V Ljubljani, četrtek dne 27. februarja 1919.
Leto IIL
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne.
jubljanl, FrančHki Jčiteljska tiskarna.
UrednlitT* bi iiraTilitr« t Ljubljani, Frančiškanska iUci itev. 6, L uditr.
Učiteljska
Kamnina: po pošti s dostavljanjem aa dom xa celo leto K 42'—, u pol leta
K XI*—, sa četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, m ostalo tujino in Ameriko K 54.
icieratl:
vrstica po
ctlt vrstica 30 ▼; pogojen prostor K 1*—; razglasi is poslan* ▼ ; večkratne objave po dogovora primeren popust
Reklamacije im list so poštnine prost«.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Na poti v Belgrad.
Kar smo že dolgo želeli, se je zgodilo. S Prvim marcem je sklicano v Belgrad naše na-j'°dno predstavništvo in naši zastopniki se na-iajaio že na potu v našo prestolico. Z velikimi UP* jih spremlja naše ljudstvo na njih odgo-v'omi poti.
Nismo bili z vsem zadovoljni, kar je priha-■:ilo iz Belgrada. Imeli srno često občutek, da je Belgrad predaleč in da nima tistega neposrednega vpogleda v naše razmere, ki ga mora imeti tisti, ki hoče obvladati v tej kritični prehodni dobi položaj. Naši poslanci vedo, kako nam gre. Zato pričakujemo od njih posredovanja in dejanj, ki nas bodo rešila iz sedanje težke krize.
Vprašanje prehrane je dospelo do mrtve točke. Vsak zamujen dan lahko izzove posledice. ki si jih nihče ne želil Naši poslanci naj so nemudoma z vso jasnostjo povedo in naj pokažejo inicijativna pota, ki so v stanu naše ljudstvo najhujšega rešiti. Niti en dan se ne sme več trpeti, da bi moralo ljudstvo prenašati glad in pomanjkanje, med tem ko so živila tu. Slovenija rabi takoj 20 vagonov masti in 200 vagonov žita. Postava mora postati taka. da se nabava živil omogoči. Druge postave in drugih računanj ljudstvo ne pozna in gorje, če bi mu narodno zastopništvo ne dalo prav. Kdor se bo f. i™ te*khn vprašanjem pečal, bo naletel na } sak način na odpor. A narodno predstavništvo si mora priti na jasno, čegav odpor hoče s silo državne moči vpogniti. Ali odpor milijonarjev in kapitalistov, tistih, ki niso lačni in pripravljeni na vse, ali odpor tistih, ki so lačni. In (jrugo, kar od naših poslancev pričakujemo je, c,a nam ohranijo in izpopolnijo to, kar smo napravili v provinci za pravice delovnega ljudstva. Naj povedo, da zahteva vse, da se preobrazi trgovina, obrt in industrija v smislu socialističnih stremljenj. Vsa družba je danes zko bolna. Gorje-nam, če bo postopalo tukaj narodno predstavništvo kot ranocelnik, ki zastruplja rane s strupenim nožem. Naši poslanci '!aj Y Beigradu povedo, da vodi do ozdravljenja ruzbe !e ena pot in ta pot se imenuje pravica, ^ele ko bo ta brez pridržka izvršena, bomo zeli v roko tudi oporo moči. p Naj v Belgradu ne postopajo tako, kot v kjer misli kopica državnikov iz stare •' le še vedno, da se da postaviti proti idejam, '■ Prihajajo kakor vihar, samo kopje in ščit.
Odločno sc bodo zato naši poslanci uprli /5 ustavnim načrtom, ki bi bili podobni poiz-soni, kakor je bil eden zadnjič objavljen. Ob-Ub-li smo našemu ljudstvu, da bo naša ust-ivn demokratična. To obljubo borno držali' ' '
V	upravnem oziru smo nasprotniki centralizma in zagovorniki avtonomije. Vsaj za sedaj ‘o pa samo zaradi tega, ker hočemo naglih iti ]l|trlh dejanj.
Čudni glasovi prihajajo iz Belgrada.
Minister Vitomir Korač čigar zmernost , *ni je znana, je bil prisiljen podati ostavko, er je bil baje v agrarnem vprašanju preradi-»5en; Nasi poslanci naj povedo, kako o tej _ vari mislijo. Veleposestvo in veleindustrija sc Jiorata socializirati. Preko tega vprašanja ne JJdemo več na dnevni red. Kdor hoče preko , Sa on je piavi sovražnik domovine in zave.
c Nič druzega ne pomenja naš odpor proti ^-''tralizmu. Pri nas ni plemenskega antago-sc °K,asi tupatam kak breztakten in Ijiv njen človek, ki trdi drugače in piše ža-
te ga ni vzeti resno . . . Resneje pa ie uragf ...
srodnost. Pričakujemo, da bodo naši poslanci v tem oziru naše stališče pojasnili. Za enkrat je najširša avtonomija nujna upravna potreba. Le polagoma in siopnjema se bo dalo izvesti centralizacijo tam, kjer je potrebna. Mi se proti temu ne bomo upirali. Odločno pa Jjomo zahtevali avtonomijo v upravi, ne toliko, ker smo Slovenci, kakor zato, ker smo demokratje.
Nepoštenost.
v"0-te ga ni vzeti resno . .	.	.......
t^masanjc' da ovirajo centralne oblasti lokalne fti0r’e bi^ bilo treba naglih dejanj in kjer
in nepo-
re napraviti iz kaosa red le hitrost
Klerikalci na Slovenskem izdajajo že 14. leto za svoje delavce tednik, ki mu pravijo »Naša moč«. Namen listu je, da blati, obrekuje in grdi socialno demokracijo, njene zaupnike in vodilne sodruge. Od vsega svojega početka se peča prav rad posebno z našim sodrugom Antonom Kristanom, ki ji je prav v želodcu. 2e pred desetimi leti mu je oponašala plačo in pa telesni obseg — sedaj seve ga je uvrstila kar med milijonarje... Zlasti je »Naša Moč« št. 12 od 19. februarja tek. leta namenjena boju zoper socialne demokrate in seve zoper sodr. Antona Kristana. Gosp. Komljanec, ki odgovarja kot urednik za vse neumnosti »Naše Moči«, nosi res težko breme Odgovornosti. Kadar gre k spovedi, mora ta spoved biti vedno »dolga spoved«, kajti njegovi grehi iz »Naše Moči« so naglavni iti mutasti grehi...
