bil hud udarec tako za Menema kot za Argentino.
V glavnem gre trenutno za dejstvo, ali so argentinske oblasti vedele, da orožje ne gre v Venezuelo marveč v Ekvador, in na kakšnem nivoju se je odločilo, da se pošiljka kljub temu izvrši. Središče vsega neurja je obrambni minister Oscar Camilion, pod čigar nadzorstvo spadajo vojaške tovarne orožja. Celo oficirji, ki so zaposleni v teh tovarnah, ne spadajo pod vojaško oblast, marveč so izključno odvisni od obrambnega ministra. S tem je vojaška ustanova rešena vsakega sumničenja in vsa zadeva pade v roke civilistov. Še več, vojaške strani popolnoma jasno pričajo, da so oni posvarili obrambno ministrstvo o končnem cilju orožja, pa jih tam niso poslušali.
Še ena senčna stran je v vsej zadevi: tu ni govora o kaki „triangulaciji" kot je običajno pri prodaji orožja, in sicer, da nekdo izvaža orožje v določeno državo, od tam pa potem ves tovor pošljejo naprej na končni cilj. Troje letal, ki so napolnjena z orožjem odletela iz Buenos Airesa, so šla naravnost v Ekvador. Venezuele niso niti preletela. Taka je resnica in na tem dejstvu se danes gradi pot, ki naj vodi iz te zagate.
NAPADI IN UMIKI
Trenutno je vprašanje, kdo naj bo spravni kozel za storjene grehe. Menem je osebno Fujimoriju obljubil, da bodo vsi storilci kaznovani. A od vsega začetka je branil obrambnega ministra in še celo s potovanja po bratskih državah je poslal ukaz, naj vladna stranka prepreči interpelacijo na ministra, ki jo je v kongresu zahtevala opozicija. A končno je še pred povratkom spoznal, da je vsa zadeva presegla državne meje in da je za zdravje vlade to pot potrebno, da se stvar razišče in se krivce tudi kaznuje.
Raziskovanje teče po dveh tirih. Po eni
strani raziskuje sodna oblast, in poročali smo že, da se je sodnik obrnil na kongres s prošnjo, naj ministru odvzame imuniteto, da ga bo lahko potem osebno zaslišal. P° drugi strani pa kongres sam tudi vtika prste vmes in s strani opozicije je bilo že več zahtev, da se nad ministrom izvrši takoime-novana politična sodba.
Trenutno bi bila še najboljša rešitev, da bi minister enostavno odstopil. Tega pa noče, češ, s tem bi le priznal, da je kriv, on pa vztrajno trdi, da je pri vsej zadevi nedolžen. Predsednik sam pa ima že upeljano navado, da sredi krize še ni odstavil nobenega ministra. Najprej počaka, da se škandal umiri, potem ga pa tiho odslovi. A iz same stranke, kot tudi iz parlamentarnih krogov, prihaja vedno hujši pritisk, naj minister vendar že odstopi in se vsej zadevi naredi konec. Zlasti še ko celoten škandal vodi do novih odkritij, nevšečnih za vlado (oficir, ki je nadziral pošiljko orožja, ima na grbi obtožbe grobega kršenja človečanskih pravic za časa vojaškega režima), in vse to se dogaja v predvolilni dobi, ko vlada že ne ve več, kaj bi storila, da bi njen kandidat za županstvo nekoliko zvečal priljubljenost pr' volilcih.
Sploh pa celoten razvoj dogodkov kaže, da vlada nima jasne strategije. Dejansko so bili peronistični parlamentarci že edini v napadu na ministra in so to tudi javno izrazili. Le Menemov poseg ga je v zadnjem hipu rešil. Sedaj pa ne vedo, kako bi se ga najbolj diplomatsko znebili. Za njim pa lahko pride na vrsto še zunaji minister D' Tella, ki v tej aferi baje tudi nima popolnoma čiste vesti.
BLIŽA SE LETO 99
Kot pa da vlada ne bi imela nikakih problemov (recezija, revščina, zunanji dolg/ vzgoja, univerza, sindikati...) se v samem osrčju nenehno igrajo s predsedniškimi kandidaturami za leto 1999. Ko je te dni buenosaireški guverner Duhalde potoval po Evropi, je bilo jasno, da to dela s pogl^ dom obrnjenim proti omenjenemu volilne" mu letu.
Seveda nobeden od njegovih tekmece'' ni hotel preveč zaostati. Ramon Ortega< bivši tucumanski guverner, je od Mene' ma dosegel obljubo, da bodo v peronizmu predsedniškega kandidata določili na od' prtih volitvah; ultramenemisti so znova privlekli na dan zadevo spremembe usta' ve, da bi Menem mogel kandidirati še z® eno dobo; predsednik sam pa je dokončno zmešal te štrene, ko je dejal, da bi gosp0" darski minister Cavallo tudi bil priliče11 predsedniški kandidat. Končno pa se je v samem osrčju vlade porodila govorica, da bi predsednik kaj rad videl, da bi bil kam didat tudi sedanji podpredsednik Ruckauf' To pa je zadeva, ki je vredna, da o njej spre govorimo nekaj besed.
Dobro je znano, da Menem ni preve<| zadovoljen z Duhaldejevo kandidaturo. Oo nekdaj se oba nezaupljivo gledata. Duhal' de je že ob prvi Menemovi dobi sanjal ° nasledstvu. Sprememba ustave mu je t0 preprečila. Sedaj se pa boji, da bi Menem 3 kako nepričakovano potezo znova prekriža1 njegove načrte. Predsednik pa se guvef nerja boji, ker ima izredno politično moč- ^ ker Menem računa že vsaj na leto 2003, ^ mu Ruckauf kaj prav prišel, ker mu sedanja ustava kot podpredsedniku dovoljuje le eno predsedniško dobo. Guvernerju pa y se lahko porodila želja, da ostane na pre sedniškem stolčku še eno dobo. Vse to je seveda prerokovanje, a argentinski obla^ niki nenehno bolehajo na tej zadevi.
Ameriški Slovenci
, IM SWM	N.	* Wt ,	. HM
Sporočilo SKD za javnost
SVOBODNA SLOVENIJA	Stran3
~ I PISMA BRALCEV
mmmmm mm*
Veselka Šorli Puc
18. aprila se je s slovesnostjo, na kateri je v navzočnosti visokih argentinskih osebnosti in diplomatskega zbora govoril predsednik dr. Carlos Menem, začela največja mednarodna knjižna razstava v južni Ameriki, imenovana Feria del Libro. Sejem bo odprt od 19. aprila do 6. maja.