Ne bi se pečali s tem listom, ker njegova natolcevanja, obrekovanja ter njegove laži o socialni demokraciji nas puste hladne. Naj lajajo, dokaz je to, da jahamo preko njihovega gospodstva, ne oziraje se na njihovo bevskanje. Danes hočem le pribiti in našim delavskim čitateljem dokazati, kako se lažejo o stvareh, o katerih bi jih navadna dostojnost morala poučiti, da tako ne gre. »Naša Moč« dne 19. febr. piše:
»Devica Marija v Polju.« V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil v Domu shod skupine J. S. Z. Neznosne razmere silijo delavstvo v Vevčah, da brezobzirno stopi na plan in v boj za izboljšanje svojega obupnega položaja. Ljudje božji, ali vam gre v glavo, da je to mogoče, da so delavke še danes plačane po 70 krajcarjev na dan in dobe še 75 krajcarjev dnevne draginjske doklade, to je torej 2 K 90 vin. dnevno. Pa pride obrtni nadzornik in ugotovi, da je povprečna delavska plača v tovarni sedem kron. Seveda, v pisarni mu je ravnatelj pokazal v knjigi plače mojstrov in boljših profesionistov, k tem plačam pa je ravnatelj prištel še svojo plačo, in tako bi prišla pri teh kategorijah z ravnateljem vred dnevno povprečna plača na sedem kron. No, poverjeništvo za socialno skrb je mnenja, da tudi sedem kron dnevno ne zadostuje za delavca, ampak predlaga podjetništvu, naj izboljša plače delavstvu za 20 odst. in je mnenja, da bi potem moglo delavstvo živeti svoje »borno« življenje. Predlog za izboljšanje plač delavstvu, ki sa je stavilo poverjeništvo za socialno skrbstvo tovarni, je prav žalosten dokaz, kako malo ljubezni ima socialna demokracija do delavstva, iz vsake besede pa se takoj spozna, da je predlog sestavljal milijonar Kristan, ki je zdaj poverjenik za socialno skrb na Slovenskem. Ubogo delavstvo, ako zastopa njegove koristi kapitalist. Delavstvo je bilo ogorčeno in to tem bolj, ker ni resnica, da bi bilo delavstvo zadovoljno z 20 % povišanja plače, katerih še tudi niso dobili. Ravnatelj je pač tak mož, ki j vse obljubi, da pa nič, ali če da 10 vin. pribolj- j ška, d;i to le nekaterim. Da pa tovarna delav- j ske plače, ki itak niso niti plača niti miloščina j vsled svoje nizkosti, še trga in prikrajšuje, je j pa to neizrečeno velika nesramnost nemških ! nacionalcev, katerim se pri nas nad vse dobro.! godi in so v vodstvu tega podjetja. Stvar na- I pravi ravnatelj tako-le: Delavca postavi od ! boljše plačanega deia k slabše plačanemu delu \
'n mu vslcd tega nekaj odtrga pri plači, namestniku pa ne da tiste plače, ki je bila za do-tično delo doslej v navadi. Tako prakticiranje donaša tovarni lepe dobičke, ki pa je vnebovpi-joča krivica in greh. Delavstvo zahteva tudi odpravo akorda v vsej tovarni. Na shodu sta govorila gg. Tavčar i*i Ivan Gostinčar iz Ljubljane.«
Tako piše »Naša Moč«:
Kaj pa je res? Ista »Naša Moč« v isti številki zopet sporoča to-le:
»Deželna vlada za Slovenijo (poverjeništvo za socialno skrbstvo) je na spomenico vevškega delavstva odgovorila Jugoslovanski strokovni zvezi sledeče: Dne 29. febr. 1918 ste nam predložili spomenico vevškega delavstva. Zadevo smo takrat odstopili pristojnemu poverjeništvu v nadi, da bo to potrebno ukrenilo. Ker se to ni zgodilo, in ker smo dobili med tem vfo"o vevške papirnice, je obrtno nadzorništvo proučilo zadevo na Hcn mesta, ker preti v tovarni izbruhniti štrajk. Obrtno nadzorništvo je soorazumno z delavstvom predložilo ravnateljstvu tvrdke minimalne zahteve kot so razvidne iz priloženega pisma, odposlanega tvrdki na Dunaju.«
Primerjajte samo to dvoje 1 V doDisu iz Device Marije v Poliu poroča Naša Moč«, da je predlo« za izboljšanje plač delavstvu sestavljal »milijonar« Kristan, na drugem mestu pa poroča, da je »Obrtno nadzorništvo sporazumno z delavstvom predložno tvrdk? minimalne zahteve . . .«
Ali ni to prav krščansko?
No, in kakšne so delavske zahteve?