Razstava ni le informativne narave, ampak pomeni tudi izvrstno priložnost za nakup kvalitetnih knjig po posebni, sejemski ceni, spremlja pa jo cela vrsta dejav-nosti.Tako se pred uradnim odprtjem v sejemskih dvoranah zvrstijo srečanje knji-gotržcev in založnikov ter razni seminarji, med samim sejmom pa se v številnih dvoranah odvijajo predavanja, pogovori z avtorji ter okrogle mize. Tako se knjižna razstava spreminja v pravi festival knjige in kulture nasploh, kar ji v Argentini že dolgo daje privilegij kulturnega dogodka leta. Temu ustrezna je tudi pozornost občil.
Osrednji argentinski tednik La Nacion dan po odprtju prinaša ugotovitve, da navzočnost tujih razstavljalcev iz leta v leto raste in da je letos zlasti opazen prispevek Kanade, Velike Britanije, Slovenije, Ukrajine in Hrvaške... ter da čedalje pogosteje Poteka nastop tujih založb prek posameznih veleposlaništev.
Tudi odpravnik poslov veleposništva Republike Slovenije v Buenos Airesu Matjaž Puc je po obisku lanskega sejma, ki je lani pritegnil dva milijona obiskovalcev, spoznal pomen te prireditve tako za uveljavitev naše kulture in naše države ter utiranje potov slovenskih knjig do številne argentinske slovenske skupnosti. Pobudi veleposlaništva, da bi se letos prvič med številnimi razstavljalci organizirano predstavila tudi slovenska knjiga, se je odzvalo devet knjižnih založb: Mladinska knjiga, Obzorja Maribor, DZS, Egmont, Cankarjeva založba, Mohorjeva Celje, Rotiš, Družina in druge, z vsega skupaj skoraj tristo naslovi.
Prostorček na stojnici je dobila tudi argentinska slovenska skupnost, vzorčni izbor nekaterih knjig (med drugim Debeljakov prevod argentinskega narodnega epa Martin Fierro) pa priča o bogati kulturni dejavnosti te skupnosti. Njeni kulturni de-
•3fc •*	%'-
lavci so vse do lani razstavljali knjige v posebni vitrini, doslej pa so pripravili tudi nekaj predavanj (npr. dr. Katica Cukjati, prof. Miriam Batagelj in drugi).
Organiziranje slovenskega nastopa na Feria del Libro je bilo povezano z mnogimi napori. Brez večstranske pomoči slovenske skupnosti si tako težavnega projekta veleposlaništvo samo ne bi moglo zamisliti. Pa tudi gmotno so rojaki zamisel podprli in pod vodstvom arhitekta Marijana Eiletza je zrasla domiselna stojnica, ki so jo v celoti plačali argentinskoslovenski pokrovitelji, izdelali pa slovenski obrtniki.
V nepopisnem sejemskem vrvežu je navzočnost države mogoče poudariti na več načinov. Eden od njih je priprava kulturnega večera. Že prvi večer, 19. aprila torej, je potekal pod naslovom Dia de Es-lovenia, Slovenski dan. Po vsem sejmu je iz zvočnikov donela naša ljudska pesem, napovedovalci pa so vabili v največjo dvorano Jose Hernandez, ki sprejme 560 poslušalcev. Po simpatičnem nastopu slovenskega zbora iz doma v San Justu pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar je bilo na vrsti kot osrednja točk večera predavanje gosta dr. Andreja Capudra, veleposlanika Republike Slovenije v Parizu. Pisatelj je svoje predavanje naslovil Pala-bras congeladas, kar pomeni Zamrznjene besede. Njegove pronicljive misli podkrepljene z akcenti iz romanske literature (Rabelais, Dante, Sabato...), so poslušalce, ki so do zadnjega napolnili dvorano, vabile v globino in jih dražile k razmišljanju.
Andrej Capuder argentinski publiki zagotovo ni neznan, saj je deželo obiskal že dvakrat. V sklopu Slovenskih kulturnih dnevov leta 1992 je imel odmevno predavanje ter navezal stike s številnimi intelektualci. Je tudi prevajalec romana Junaki in grobovi kandidata za Nobelovo nagrado Ernesta Sabata in njegov osebni prijatelj.
Odprtja sejma sta se udeležila tudi predstavnika Mladinske knjige, njen direktor Milan Matos ter vodja splošne prodaje Riko Rižnar. Zanimanje za knjige na slovenski stojnici je daleč preseglo vsa pričakovanja. Vodstvo Mladinske knjige bo odslej v Buenos Airesu imelo stalne pred-
sta peli z menoj sestri Bernarda (mezzosopran) in Veronika (sopran), tako da sem tudi njune arije bolj podoživljal.
Zelo je vplivala na nas, da pojemo v mestu, kjer sta živela in tudi pela pri zboru Glasbene Matice naš oče in naša mama, a sta morala zapustiti Ljubljano v najlepših letih mladosti. Zdaj pa se znajdemo trije Finkovi iz naslednje generacije na odru nekdanje Glasbene Matice in s petjem lahko izražamo, kar so takrat oni čutili! Messiasa smo posneli tudi na ploščo, a še ni izdana.
Po zaslugi dr. Mirka Cudermana in vodstva slovenskega radia imamo posnetih več oratorijev slovenskih skladateljev, ki so bili dolga desetletja v pozabi. Pri projektih zelo rad sodelujem.
Rad pojem Schubertove cikluse, predvsem Zimsko popotovanje, poleg tega sem za radio posnel še Lepo mlinarico in Labodji spev, pa nekaj argentinskih narodnih pesmi, Schumannove samospeve Pesnikova ljubezen, Samospeve Huga Wolfa. Prvič
Dr. Bartolome Mitre
Director del Diario "La Nacion"
Estimado Senor Director:
Me permito enviar estas lineas para llamar la atencion sobre un seguramente involuntario error incurrido en el mapa que fue publicado en su diario en el dia de la fecha, en la pagina 16 (contratapa de la section principal), que estimo necesita de una urgente correcion.
Bajo el titulo "El sistema mafioso" figura el mapa de Italia y paises adyacentes, entre ellos los que alguna vez formaron la "ex-Yugoslavia". En letras grandes apare-ce la Republica de Croacia, ocupando un territorio mucho mayor del que realmenle le pertenece.
En el mapa se han expandido las fron-teras de Croacia, a tal punto que ocupa erroneamente la totalidad del territorio de le večina Republica de Eslovenia.
Eslovenia es un pais alpino, que limita al oeste con Italia, al norte con Austria y Hungria y al sur con Croacia.
La Republica de Eslovenia logro su in-dependencia en junio de 1991, tras una efectiva action militar y diplomatka, lo-grando que las tropas de ocupacion yu-goslavas abandonaran el pais. Al poco tiempo logro el reconocimiento de su in-dependencia por las naciones mas impor-tantes del mundo.
La Republica Argentina fue la primera
■fes.* '*	.»	\	~	*
stavnike (iz krogov slovenskih izobražencev), glede na razgrabljene knjige tudi drugih založb pa lahko samo obžalujemo, da so te poslale premalo izvodov razstavljenih knjig, zlasti špansko-slovenskih slovarjev, učbenikov itd. Največje povpraševanje je poleg tega še po literaturi za otroke.
Iz komentarjev tujih razstavljalcev (natančneje Francozov, Nemcev — le ti npr. na svoji stojnici združujejo kar 203 založbe, Špancev), lahko razberemo, da pripisujejo svojemu nastopu na Feria del Libro v Buenos Airesu velik pomen. Svojo navzočnost obravnavajo kot kulturno in uspešno poslovno izmenjavo.
Iz „Slovenca" - 4. maja
so bili v Sloveniji izvajani samospevi izseljenskih skladateljev Alojzija Geržiniča in Jožeta Osana.
Samospevi zahtevajo ogromno poustvarjalne energije, ki jo je težje izraziti kot pri oratorijih, mašah, v operi. Zelo sem vesel, dami pri tem pomaga odlična pianistka Kristina Nataša Valant.
Z njo bova letos maja izdala našo prvo zgoščenko s Schubertovim ciklom Lepa mlinarica v odličnem prevodu gospoda Pavla Oblaka.
Gotovo bi se najin pogovor preveč zavlekel, če bi hoteli našteti vse, kar ste že kdaj peli na številnih evropskih odrih in še prej v Argentini. Peli ste med drugim v Bachovem Pasijonu po sv. Janezu in Pasijonu po sv. Mateju, v Mozartovem Requiemu, Brahmsovem Nemškem re-quiemu, v Dvorakovi in Scarlattijevi Sta-bat Mater, v Kodalyjevem Te deumu, v številnih mašah itd. Kako žena in hčerka gledata na vašo odsotnost? Kako ta vpliva na družinsko življenje?
Kristina Fink: Ob vsakem povabilu za nastop akoncertu ali v operi, zlasti po evropskih mestih , se posvetujeva. Zdaj že skupaj s Cecilijo. Kadar ne gre drugače, grem z njim, ker rada potujem in rada vidim, da smo skupaj. Zdaj je to težje zaradi Cecilijine šole. Vedela sem, da bo Marko uspešen. Rad dela, rad študira nove stvari.
nacion sudamericana que reconocio al jo-ven pais europeo.
Actualmente la Republica de Eslovenia es una de las naciones mas desarrolladas del grupo de paises que lograron librarse del comunismo. Se encuentra en un avan-zado proceso de democratization, con una presencia čada ves mas destacada en la Union Europea y en el mundo, teniendo ademas una sede diplomatka en la Republica Argentina.
Como integrante de la comunidad es-lovena en la Republica Argentina, agrade-ceria tenga a bien ubicar esta aclaracion en la section "Cartas de Lectores", para salvar el involuntario error cometido.
Estoy a su disposition para toda information adicional que pueda ser de su uti-lidad.
Saluda a usted muy atentamente,
Jernej Dobovšek
NB: En la publicacion, Croacia tambien figura ocupando el territorio de Bosnia, tema que tambien necesitaria de una correccion.
ZGODILO SE JE...
(Nad. s 1. str.)
višču so odprli 8. mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme. Predstavilo se je 166 razstavljalcev iz 19 držav, od tega 71 neposredno. Prav tako so odprli sejem učil.
SDS je začela z zbiranjem podpisov za referendum o spremembi volilnega sistema pod geslom „za neposredne in poštene volitve". Od 40.000 podpisov, ki jih potrebuje, da parlament razpiše referendum, je stranka do 8. aprila zbrala 20.000 podpisov. Ob tako velikem odzivu bo SDS zbrala zadostno podporo veliko pred iztekom roka, ki ga je za zbiranje podpisov razpisal predsednik Državnega zbora.
V Sloveniji sicer ni nobena nevarnost za bolezen „norih krav", vendar pa so pripravili uredbo, po kateri bo prepovedana uporaba mesno-kostne moke pri prehrani vseh prežvekovalcev, pa tudi notranjih organov (možganov, vranice, priželjca, hrbtenjače) za prehrano ljudi in živali.
Po STA
Sam poskrbi za delo. Tudi takrat, ko sva se odločala za Salzburg in ko sva se morala ločiti od doma, domačih, službe in prijateljev, sem vedela, da bomo z božjo pomočjo uspeli. Uživam v tem, kar delamo, v našem načinu življenja. Med Markovo odsotnostjo se ne počutim sama. Vedno smo v stiku, veliko si telefoniramo. Ne vprašajte, koliko smo ta mesec plačali za telefon... Tudi Cecilija potrebuje stik, ker je na očeta zelo navezana. Ko pa pride Marko domov, smo veliko skupaj. Študira doma, le kakšen teden pred vsakim koncertom ima korepeti-cije s pianistko, da se upoje. Zaradi prehlada mu doslej ni bilo treba odpovedati še nobenega koncerta.
Marko Fink: Človek je socialno bitje, potrebuje družbo. Ker sem poročen, najprej potrebujem družino. Kamorkoli pridem, med pogovorom vsem kažem slike svoje družine. Naj takoj vedo, kdo sem, naj vidijo, da se imamo radi. Ljudje se radi izpostavljajo raznim izzivom.
Še posebno pevci smo čuteči ljudje,med vajami in med predstavami pride do stikov in če nisi moralno podkovan, lahko padeš v skušnjavo. Ko npr. po predstavi napetost pade, se človek sprosti in mnogi ne sprašujejo o primernosti svojega vedenja, o normah. Mi, ki smo imeli krščansko vzgojo, živimo po pravilih, ki se v vsakdanjem življenju izkažejo zelo pozitivna in koristna.
S [poog^
338
Pogovor z Markom Finkom in ženo Kristino
Kako se je začela vaša pevska pot v Sloveniji?
Marko Fink: Zahvaliti se moram dr.
Mirku Cudermanu, Slovenskemu komornemu zboru in zboru Consortium Musi-cum, ker so mi dali možnost za prve nastope prav v mestu, kjer sta živela in se sPoznala moj oče in moja mama. Od takrat sem v Ljubljani že večkrat pel in posnel veliko plošč, ki še čakajo na izid.
Z dr. Cudermanom sem pel v Ljubljani Puccinijevo Slavnostno mašo, Requiem Von Suppe-ja, Haydnovo Stvarjenje, Sattnerjeve Kantate sv. Jožefa, Oljki, Soči, Geržiničev oratorij Škof Irenej Friderik Baraga. Pod Vodstvom Marka Muniha sem pel na koncertu Resurecturis ob 50-letnici slovenske tragedije. S Slovensko filharmonijo pa Beethovnovo Missa Solemnis in Schmidtov °ratorij Knjiga s sedmimi pečati.