Ista »Naša Moč«.sporoča dalje:
»V zadevi vevškega delavstva je dostavila deželna vlada za Slovenijo (poverjeništvo za socialno skrbstvo) Jugoslovanski strokovni zvezi prepis vloge, ki jo je bila vlada naslovila na industrijsko akcijsko papirno in tiskovno družbo Leykam-J6sefsthal na Dunaju. Vloga ima to besedilo:
Na vlogo od 3. t. m. v zadevi delavskih pritožb papirnice v Vevčah Vam sledeče sporočamo: Po zaslišanju tega delavstva in v navzočnosti Vašega obratnega vodstva, se je na licu mesta udejstvilo, da je nezadovoljnost delavstva upravičena in da je v interesu podjetja samega, da v najkrajšem času izenači vse na-stcile diference. Zaslužek delavstva je tako mi-nimalen, da je zadostna prehrana s temi sredstvi nemogoča. Radi tega ne trpi samo fizična moč, ampak tudi delovni uspeh delavstva. Ugotovilo se je, da je povprečni zaslužek delavstva na temelju osemurnega dnevnega dete sedem kron, kar je pri današnji draginji v tem kraju uosti premalo, da bi delavec mogel ohraniti pri potrebni moči sebe in svojo družino. Pri vpiasanju zaslužka se ne smejo upoštevati eventualni višji tedenski zaslužki posameznih delavcev, kateri delajo v sili čez odmerjeni normalni čas v akordu in tako v 12 do 16 urah dosežejo zaslužek 10 do 14 K. Ta višji zaslužek je škodljiv delavstvu in podjetju, kajti to izmozgava delovno sposobnost posameznika in je le dokaz, da mora delavec porabiti vso možno energijo, da pride do takega zaslužka, ki mu omogoči borno življenje. Z delavstvom se je dosegel končno sledeči sporazum, da ne stopi v stavko: 1. Temeljna dnevna mezda se poviša za 20 odstotkov današnje mezde.
2.	Akordni postavek se poviša za 20 odstotkov današnjega postavka akordnega dela. — Podjetju se torej priporoča, da takoj ugodi tem ne-obhodnim potrebnim in upravičenim zahtevam delavstva in da se poverjeništvo za socialno skrbstvo obvesti o izpolnitvi teh delavskih zahtev.«
Prosimo — ali jc to stališče »milijonarja«?!
Dalje moramo pribiti še sledeče:
Sodrug Anton Kristan ni imel z yso stvarjo prav nič opravka. Iz »Naše Moči« same je jasno, da je »obrtno nadzorništvo« proučilo zadevo ter predložilo sporazumno z delavstvom tvrdke minimalne zahteve. Ali kaj moti to krščanskega apostola resnice, da se zlaže in udari z vso svojo nepoštenostjo po sodr. Ant. Kristanu?! V svoji pokvarjenosti si seve »krščanski individij« oddahne, ozre proti nebu in zašepeče: moj greh, moj naglavni greh in misli, da je s tern upravičen na novo grešiti.
Pribijemo to zategadelj, da naše delavstvo vidi, kako nepošteni so ljudje, ki stoje na čelu klerikalne delavske organizacije ter pišejo v »Našo Moč« . . .
Ti ljudje seve takoj vpijejo na vse kripljc, kadar jih odkažeš v meje dostojnosti »o krivici« m »nasilju« .'. . Pfuj!	...
Politični pregledi.
=' Sodrug Korač ni demisljonlral. Belgrad, 26. (Lj. k. u.) Vest, da je podal demisijo tudi minister za socialno politiko Vitomir Korač, ne odgovarja resnici. (Naše včerajšnje poročilo
o	demisiji sodruga Korača smo dobili iz zelo verodostojnega vira, zato prinašamo vest korespondenčnega urada z vso rezervo. Op. ur.)
= Vzrok demisijje ministra za rudarstvo. Belgrad, 26. (Lj. k. u.) Minister za rudarstvo in gozdarstvo dr. Mehmed Spaho je podal de-misijo, ker ga ni nobena muslimanska stranka izvolila v narodno predstavništvo. Vsak minister mora biti namreč obenem tudi član narodnega predstavništva, ker je vlada strogo parlamentarna. Zato je verjetno, da bo podal demisijo tudi minister brez portfelja dr. Rajčevič (Jrnogorec), ki tudi ni izvoljen v državno veče.
= Radičeva stranka in državno veče, Zagreb, 25. (Lj. k. u.) 22. t. m. je poslal Stjepan Radič pred sedništvu narodnega veča pismo, v katerem naznanja, da je delegirala njegova stranka v državno veče dva člana in dva namestnika. Predsedništvo narodnega veča mu je poslalo nato za imenovane delegate poverilnice. Danes pa je dobilo narodno veče nov dopis, podpisan po Radiču, Zagorcu, Hrvoji in dr. Mačku, v katerem imenovani voditelji Radičeve seljaške stranke naznanjajo, da je stranka sklenila, da se ne udeleži dela državnega veča, ker ne more priznavati državno veče v nobenem oziru za predstavništvo hrvatskega naroda. Dopisu so bile priložene tudi vse štiri poverilnice.
= WHsou o našem položaju. Boston, 24. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V govo-u, ki ga je predsednik Wilson imel ob svojem prihodu v Ameriko, je izjavil, da je dobil na mirovni konferenci zelo dobre vtise. Rekel je med drugim: »Verujete li na stremljenja Cehoslovakov in Jugoslovanov, kakor verujem jaz? Ali Vam je znano, koliko držav bi jih nemudoma napadlo, ako ne bi za njihovo svobodo stale garancije sveta? Ureditve sedanjega miru ne bi mogle trajati za več generacij, ako ne bi zanje jamčile združene sile civiliziranega sveta.«
= Antanta In dogodki v Splitu. Split, 26. (Lj. k. u.) Medzavezniški odbor admiralov za izvedbo dogovora o premirju v Jadranskem morju obžaluje, ker je prisiljen ugotoviti, da ne vladata red in varnost v mestu Splitu. Žaljeni so bili častniki, ki pripadajo eni zavezniških držav. Po podadmiraiu Niblacku, zastopniku ameriških Zedinjenih držav, ki mu je poverjeno pomorsko poveljništvo tega področja, je bilo sporočeno mestnim občinskim in vojaškim oblastem, da storjeni dogodki kršijo dogovor premirja in da se bo v bodoče s silo orožja preprečilo, da se podobni dogodki ne ponove. V svrho, da se brezpogojno vzpostavi red, je dal medzavezniški odbor admiralu, odposlaniku Zedinjenih držav, nekoliko medzavezniških patrol na razpolago, ter zahteva, da se s pomočjo srbskih čet in mestnega redarstva ukrene vse potrebno. da se ob nikaki priliki ne krši mir. Ukrenili se bodo najstrožji koraki na podlagi vojnih zakonov, ako se pokažejo mestne in vojaške oblasti nezmožne, da vzpostavijo red. Med drugim se smatrajo za kršenje premirja nastopni čini: Vsako žaljenje zavezniških zastav, vsako žaljenje z besedami ali kretnjami napram častnikom in mornarjem ali vojakom zavezniških narodov, vsako uporno zbiranje, vsaka manifestacija proti zaveznikom, napadi na osebno svobodo in zasebno last, kršitev hišnih pravic, nepokornost nanram odredbam patrol itd. En-re-- • • hrndove v luki ;e včeraj oh 4. popoldne izkrcalo natrole vs	n	n	m#»stu	nnd vnd-
stvom zavezniških častnikov. Red vzdržuje v mestu tudi srbska vojska.
= Demobilizacija v Italiji. Rim, 25. (Lj. k. urad.) »Giornale d’ ltalia« piše: Ako ostanejo sedanje razmere neizpremenjene, namerava vojno ministrstvo odpustiti od o. do 20. marca t. 1. letnik 1885 ter pričeti tekom tega meseca tudi z odpustom letnika 1886. Na to bosta vsak mesec odpuščena po dva letnika.
= Odpravljena blokada. Lugano, 25. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Italijanski trgovinski minister je sporočil časnikarjem, da je sklenil interaliirani blokadni svet, da se bo dne 1. marca pričel zopet trgovinski promet z vsemi jadranskimi pristanišči in zaledjem. Blokadni svet je nadalje dvignil vsako trgovsko omejitev z bivšimi nemškimi kolonijami ter sklenil neomejeno in brezkontroino trgovinsko svobodo s Sibirijo. »Corriere della Sera« piše, da pričakujejo sklepnega miru začetkom meseca junija, morebiti pa že preje. Takoj po vrnitvi Wilsona se bo pripravil preliminarni mir, čigar podpisanje bo mogoče že v sredi meseca maja. Novi pogoji premirja z Nemčijo naj bodo taki, da služijo v podlago mirovnega sklepa. Na predlog Orlanda hočejo staviti Avstro-Ogrski nove pogoje, da prisilijo razne države bivše monarhije priznati državni dolg in vojno odškodnino.
= Protestno zborovanje dunajskih komunistov. Dunaj, 25. (Lj. k. u.) Proti večeru se je vršilo v Dreherjevi dvorani zborovanje komunistov. Navzočih je bilo okrog 2.500 oseb. Manifestirali so proti novemu brambnemu zakonu. Po končanem zborovanju so korakali trumoma proti notranjemu mestu s parolo, da se tam razidejo. Do sedaj vlada popolen mir.
= Monakovski dogodki. Monakovo, 25. (Lj. k. u.) Proti častnikom je izbruhnila tukaj pravcata manija po preganjanju. Kjer zalotijo častnika, ga takoj primejo in odvedejo. V zad- j njih dveh dneh je bilo več kot 70 častnikov aretiranih. Mnogi od njih, ki so že davno slekli vojaško suknjo ter se posvetili meščanskemu poklicu ali študijam, stremijo za tem, kako bi najhitreje izginili iz Monakovega. Na vseučilišču ne bo gotovo nobenega častnika-slušatelja več. — Namesto ministra za vojaške zadeve Rosshaupterja, katerega so, kakor znano aretirali, je bil imenovan dosedanji vladni zastopnik Scheid. — Danes popoldne so se v dvorani deželnega zbora zbrali k posvetovanju deželni delavski, kmetski in vojaški sveti, da zavzamejo stališče k političnim dogodkom. Predsednik Nikisch je izjavil, da je prišla deputacija, ki želi predložiti kongresu vrsto predlogov. Govornik deputacije je rekel, da je zborovanje 6000 delavcev med drugim stavilo tudi zahtevo, naj se takoj ustanovi republika svetov in da deželni zbor ne sme več zborovati. Nadalje je zahtevala deputacija odstranitev različnih oseb, med 'njimi monakovskega mestnega poveljnika, zasedbo važnih mestnih točk in takojšnjo zvezo z Rusijo in zasedbo ruskega poslaništva z zastopniki ruske sovjetske republike. Predsednik je odgovoril, da se bo pečal s temi zahtevami.
= Oblast delavskih in vojaških svetov se razširja. Augsburg, 25. (Lj. k. u.) Skoraj vse mesto je v oblasti delavskega in vojaškega sveta.
= Irci in samoodločba. Amsterdam, 25. (Lj. k. u.) »Times« poroča: Na irski konferenci v Filadelfiji je bila sprejeta resolucija, katero je predlagal kardinal Gibbers. V tej resoluciji se poživlja mirovna konferenca, da tudi na Irskem uveljavi, načelo pravice samoodločbe. Med Anglijo in Irsko vlada baje vojno stanje. (Bo težko šlo, kajti antanti ne gre za pravico, temveč za dobiček. Op. ur.)
= BoJjševiško gibanje na Angleškem. Ko-penhagen, 25. (Lj. k. u.) Zadnje londonske vesti potrjujejo, da se je boljševiško gibanje na Angleškem zelo razširilo, posebno z organizacijo delavskih in vojaških svetov in z odobritvijo mornariških svetov. Vse politično in gospodarsko življenje stoji pod pritiskom tega gibanja, da še celo v parlamentu se opaža preobrat. —-»Daily Chronicle« priobčuje članke, kater! obsegajo fakt, da je v Veliki Britaniji plodno polje za ljeninizem, ki bo gotovo še dovedel državo do velikih neprilik.