Nepozabno doživetje je bil Handlov oratorij Messias, ki sem ga prvič v življenju Pel v slovenščini v dvorani Slovenske Filharmonije. Prvič se mi je tudi zgodilo, da
Bronasti general prispel
San Martinov kip je že v mestnih hiši — Protestanti proti njegovi postavitvi
dela slovenske javnosti in predvsem avtonomne in avtohtone Evangeličanske cerkve, piše Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja v pismu predsedniku ljubljanskega mestnega sveta. Če bo akcija še naprej tekla v tej smeri, jo bo imelo društvo za dokaz, da hoče peščica ne dovolj odgovornih članov sedanjega mestnega sveta zamolčati in zanemariti pomen in vlogo Primoža Trubarja ter dati prednost generalu in državi, ki je sprejela slovensko povojno emigracijo in v 2. svetovni vojni sodelovala z okupatorjem. Predsednika MS Dimitrija Kovačiča tudi sprašuje, kako lahko mestna oblast prezre, da je bila Evangeličanska cerkev lastnik dela parka in bi ji ga zato sedanja oblast po zakonu o denacionalizaciji morala vrniti ter da je evangeličanska cerkvena občina neposreden sosed zemljišča, kjer naj bi stal spomenik, a je niti ne vprašajo, ali se s tem strinja oziroma kaj o tem misli.
„Delo", 4. maja 1996
*
Zaboj, v katerem je shranjen doprsni kip argentinskega nacionalnega junaka, generala Joseja de San Martina — skoraj mesec dni je čakal na potrebno uvodno dokumentacijo v carinskem skladišču na brniškem letališču — je že v prostorih ljubljanske mestne hiše. Kot so nam povedali v tajništvu ljubljanskega mestnega sveta, so ga z Brnika na magistrat pripeljali v začetku tega tedna, fotografirati pa ga še ne dovolijo.
Kip so kot darilo uvozili iz Argentine, postavili pa naj bi ga še ta mesec v Argentinski park (nekdanji park Figovec). Tako naj bi Ljubljana izkazala spoštovanje državi, ki je po drugi svetovni vojni sprejela veliko Slovencev, zelo pa je bila naklonjena tudi slovenski osamosvojitvi.
Ker se v prestolnici že nekaj časa razvnemajo razprave o usodi spomenikov Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču, je odločitev mestnega sveta o postavitvi kipa argentinskemu narodnemu junaku v tem času sprožila odklonilne odzive in nove predloge. Tako je na primer na nedavni seji ljubljanskega sveta svetnik Stane Brezovar (ZLSD - Združena lista, to je nasledniki KP, op. ur.) dal pobudo, da bi na prostor, predviden za kip argentinskemu generalu, raje postavili kip slovenskemu generalu Rudolfu Maistru.
Protest protestantov
Namera o postavitvi spomenika argentinskemu generalu Joseju de San Martinu v parku Ajdovščina je izzivanje dobršnega
GOSPODRRSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Domobranstvo,
spomeniki,
Pisanja tega prispevka sem se lotil, ko sem v Pismih bralcev (Delo, 25. aprila) prebral pisanje g. Draga Dolenca, svetnika SKD iz Ljubljane, nemenjeno pa je vsem njegovim somišljenikom v prizadevanju za odstranjevanje vseh pomnikov NOB in vodjem tega odpora proti okupatorjem. Hkrati pa z zakulisnimi spletkami, ki imajo natančno določene cilje, hočejo postavljati spomenike, sicer za naš narod zaslužnim tujcem, a ki vendarle nimajo nič skupnega s slovensko zgodovino in jih Slovenci večino niti ne poznamo.
Gospoda iz ljubljanskih pomladanskih" vrst izrabi vsako priložnost, da v odsotnosti nekih mestnih svetnikov z minimalno večino izsili sprejetje raznih škodljivih sklepov, usmerjenih predvsem proti naši pozitivni polpretekli zgodovini NOB. Tako je bil izglasovan tudi sklep o odstranitvi spomenika E. Kardelju in B. Kidriču. Temu se je uprla velika večina Ljubljančanov in vseh Slovencev. Na ta javni, zanje negativni odziv so potuhnjeno odgovorili z novo špekulacijo, s katero nameravajo Slovence postaviti pred dejstvo. V tujini so potiho naročili doprsni kip argentinskega generala iz prejšnjega stoletja Juana Joseja de San Martina, ki ga nameravajo postaviti sredi Ljubljane. To naj bi napravili v zahvalo, ker je Argentina po vojni sprejela pobegle „domobrance" in njihove družine.
Ta njihova špekulacija ima za cilj internacionalizacijo njihovega spletkarstva. Argentina pa naj bi jim rabila kot ščit, za katerim bi skrivali svojo nečisto igro. Tistim, ki bi se še naprej upirali njihovi samovolji, pa naj bi naprtili prav tisto, kar počno sami. To je intrigantstvo in kalitev dobrih odnosov s prijateljsko Argentino.
Slovenci gotovo ne bi nasprotovali poimenovanju kake ulice ali trga po Argentini. Tudi proti spomeniku generalu San
Martinu verjetno ne bi bili, če bi za to uporabili kakšne bolj tehtne razloge, kot je dajanje zavetja t. i. domobrancem in njihovim družinam. Če pa se hočejo Argentincem zahvaliti tisti, ki jim je njihova država dala azil, naj se jim oddolžijo tako, da bodo njeni dobri in pošteni državljani. Predvsem pa da je ne bi v kakem usodnem času izdali, kot so matično domovino in so jo morali zaradi tega zapustiti.
Žarko Žbogar
„Delo", 4. maja 1996
Peti redni letni občni zbor Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice
Op. uredništva: Ne preseneča nas, da se (ne tako) bivši komunisti zaletavajo v spomenik generala San Martim, saj so to dejstvo vzeli kot sredstvo za napad na našo politično emigracijo. Boli pa nas, da so se v to gonjo vmešali čisto po nepotrebnem slovenski protestanti in pričeli primerjati San Martina in Trubarja ter zahtevati nonsens, naj se jih kot sosede trga vpraša za mnenje! — Upamo, da to ni bilo vračanje drobiža komunistom, ker so na njihov pritisk dobili pred leti kot državni praznik svoje slavje — dan reformacije, in to v skoraj popolnoma katoliški državi.