Dnevne vesti.
—	Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. februarja 1.1.: Število novorojencev 31. mrtvorojen-
:a 2; umrlih 20, od teh 10 domačinov in 10 tujcev. Umrlo je: za jetiko 4 (3 tujci), vsled mr-
tvouda 1, za pljučnico 1, za influenco 1, za različnimi boleznimi 13. Obolelo je: za malarijo 4 domačini (bivši vojaki), 9 tujcev in 8 vojakov.
— Mestna plinarna naznanja, da mora radi pomanjkanja primernega premoga, danes, v četrtek, obrat in vsled tega oddajo plina ustaviti. To se bo zgodilo na ta način, da se bo pritisk plina popolnoma znižal. Stranke sc opozarjajo na to, da pazijo, da bodo vse pipe dobro zaprte.
— Protestni shodi vsega jugoslovanskega ženstva proti nasilni italijanski okupaciji naše slovanske zemlje v Dalmaciji, na Reki, v Istri ^ in Trstu, na Goriškem in Kranjskem se vrše likratu v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu v nedeljo, dne 2. marca. V Ljubljani je shod ob H-dop. v veliki dvorani Narodnega doma. Govore zastopnice vsega slovenskega ženstva brez razlike strankarskega pripadništva. Ljubljanske in okoličanske Slovenke, pridite vse na ta velepomembni shod!
— Gorenjski v!ak vozi le do Kranjske gore, ker so Italijani prekinili železniški promet med Ratečami in Trbižem.
—■ Izvoz prtljage in živil. Kr. ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu je z odlokom štev. 856 od 10. t. m. odredilo, da smejo pri prehodu iz Kraljevine Srbov, Hrvatov iij Slovencev v inozemstvo potniki vzeti s seboi brez posebnega izvoznega dovoljenja najpotrebnejšo prtljago, obleko, perilo in obutev za izključno osebno potrebo potnikov za čas potovanja in istotako živila za tri dni. Ta določila veljajo tudi v slučaju selitve v inozemstvo. — ■ -Za vse drugo blago in istotako za živila, v kolikor presegajo gorenjo množino, potrebno je iz*; vozno dovoljenje, ki je izdajajo dosedaj v to določena mesta.
— Društvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže v nedeljo, dne 2. marca 1919 ob U-uri dopoldne shoda notarjev in notarskih kandidatov, ki ga sklicuje g. notar Fran Stupica v Celju. Shod se tiče važnih stanovskih zadev.
— V po Italijanih zasedene kraje ne gre pošta. Ker je s kraji, ležečimi v po Italijanih zasedenem ozemlju vsakoršna poštna zveza ustavljena, poštna uprava ne more odpošiljati • v te kraje namenjenih pošiljk. Občinstvo naj z dopisovanjem v te kraje preneha.za toliko časa. da bo promet upostavljen, kar sc bo pravočas- , no objavilo.
— Kje je tržaška slovenska deca. Odposlanke iz Trsta so želele izvedeti, kje je za prehrano nastanjena slovenska deca iz Trsta. Državni oddelek zaštito dece iz Belgrada nam sporoča: Vsa deca je nastanjena po Hr-vatskem in sicer v kraju Ludbrag 116, Požega 72, Varaždin 16, Nova Gradiška i4. vsega skupaj 218 otrok. Smrtnega slučaja do sedaj m bilo.
— Peturni protestni generalni štrajk je
priredila pretečeni leden socialno-demokratična stranka v Bosni in Hercegovini. V Sarajevu, Mostaru, Tuzli in drugih industrijalnih krajih Ercegbosne je stavkalo nad 30.000 delavcev. Vzrok stavke je ta, da deželna vlada še vedno ni vpeljala raznih socialnih reform, kakor na primer osemurni delavnik, posredovalnice za delo i. t. d. Pa ne samo to, tudi drugače so naši sodrugi v Bosni in Hercegovini zatirani: svobode tiska ne poznajo, cenzurirajo se tam pisma, preganja zaupnike, zapira „boljsevike“; sploh je sistem v Bosni ostal isti kot za časa vojne, nadel si je le narodno lice in sedaj misli, da sine uganjati vse, kar se poljubi bur-žoaziji. Ves štrajk se je mirno izvršil tudi pri obhodih proletarjjata ni prišlo do izgredov. , Govorilo je več sodrugov ter so bile sprejete ostre resolucije, katerih pa ne moremo objaviti, kajti v glasilu stranke „Glas slobode“ so zelo — pobeljene. Nadejamo se, da bo ta štrajk buržoaziji jasno pokazal, da se z delavskimi masami ne sme šaliti in jo prisili, da takoj iz- i vede socialne reforme, katere so na Slovenskem in Hrvatskem že uvedene. -Če pa tudi ta opo- . min ne bo pomagal, potem je proletarijai I v Bosni in Hercegovini upravičen, da se po-služi vseh sredstev v dosego svojih ciljev.
— Za potnike v Nemško Avstrijo in preko Nemške Avstrije. Z dnem 24. februarja je uvedla nemško-avstrijska vlada obvezno potne liste in njih overovljenje. V ta namen izdaja nem-ško-avstrijskim državljanom, ki potujejo iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo, nemško-avstrij-sko zastopstvo državnega urada za zunanje stvari v Ljubljani, Valvazorjev trg 6, pritličje, levo, ob-uradnih urah, to je ob delavnikih o*'
9. do pol 11. dopoldne, potne liste in jih podaljšuje kakor tudi poverja. Državljani narod-
rtih držav, ki so nastale iz nekdanje monarhije, ki niso nemško-avstrijski državljani, morajo za potovanje v Nemško Avstrijo ali preko nje dobiti pri zastopstvu potno overovljenje. Overov-Ijenje se daje le v nujnih iti v resnici vpošteva-nja vrednih slučajili. Pristojbina za overovljenje je 5 kron.
Dopisi.
Kamnik. Da se časi spreminjajo, tudi pri nas opažamo. Vse hoče biti demokratično! Klerikalec trdi. mi smo najbolj demokratični, mi smo ljudski! Liberalec pa naravnost kriči in Prodaja svojo demokratičnost kar na debelo samo z besedami! Prosimo vas, kje pa ste vendar demokratični v dejanju? Morda pri aprovi-7-aciji, kjer so nastavljeni »vitezi« in »velike« gospodične?! V najnavadnejših malenkostih vam manjka demokratičnosti, kaj šele, da bi bili vi demokratični v velikem! Le poglejte: Nedavno je čakala cela vrsta delavskih žen ter drugih revnejših sloje\r, da bi se blagovolilo oddati nakaznice. Žene čakajo že dolgo v vrsti, Pa pride neka baronica, zadnja takorekoč, a gospodična ji hiti skoro nasproti ter ji hitro postreže s stvarjo, za katero so morale druge žene še vedno čakati, dasiravno so prišle uro Preje, nego baronica. Ali imajo žene več časa čakati, aii pa baronica, to vprašanje si lahko vsakdo sam reši!
Volšperk. Srce mi veleva, da napišem par vrstic o »pravici«, ki se mi je pripetila v vojnem času. ko sem služil v tovarni K. Pollak v Ljubljani. Imel sem v zakupu usnjarsko delavnico od gg. bratov Moskovič, in sicer za dve leti: od 1. aprila 1914. do 1. aprila 1916. Ker je izbruhnila vojna, sem moral pustiti svojo obrt in |tl kot vojak delat v Pollakovo tovarno v Ljubljano. Ker sem moral torej kot vojak delati v tovarni, mi seveda ni bilo mogoče plačati gospodu Moskoviču svojih dolgov. Rekel sem mu, da mu plačani vse, kadar bo konec vojne, ali ta me je tožil. Kako naj bi mu tudi plačal, ko seru pa zaslužil kot vojak-delavec pri Pollaku tedensko 20 K, od katerih sem moral dati 18 K za hrano in stanovanje! Sodnija jc to izprevidela in ustavila tožbo. češ. hiše se mi ne sme prodajan, dokler služim pri vojakih. Gospod Moskovič je povzročil pri firmi- Pollak, da so me proglasili za ne več podvrženega pod »vojnodajat-veni zakon«. Na ta 'način so mi prodali hišo prav po nizki ceni. Ko sem sam prosil, da se me oprosti te vojaške službe, me niso pustili, oziroma oprostili, ko pa so izvedeli, da sem dolžnik, so me takoj vrgli vuti mi prodali hišo in lpojo družino pognali po svetu. — Taka je naša suznjost, taka naša žalostna usoda, ki jo človeku pripravijo »dobri« ljudje. — Ivan Kocjan.
Vestnik „Svobode“.
delavsko izobraževalno društvo „Svo-“°da“ priredi v soboto, dne 1. marca ob pol 8. ”ri zvečer v dvorani Mestnega doma Bezručev večer Predava so drug Fran Albrecht, reciti-r‘?Ja sodrug J. Vehovc in sodružica H. Janko-^1('* Vstopnina za nečlane: sedeži 1 K, stojišča '>u vin. Liani in dijaki vstopnine prosti.
Društvo »Svoboda« na Sori je sklenilo v *jvoji zadnji seji, da sprejema pevce in pevke še ,cl0 marca 1.1. Pozneje se bo društvo oziralo je na teoretično izobražene pevce in pevke. -alje je tudi sklenilo glede pevskih vaji da se te vrše vsako sredo in petek od 7. do 9. ure zvečer. Ob nedeljah se vaja sproti določi V interesu vseh pevcev in pevk je, da se kar nai-
bnlj potrudijo z obiskovanjem pevskih vaj ker le potem bo omogočeno pravo društveno delovanje.
Shodi.
Zelena jama-Moste. V soboto, dne 1. marca *°cno ob pol 8. uri zvečer predava v gostilni *^nik v Zeleni jami sodr. Čelešnik o temi: '»Občina in socializem". — Po predavanju do-‘°citev zaupnikov za Zeleno jamo in odborova *eJa. Sodrugi, prihitite v obilnem številu in Povedite nove člane!
Odborova seja Osrednjega društva lesnih Jjelavcev v Ljubljani, ter podružnice se vrši uanes v četrtek, dne 27. t. m. točno ob en četrt ?a 6. uro zvečer v društvenem lokalu, v Še-eQburgovi ulici 6. II. — Predsednik.
u Občni zbor podružnice Osrednjega društva
j ev *n sor°dnih strok se bo vršil v nede-
uh n16 2' marca *• v Iliriji, dopoldne ob 10.
Var,-« •vni red,ie važen> zac« vabimo vse io-.se >ri tovarišice, da se ga vsi udeleže.
Odborniki železničarske veselice, ki sc je
vršila dne 5. januarja t. I. v Narodnem domu, se vljudno vabijo na sestanek zaradi ureditve •računov, dne 27. februarja ob 6. uri zvečer v Mahrovi hiši, štev. 10, 1. nadstr.
Shodi v nedeljo dne 2. marca 1919.
Studenci pri Mariboru ob 4. uri pop. pri Vla-hovču, poroča poverjenik Kristan.
-Mojstrana ob 3. uri pop. gostilna Herc, poroča Mihevc.
Blejska Dobrava ob 10. dop. gostilna Stol, poroča sodr, Mihevc.
Boštanj pri Sevnici ob S. dop.. poroča s. Kolesa. Vrhovo ob 2. pop. poroča s. Kološa.