V prostorih Slovenske hiše se je 15. aprila vršil 5. redni letni občni zbor Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice, ob navzočnosti 14 članov. Vodil ga je predsednik Herman Zupan. Po pozdravu je ugotovil pravilen sklic, objavo in sklepčnost. Sledil je dnevni red. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Jože Šenk in Marjan Petkovšek. Za člana volilne komisije pa gdč. Zorka Gris, lic. Marjan Schiffrer in cont. Franci Gorše. Poročila o delovanju Zbornice v preteklem letu so podali: tajnik dr. Tone Marin, blagajnik inž. Tone Podržaj, predsednik Herman Zupan in v imenu nadzornega odbora inž. Jernej Dobovšek. V poslovni dobi 1.1.1995 do 31.12. 1995, se je upravni odbor sestal na šestih sejah, na katerih je obravnaval tekoče zadeve, iskal povezave s trgovskimi ustanovami v Sloveniji in Argentini in člani. Tako smo dobili različne informacije o trgovskih ponudbah in reklamah od podjetij: Simex Trade, Trgovsko podjetje Rauter-Trimo (proizvodnja montažnih objektov), SPZ Komunikacije, Tomex (za nakup sladkorja), Lek Ljubljana, g. Srečko Hribernik za podjetje Priko, g. Milan Smolej s Finske, g. Marko Žnidaršič (za nakup in prodajo svežih gob). Vsem smo odgovorili za prejeti informativni material in smo tudi skušali poslati naslove interesantov. Stiki z Gospodarsko zbornico Slovenije so vedno pogostejši. Redno nam pošiljajo razne podatke o gospodarskem položaju v Sloveniji in tudi promocijski material. Naročeni smo na Gospodarski vestnik in lahko ponatiskuje-mo njihove članke in novice.
Obiski v letu 1995: 13. junija je bilo srečaje s sekretarjem Antonom Ropom v Hotel Alvear, katerega se je udeležilo lepo število članov, posebno tistih, ki že imajo trgovske stike s Slovenijo. G. A. Rop je govoril o privatizaciji, o lastninjenju in o gospodarskem razmahu v Sloveniji. Člane je zanimala trgovska izmenjava in krediti za razne kupčije. Prišel nas je tudi pozdravit dr. Janez Drnovšek.
Priredili smo tri predavanja za naše člane in prijatelje: 27. aprila obisk tovarne Herman Zupan S.A., 24. avgusta v Slomškovem domu nam je govoril lic. Vladimir
Ugodna ocena kreditne sposobnosti
Tri vodilne agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti držav (IBCA, Moody's Investors' Service in Standard & Poor's), ki so se aprila mudile v Sloveniji, so v soboto, 11. maja, ocenile dolgoročno kreditno sposobnost Slovenije z najvišjimi ocenami, ki jih je pri prvem ocenjevanju dosegla katerakoli srednje- in vzhodnoevropska država na prehodu. Po objektivnih in neodvisnih ocenah vseh treh agencij je Slovenija uvrščena v glavno kategorijo ocenjevanja kreditne sposobnosti "A". Ostale države srednjeevropskega sporazuma pa so uvrščene v kategorijo "B", prav tako pa tudi Grčija, članica Evropske zveze. Kreditna sposobnost držav se ocenjuje enkrat letno.
Po mnenju agencij te ocene zrcalijo uspešnost slovenskega izvoznega sektorja in uspeh preudarne fiskalne ter monetarne politike, ki sta ju vlada RS in Banka Slovenije zasledovali od osamosvojitve dalje. Nazadnje pa zrcali tudi politični konsenz v zvezi z ekonomsko in zunanjo politiko ter pripravljenost Slovenije, da odplača svoj del dolga nekdanje SFRJ.
Finančni minister Mitja Gaspari je po-
udaril, da je ta pridobitev poleg utrditve položaja Slovenije v mednarodni finančni skupnosti, pomembna predvsem pri izdaji vrednostih papirjev na mednarodnih kapitalskih trgih. Slovenija bo s prvo izdajo evroobveznic v skupnem znesku 200 milijonov dolarjev prišla na tržišče predvidoma julija letos. S tem, ko je Slovenija dobila to oceno, pa so se odprla vrata tudi poslovnim bankam in podjetjem s sedežem v Sloveniji, ki bodo lahko pridobila oceno lastne kreditne sposobnosti kot izhodišča za uvrstitev svojih papirjev na mednarodne kapitalske trge. Ocena kreditne sposobnosti omogoča investorju, da primerja kreditno sposobnost različnih izdaj vrednostih papirjev iz različnih delov sveta.
IBCA je ocenila kreditno sposobnost Slovenije v tuji valuti z "A" in v domači valuti z "AA". To pomeni, da je sposobnost države, da odplačuje svoje obveznosti, zelo velika, čeprav lahko negativni finančni, ekonomski ali podjetniški pogoji vodijo k povečanju investicijskega tveganja. V analizi je IBCA poudarila nevarnost zvišanja plač, počasne privatizacije in počasne socialne reforme.
Voršič o ISO 9000 in 26. oktobra v Našem domu v San Justu lic. Marko Rebozov o Argentinski makroekonomiji.
Za stik s člani smo izdali 6 številk našega internega glasila Gospodarski vestnik, kakor tudi letno poročilo Memoria in bilanca 1995. V Svobodno Slovenijo pošiljamo gospodarske novice, katere pripravlja Marjan Šušteršič.
V preteklem letu sta izstopila 2 člana in vstopili so 4 novi člani, tako da je ob koncu leta 1995 Zbornica štela 49 članov. Po podanih poročilih in debati, je občni zbor odobril poročila ter soglasno sprejel razrešnico.
Sledile so volitve na izpraznjena mesta v odboru. Soglasno je bila izvoljena odbo-rova lista. Za poslovno leto 1996 sestavljajo odbor: predsednik Herman Zupan, podpredsednik Marjan Loboda, tajnik dr. Tone Marin, namestnik tajnika lic. Andrej Troha, blagajnik inž. Tone Podržaj, namestnik blagajnika cont. Franci Gorše, odborniki: Ciril Oblak, cont. Gregor Hribar, Marjan Oven, Janez Pleško in Pavle Bajda-Nadzorni odbor sestavljajo: lic. Marjart Schiffrer, inž. Jernej Dobovšek, arh. Marjan Eiletz, lic. Marko Amon in inž. Janez Belič-Po končanem uradnem delu občnega zbora je predsednik Herman Zupan podal sliko o ekonomsko-finančnem stanju Argentine, Južne Amerike in Slovenije, kar je zelo zanimalo vse navzoče gospodarstvenike-Kot doprinos in vzpodbuda za mlade diplomirance ali študente v zadnjih letih univerze, je tajnik dr. Tone Marin predložil načrt za podelitev nagrade Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice po zamisli Hermana Zupana, katerega so člani z navdušenjem sprejeli. Tako upamo, da bomo lahko v bližnji bodočnosti lahko že objavili razpis te nagrade. Za zaključek so člani izrazili željo, naj se povabi podjetnike/ trgovce in profesionalce, ki še niso člani, da to storijo. Vse potrebne informacije lahko dobijo v pisarni: Moreno 129, Ramos Mejia, vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 19. ure ali pa na telefaks 658-6574 in 654-6438.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. maja 1996
1 dolar 1 marka 100 lir
137,64 SIT tolarjev 90,29 SIT tolarjev 8,83 SIT tolarjev
Moody's je ocenila kreditno sposobnost Slovenije v tuji valuti z "A3". S to ocen o uvršča vrednostne papirje v kategorij0 srednje visoke kvalitete. Tudi Moody's vidi največjo oviro za nadaljevanje uspeha v visokih stroških dela.
Standard & Poor's je ocenil kreditn0 sposobnost Slovenije v tuji valuti z "A" t°r v domači valuti z "AA", s stabilno prog' nozo. To pomeni, da se kreditna sposobnost v prihodnosti ne bo spreminjala. Kreditna sposobnost Slovenije ne bo ogrožena zaradi tožbe ZRJ niti zaradi prevzema dolg3 nekdanje SFRJ. Standard & Poor's meni, d* je največji izziv za Slovenijo nadaljevanj6 zmanjševanja inflacije, ki je omejeno z rastj0 plač, prav tako pa je zaskrbljen nad vis°' kimi prispevki za socialno varnost. Adin1' nistrativno vodene cene lahko povzroči)0 probleme pri približevanju Evropski zveZj-Potrebno reformo zdravstvenega in pok°J' ninskega zavarovanja pa je potrebno izveš*1 na način, ki nima vpliva na proračun df' žave.
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Kot priprava na papežev obisk je Pastoralni inštitut Teološke fakultete Univerze v Ljubljani pripravil 30. teološki tečaj z naslovom Korenine slovenske vernosti. Tečaji so bili na raznih krajih: v samostanih na Brezjah, v Stični in na Mirenskem gradu, v celjski župniji Sv. Duha in v mariborskih škofijskih prostorih. Govorili so: dr. Rajko Ložar o vprašanju preživetja krščanstva v prostoru med Jadranom in Dravo v obdobju slovensko-avarske naselitve; dr. Franc Rode o sončnih 'n senčnih straneh naše preteklosti in vernosti; dr. Jožko Pirc o antropoloških in teoloških izhodiščih v mislih Janeza Pavla IL; dr. Bogdan Dolenc o papeštvu nekdaj in danes; dr. Ciril Sorč o teološki in pastoralni dimenziji potrditve v veri in dr. Franc Perko o aktualnih dilemah Cerkve na pragu tretjega tisočletja.
MURSKA SOBOTA — V treh letih bodo Sobočani dobili novo čistilno napravo za odpadne vode. Stala jih bo od deset do dvanajst milijonov nemških mark. V zadrževalnem bazenu bo prostora za tisoč šeststo kubičnih metrov odpadnih voda, ki )'h bodo najprej razmastili, jih prečrpali v bazen čistilne naprave, nato biološko očistili in spustili v strugo bližnjega potoka Ledava.
BOLOGNA, Italija — Na 33. svetovnem sojmu knjig za otroke in mladino se je Predstavila tudi slovenska knjiga. Sejma sta se med tisoč štiristo založniki iz vsega sveta udeležili založba Mladinska knjiga in Državna založba Slovenije.
CERKLJE — V tej novi občini si prizadevajo za izboljšanje svojih cest. Tako so se °dločili, da bodo do julija asfaltirali sedem kilometrov občinske ceste med Ravnami in Plorijanovo turistično kmetijo na Ambrožu Pod Krvavcem. Obnovili bodo tudi cesto Cerklje-Pšenična polica in Dvor je-Veleso vo z razširitvijo v Češnjevku.
MARIBOR — Tovarna TAM se dogo-varja o prodaji celotne tehnologije tovornjaka TAM — 90 (tamič) v BiH. Pogodbo naj bi sklenili s podjetjem Tuzlainženiring. Složno je tudi, da bi sklenili dogovor za izdelavo posebnih in vojaških vozil. V Iranu Pa že dlje časa prodajajo sestavne dele za tovornjake, avtobuse in njihove motorje in s° pred podpisom nove trgovske pogodbe.
LJUBLJANA — Ministrstvo za kulturo le za letošnje leto namenilo fonde za čez sto Premier na dramskih in lutkovnih odrih. V lavnih zavodih (kot so SNG Ljubljana in Maribor, Lutkovno gledališče Ljubljana in Maribor, itd.) bodo pripravili 66 premier, v neodvisni produkciji pa okoli štirideset, kded premiere so uvrstili tudi delo Stanka Vajena Brez sveče, ki ga bodo igrali v celjskem ljudskem gledališču. Poleg premier °do imeli na odrih tudi nekatere uprizo-dtve iz prejšnjih let.
LJUBLJANA — Lani se je skupina 13 ^er>a častnikov v nekdanji jugoslovanski ''ojni pritožila v Ženevo generalnemu se-kretarju OZN Butrosu Galiju, da je njiho-S*rn možem prepovedan vstop v Slovenijo.
seji komisije za človekove pravice pa so ^Vrnili pritožbo štirih žena častnikov, ki "aj bi jim Slovenija prepovedala vstop v Pržavo in sprejeli argumente slovenskega Predstavnika pri uradu OZN v Ženevi Andreja Logarja. Logar je povedal, da čajniki niso bili izgnani iz Slovenije pred Petimi leti zaradi tega, ker bi bili srbskega tQdu, pač pa so sami zapustili Slovenijo ob 0(ihodu JLA. Kasneje je Slovenija pač ščitila svojo varnost in odklonila vstop ’'ekaterim tujcem, med katerimi so bili penjeni častniki. Kasneje se je število tis-'b< ki jim Slovenija ni dovolila vstopa,
manjšalo: po neuradnih podatkih naj bi od v začetku omenjenih trinajstih častnikov le še šestim bil nedovoljen vstop v Slovenijo.
TOLMIN — Železniška proga med Koprom in Jesenicami, imenovana soški koridor, je del nacionalnega programa razvoja slovenske železnice. Do leta 2.000 naj bi posodobili in modernizirali teh 89 kilometrov tirov, 65 mostov ter 33 predorov in galerij, da bi koridor postal vez s prekomorskimi (predvsem preko sueškega prekopa z azijskimi) deželami in Avstrijo ter Srednjo Evropo. Ker se nekateri bojijo, da naložbe za posodobitve ne bodo uresničene, so ustanovili Forum za soški koridor, ki bo skrbel, da ne bi ostalo le pri načrtih. Kot prvo nalogo so zaprosili ministrstva, da naredijo strokovno študijo razmer za dolgoročne možnosti transporta po njem, da preverijo vpliv moderne železnice na razvoj tega dela Slovenije in na njegovo okolje. Proga, ki povezuje Koper z Divačo, Sežano, Novo Gorico in Jesenicami letos praznuje 90 let.