Škofja Loka ob 3. pop. gostilna Novi Svet, poroča s. poverjenik Prepeluh. Dnevni red: Politični položaj.-
V	Mariboru predava v soboto, dne 1. marca 1919 ob 6. uri zvečer v Narodnem domu s. Kristan.
Cdasbeno društvo železničarjev za Zidani-niost in okolico priredi v nedeljo, dne 2. marca 1919 ob 7. uri zabavni večer. Vabimo vse delavstvo in železničarje brez razlike, da se udeleže v polnem številu. Vstopnina: za družine
4	K, posamezne osebe 2 K. Maskirani po 1 K. Cisti dohodek je namenjen za glasbeno društvo v nakup novih inštrumentov. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Odbor. -
Trbovlje. Podružnica »Svobode« priredi na pustni torek, dne 4. sušca, ob 7. uri zvečer v dvorani gospe Forte burko »Trije ptički«. Sodeluje pevski odsek in delavski Šramel. Po igri prosta zabava. Prosi se za obilno udeležbo. Maske dobrodošle! Igra I!. Kristana se ne ponovi na pustno nedeljo, kakor poroča »Naprej« od 26. t. m., marveč radi te prireditve izostane.
Umetnost in književnost.
Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče. V četrtek, ‘27. t. m ob pol
8.	zvečer „Laterna“ v opernem gledališču i/,ven , abonementa. V petek, 28. t. m. ob pol 8. zvečer „Voznik Henschel". Gostuje g. Ignacij Borštnik. Abonement A. V soboto l.in v nedeljo 2. marca gostuje dramsko gledališče v Celju. V soboto zvečer se predvaja Cankarjev „Jakob Ruda", v nedeljo zvečer Nušičev „Svet“. V dramskem gledališču igrajo ta čas slepi vojaki v prid ljubljanskega oddelka oslepelih vojakov. Predstave se vrie v soboto zvečer ob pol 8. in v nedeljo popoldne ob 3. uri. V ponedeljek, 3. marca ob pol 8. zvečer se ponovi dijaška predstava „Veseli dan" ali »Matiček se ženi" izven abonementa. — Operno gledališče.
V	četrtek, 27. t. m. ob pol 8. zvečer „Laterna" izven abonementa. V petek, 28. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto, 1 marca opera „Manon" za abonement C ob pol 8. zvečer. V nedeljo, 2. marca zvečer ob pol 8. „ Prodana nevesta" izven abonementa. V. ponedeljek,
3.	marca ostane gledališče zaprlo.
K*>ncert. 10. marca t. 1. priredi gdč. Cirila Medvedova v veliki dvorani Narodnega doma koncert v dobrodelne namene. Spored obsega pesmi najboljših ruskih in francoskih skladateljev. Predprodaja vstopnic se prične te dni, na kar se p. n. občinstvo posebej opozarja.
Gospodarstvo.
Češko delavsko zadružno gibanje. Češko delavsko zadružno gibanje, združeno v »Osred. Zvezi češkoslovaških konsumnih produktivnih in dr. zadrug« se nahaja v neprestanem razvoju. S pristopom društev od »Osrednje Zveze dunajskih konsumnih društev« k »Osrednji zvezi češkoslovaških konsumnih društev« v Pragi, je bilo delavsko zadružno gibanje zelo ojačeno. Koncem leta 1918 je bilo 420 zadrug s skupno 125.000 do 130.000 člani, članov »Osrednje zveze« ; tako, da je interesiranih na združnem gibanju, če računamo tudi rodbinske člane 500.000 oseb. Blagovni promet vseh teh društev se ceni
v	letu 1918/19 na 60,000.000 in je torej trikrat višji kot v letu 1914. — Enako izkazuje tudi »Velenakupna družba kons. društev v Pragi« razveseljiv postop blagovnega prometa. Ta je znašala v letu 1917 okrog 9 milj. kron In je narastel v letu 1918 na 38 milj. kron. Sodeč po zanimanju, ki vlada za »Velenakupno družbo«, moremo pričakovati, da bo znašal njen blagovni promet v tekočem letu okrog 100 milj. kron.
S	centralizacijo so se izvršile tudi razne iz-premembe pri izdajanju Zvezinih glasil. List
»Društvenik* izhaja kot informativen list za funkcionarje v 3000 številkah in list »Naš Roz-voj« za vzgojo članov v 38000 izvodih. Velenakupna družba pa izdaja od 1. januarja poseben informativen list, ki prinaša poročila z blagovnega trga pri nas in v tujini, in tega dobivajo vse včlanjene zadruge zastonj. — V poslednjih tednih so se vršile konference distriktnih zvez. kjer so obravnavali posebno vprašanje združitve manjših konsumnih društev v velike zadružne organizacije. V nekaterih krajih se je ta tkzv. centralizacija že izvršila. Tako se ustano-
vi	v Moravsko - Ostravskem okraju velika zadružna organizacija, ki bo imela 40 — 50 podružnic. Tako se združi tudi 13 konsumnih društev v okraju Blanik. V Brnu se združita kon-sumni društvi »Včela« iti »Vzajemnost«. S centralizacijo se bo ustanovilo eno izmed največjih konsumnih društev v območju Čehoslovaškc. republike. Blagovni promet obeh teh društev za leto 1918 znaša K 18,000.000 in obe konsumni društvi preskrbujeta 100.000 oseb. — V najkrajšem času namerava zvezino načelstvo pričeti s predavanji in kurzi za vzgojo funkcionarjev in sploh društvenih uslužbencev. — Tudi na Moravskem in posebno na Slovaškem, se zanimanje za zadružno gibanje veča. V kratkem se vrši na Slovaškem konferenca, ki bo določila smeri novemu zadružnemu gibanju, ki se sedaj tako lepo razvija. _	F.	j.