LJUBLJANA — Da bi čimbolj uspešno predstavil vodne postelje, si je ljubljanski trgovec zamisli posebno reklamo. Od potujočega cirkusa si je za nekaj ur sposodil tri slone, da bi preskusili vzdržljivost vodnih postelj. Poročilo pravi, da se je najprej nanjo vsedel štiritonski slon, nato so pa kar vsi trije tacali po njej, vendar jih niso mogli pokvariti.
RIVA DEL GARDA, Italija — Na mednarodnem zborovskem tekmovanju Con-corso Corale Internazionale so med 90 moškimi, ženskimi, mešanimi in otroškimi zbori z okoli 4.000 pevci nastopili trije slovenski zbori in dosegli zelo dobro uvrstitev. Najboljše se je plasiral zbor Obala Koper (dirigent Walter Lo Nigro) v A kategoriji in dosegel 91,22 točk. Zasedel je drugo mesto in prejel zlato diplomo. V B kategoriji so mladi pevci zbora Viva Brežice (Simona Rožmana) prejeli sebrno plaketo, zbor Celjskega pevskega društva (Edvard Goršič) pa bronasto.
JESENICE — Na zbirališče odpadlega železa podjetja Acrona pride marsikaj. Tako je pred kratkim tovorni vlak z Madžarske pripeljal staro železje, med njim pa tudi polne granate različnih kalibrov. Granate so bile verjetno sovjetskega izvora in bi v peči povzročile veliko škode, če jih ne bi delavci opazili in poklicali pirotehnika, da jih je odstranil.
BOHINJ — Madžarska televizijska nadaljevanja Kisvaros (Malo mesto) je druga najbolj gledana oddaja na madžarski državni televiziji. Da je še bolj privlačna, jo filamjo tudi po raznih krajih Evrope. Tako so si zamislili nekaj scen, ki se dogodijo v Bohinju in zato se je tridesetčlanska ekipa tri dni mudila v tem lepem kraju. Na madžarskih tv ekranih pa bosta Bohinj in okolica vidna le kakih osem minut.
KRANJ — Že pet let je krožil predlog o ustanovitvi nove gimnazije v Kranju. Prva je že daleč prezasedena: ima kar tisoč dijakov, poleg njih se jih pa še okoli dvesto vozi v gimnaziji v Škofjo Loko in na Jesenice. Vsi so za to, da se nova ustanovi, a vsi — ministrstvo za šolstvo, kranjska občina, ravnatelji drugih srednjih šol — čakajo, kaj bo treba narediti (dati), da se nova gimnazija rodi.
LJUBLJANA — Hotel Lev bo dobil nov obraz. V šestih mesecih ga bo podjetje SCT prenovilo: začeli bodo v zgornjih nadstropjih, medtem ko bodo gostje nemoteno živeli v spodnjih. Ko bodo dela skončana, bo hotel začel delovati kot člen hotelske verige Intercontinental in bo prvi hotel v Sloveniji, ki bo imel kategorijo petih zvezd po mednarodni kategorizaciji.
SLOVENCI V ARGENTINI
Novemu zakonu iskreno čestitamo in želimo srečo!
Krst: 5. maja je bil krščen v cerkvi sv. Nikolaja v San Justu Marko Aleksander Šenk, sin Stanislava Štefana ter Kristine Ane roj. Skvarča. Botra sta bila Marija Magdalena Šenk in Adolfo Womer. Krstil je župnik France Šenk.
Najlepše čestitamo!
Poroka: V soboto, 20. aprila, sta se poročila v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Angelca Burja in Sergio Fabian Hess. Priči sta bila Anton Burja in Eve Ferrari de Hess. Poročil ju je Jože Bokalič CM.
Pred dnevi je v Buenos Airesu umrl velik predstavnik slovenske besede v Argentini, pesnik, esejist, pisatelj, urednik, prevajalec in slikar France Papež. Njegovo plodno kulturno delo ga postavlja med najbolj vidne slovenske literate v zdomstvu.
Pokojnik se je rodil v Kotu pri Semiču v Beli krajini 20. marca leta 1924. Še kot mlad študent se je pridružil najprej raznim uporniškim skupinam, pozneje pa je vstopil k domobrancem in se tudi z njimi umaknil v tujino. Nekaj časa je preživel v taboriščih v Senigalliji in Serviglianu, kjer je končal gimnazijo.
Z ostalimi Slovenci je prišel v Argentino, kjer je dobil zaposlitev kot knjigovodja v veliki tekstilni tovarni. Istočasno pa je dalj časa obiskoval filozofski študij na katoliški univerzi.
Bil je med ustanovnimi člani Slovenske kulturne akcije in njen ustvarjalni član. Že
NOVICE S PRIMORSKE
ZBOR SLOVENSKI ŠOPEK, ki ga sestavljajo otroci iz Mačkolj in okolice, je praznoval 25 let prepevanja. Zbor je ustanovila ter dolgo let vodila Ljuba Smotlak, sedaj pa je pod taktirko Marine Šturman. Na slovesnosti je govoril Saša Martelanc, ki je omenil kaj vse otroci dobijo v zborčku: oblikujejo se prijateljstva, čut za skupno ustvarjanje, zavest povezave s preteklostjo, harmonijo glasov in med ljudmi.
pri prvem natečaju SKA za literaturo je dobil tretjo nagrado za svojo pesniško zbirko Osnovno govorjenje leta 1975. Pozneje je izdal drugo pesniško zbirko Dva svetova leta 1985, pa tudi zbirko razmišljanj in esejev Zapisi iz zdomstva leta 1977, (ki so izšli v ponatisu v Sloveniji leta 1992). Napisal je pesniško dramo Gozd, kjer govori simbolično o pobitih soborcih domobrancih. V svojih pesmi in esejih se je vedno povračal na razmišljanje o bistvu življenja in razselitve, o domotožju in vraščanju v nove svetove, o ljubezni do domovine in do ameriške zemlje, o razklanosti in zopetni sintezi zdomstva.
Obiskoval je tudi slikarsko šolo SKA, ki jo je z uspehom končal in tudi nekajkrat sodeloval na skupnih razstavah ter si pozneje sam ilustriral svoje knjige ter še nekaj drugih.
Dolgo vrsto let je bil urednik naše vrhunske literarne revije SKA Meddobje (od leta 1970), ki jo je skrbno urejeval in v njej družil kulturnike iz vsega svta. Uredil je Balantičeva Zbrana dela ter skupaj z dr. Tinetom Debeljakom Antologijo slovenskega zdomskega pesništva. Velikokrat je predaval na kulturnih večerih SKA, pa tudi pisal je za razne revije: Celovški zvon, Znamenje, Rodno grudo, pa tudi za naš tednik. Leta 1969 je prevzel vodstvo literarnega odseka SKA.
V Argentini si je postavil dom v Cara-pachayu, se poročil in ustvaril družino.
Po kratki a hudi bolezni je umrl 1. maja zvečer. Na mrtvaškem odru je ležal v Domu Carapachayu, kamor je redno hodil k maši in kulturnim prireditvam. Tam je bila naslednji dan maša, ki jo je opravil delegat Jože Škerbec ob udeležbi sorodnikov, rojakov in sosedov, pa tudi predstavnikov SKA in drugih naših organizacij. Navzoč je bil svetnik veleposlaništva Matjaž Puc z gospo Veselko. Med mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je spremljal prof. Ivan Vomber-gar. Potem se je od pokojnika poslovil v imenu SKA njen predsednik arh. Marjan Eiletz ter v imenu Doma in krajevne skupnosti Ivan Žnidar.
Mnogi so spremljali telesne ostanke na pokopališče Olivos, kjer je delegat Jože Škerbec opravil pogrebne molitve.
Pokojnika, našega sodelavca ter slovenskega umetnika se bomo spominjali v molitvah, sorodnikom pa izrekamo naše sožalje.
Stran 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 9 de mayo de 1996 — Na V
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
PSIHOLOGIJA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3S „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
„Oj hišica očetova, Bog živi te!
36. OBLETNICA.
SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINU
v nedeljo, 26. maja
• 11.30 sv. maša v Zavodu Srca Jezusovega
• 13.00 skupno kosilo,
tekmovanje otrok v nogometu
• 16.30 kulturni program:
• govori lic. Vladimir Voršič
• sodelujejo otroci Rožmanove šole
• pevski zbor in folklorna skupina
Po programu domača večerja in prosta zabava.
Prisrčno vabljeni!
LEGAJO N° 3545-82
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402--Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2s B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
25. maja
LAHKOATLETSKI TURNIR
V COLEGIO LASALLE.
Začetek ob 8.30 uri.
15. junija
MODALA revija
V SLOVENSKI HIŠI.
Prireja Zvezni odbor SDO-SFZ
Proslava papeževega obiska v Sloveniji in žegnanje pri Mariji Pomagaj
bo v nedeljo, 19. maja, ob 16. uri:
• v cerkvi Marije Pomagaj slovesna sveta maša v čast Mariji Pomagaj in za duhovne sadove papeževega obiska; pri maši bo pel zbor Gallus;
• v dvorani: slavnostna akademija: govor dipl. jurista Božidarja Finka; petje Mladinskega zbora iz San Justa; recitacija mladih, deklamacija in petje šolarjev v režiji lic. Stanka Jerebiča.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
NE hodite od banke do banke, NE iščite najvišjih obresti med oglasi raznih časopisov! CE mislite na ugodno naložbo, se boste končno znašli v
SLOGI.
Pozanimajte se!
V SLOGI JE MOČ!
5i©Qi)CDlX)jj(2] 930W©ijJ3<3\r? ^7SCPSGJDD^CSLlD wcsfes
Prvi romarji so omenjeni v tržaških listinah leta 1233. O njih so tudi poročali slovenski protestantski pisci: Primož Trubar je tako poročal kralju Maksimiljanu v nemškem posvetilu glagolskega Novega testamenta. Že leta 1575 so tudi omenjeni napadi proti božjim potem, tudi Valvazor opisuje romarje s Kranjskega, ki so se leta 1057 napotili v Jeruzalem na Kristusov grob, bilo jih nad sto in največ je bilo Ljubljančanov. Ko so leta 1511 zavzeli Turki sveto deželo, so se nehala romanja k božjemu grobu.
V davnih časih se je romarjem priznala posebnost položaja: zaradi romanja so se lahko zanašali na pomoč in podporo povsod, kamorkoli so prišli. Sčasoma je Cerkev uvedla nekakšen romarski potni list (epis-tola formata), ki so jo dobili tisti, ki so bili vredni cerkvene pomoči.
Zaobljube so vezale samo tiste, ki so jo storili, je pa lahko cerkvena oblast zapove-
dala, da jo morajo izpolniti njihovi nasledniki, če pa se posamezniki niso mogli podati na pot, so lahko plačali, da so drugi romali zanje.
Zbirali so se v večje ali manjše skupine in se v procesiji odpravili na pot. Te procesije so vodili posebni vodniki-vojvodi, ki so vedeli za vse, kar je bilo potrebno za take priložnosti. Konec 18. in v pričetku 19. stoletja so prevzeli to mesto farni duhovniki. V srednjem veku je veljalo mnenje, da bo tisti, ki bo romal, zveličan. Želja je bila, da se odpravi iz svetega namena, ni pa bilo pregrešno, če je bilo samo npr. za razvedrilo.
Pogosto so romali taki, ki so pijančevali, obubožani ljudje in kočarji, in tako med potjo beračili in si s tem pridobili premoženje; tudi tatovi so se priključili. Pri vsakem romarskem shodu je držalo sledeče spremstvo: kramarji, godci, krčmarji, zo-boderji in trgovci. Zaključek romanja in
žegnanja je bil združen s pojedino in plesom, seveda po cerkvenem opravilu. Tako posvetna kakor cerkvena oblast sta včasih prepovedali romanja, ker je prišlo do zlorab ali bilo povezano z ljudskim praznoverjem.
Najbolj znana romanja so bila v Rim (odtod ime romar), Jeruzalem, Santiago de Compostela, Kelmorjan (Koln am Rhein), Marijino Celje (Maria Zeli). Pozneje so se po Sloveniji razširila romanja na razne kraje, včasih združena s prazniki farnih zavetnikov.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N0 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 18. maja:
Slovenski srednješolski tečaj v Slo' venski hiši.
NEDELJA, 19. maja:
Žegnanje v Slovenski hiši in proslava papeževega obiska v Sloveniji.
SOBOTA, 25. maja:
Lahkoatletski turnir v Colegio LasalR ob 8.30
NEDELJA, 26. maja:
Obletnica Slovenskega doma v Sab Martinu.
SOBOTA, 1. junija:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. junija:
Spominska proslava žrtev revolucije v Slovenski hiši.
SOBOTA, 15. junija:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
SOBOTA, 22. junija:
Koncert SPZ Gallus v Slovenski hiši' Slovenski srednješolski tečaj v Slo' venski hiši.
SOBOTA, 29. junija:
Praznik slovenske državnosti v SlO' venski hiši.
NEDELJA, 30 junija:
Prireditev v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
SOBOTA, 6. julija:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
Slovenska kulturna akcija sporoča, da je umrl njen ustanovni in ustvarjalni član, pesnik in esejist
France Papež
glavni urednik revije Meddobje, vodja literarnega odseka SKA
Spominjajmo se ga v molitvi!