Ilirska banka v Ljubljani. Ta zavod,'ki se do sedaj vsled svojega političnega značaja ni mogel uspešno razviti, je danes popolnoma reorganiziran. Tz banke je izstopila grupa bivšega glavarja dr. Šušteršiča in je prepustila vodstvo zavoda zastopnikom naše industrije in trgovine. Temu novemu vodstvu se je posrečilo stopiti v ožie stike s lirvatsko srbskim kapitalom in skleniti interesno skupnost s Hrvatsko eskompt-ho banko in Srbsko banko v Zagrebu. Na ta način si ie omenjeni zavod zasiguriral kooperacijo dveh zavodov, ki uživata danes v trgovskih in md.ustriialnih krogih Zagreba največji ugled in zaupanje in ki bosta po svoji financijalni moči ter po izkušnjah, ki jih imata zlasti na indtistrii-sKem polju, omogočila, da tudi Ilirska banka uspešno sodeluie pri preporodu domače trgovi-ne. obnti in industrije.
Zadnje vesti.
Z naše severne meje.
(Lj. k. u.) Štajersko: Dne 25. t. m. so Madžari neprestano streljali s strojnicami čez Muro. Pri Radencih so 24. t. m. ob 8. zvečer ustrelili pešca Pečovnika mariborskega pehotnega polka in ranili enega kmeta. — Koroško: Nemci so dne 25. t. m. streljali s težko artilje-rijo zapadno od Velikovca. Položaj neizpre-menjen.
Dr. Korošec namestnik ministra za rudarstvo.
B e 1 g r a d , 26. (Lj. k. u.) Posle odstopiv-sega ministra za gozdarstvo in rudarstvo dr. Mehmed Spaha bo vodil začasno ministrski podpredsednik dr. Korošec.
Srbija zahteva vojno odškodnino.
... *3,a 1 'z » 26. (Lj. k. u.) V včerajšnji seji so bili od predsednika Tardieus. zaslišani Pašič, Vesnič in Cvijič o zahtevah Srbije po odškodnini.
Na Hrvatskem ustavljajo časopise.
Zagreb, 26. (Lj. k. u.) Današnji uradni list prinaša odiedbo bana, s katero se ustavlja izdajanje glasila Radičeve seljačke stranke Doma«, ker s svojim pisanjem ogroža javni red m državne interese.
Čehi obljubljajo prost izvoz in uvoz premoga.-
D una j, 26. (Lj. k. u.) Državni tajnik za javna dela^ je v zadevi poostritve premogovnega vprašanja za mesto Dunaj, ki je nastala zaradi zaprtja meja vsled-odredbe čehoslova-ške vlade, prišel danes k poslaniku Tušarju, ki je zaprtje meja označil kot pornotno in obljubil, da bo storil vse korake v svrho prostega izvoza in prevoza premoga.
V	Galiciji sklenjeno premirje.
Stanislavov, 26. (Lj. k. u.) 24. t. m. je bilo po posredovanju ententne komisije v Lvovu med zastopniki ukrajinskega armadnega zbora in poljskim poveljstvom za vzhodno Galicijo sklenjeno premirje v svrho pogajanj za ustavitev sovražnosti v vzhodni Galiciji do odločitve mirovne konference. Sovražnosti so bile ustavljene včeraj ob 6. zjutraj. Ententna komisija nadzira prepoved o prevozu vojaštva in municije.
Nemška Avstrija In volitve v j usedenem ozemlju.
Dunaj, 26. (Lj. k. u.) Državni svet je glede volitev v zasedenem ozemlju sklenil v današnji seji, da stoji on na temeljnem zakonu o volilnem redu in da bo v zmislu § 40 vpokli cal predpisano število poslancev kot pooblaščene člane v narodno skupščino, in sicer za one volilne okraje, v katerih se.volitve zaradi zasedbe niso mogle izvršiti. Stranke zasedenih volilnih okrajev se poživljajo, da naznanijo vse podatke državnemu svetu do najkasneje ponedeljka, 3. marca predpoldne, da zamore državni svet v svoji seji dne 3. marca popoldne vse potrebno glede zakona o volilnem redu ukreniti. Ako bi se do pondeljka volilni predlogi onih volilnih okrajev, ki pridejo v poštev, ne predložili, bi bil državni svet primoran, opustiti imenovanja v teli okrajih ter jih prepustiti novi narodni skupščini.
Razširjenje rudarske stavke v Nemčiji.
Weimar, 26. (Lj. k. u.) »Vossische Zei-tung« poroča iz Weimarja, da se je razširila stavka v srednjenemškem premogovnem okolišu. V Halle je upor. Železniška proga Berlin-Halle-Weimar je poškodovana.
Minister Auer ho težko okreva!.
M o n a k o v o, 26. (Lj. k. u.) Zdravstveno stanje Auerjevo, ki je bil ranjen pri monakov-skih dogodkih, se je v zadnji noči zopet poslabšalo in se že računa z njegovo bližnjo smrtjo.
Nemške vladne čete zasedle Windau.
Berlin, 25. (Lj. k. u.) Wolifov urad poroča iz Libaua:	Mesto	Windau so zavzeli z
istočasnim napadom s kopnega in z morja po hudem boju, katerega so se udeležile nemške vladne čete in nemško baltiške domobranske formacije. (Doslej je bilo mesto v rokah Špar-takovcev. Op. uredit.)
Delavstvo v Italiji se giblje.
Berlin, 26. (Lj. k. u.) Iz Basla se poroča,
i	so v Italiji izbruhnili veliki delavski nemiri.
V	sevemo-italijanskih mestih, kakor v Bologni, Turinu in Milanu je prišlo do velikih delavskih demonstracij. V Bologni je korakalo delavstvo v velikih izprevodih po mestu. V izprevodu so nosili rdeče zastave z napisi, ki proslavljajo revolucijo.
Wiisonova izvajanja v Ameriki.
Boston, 26. (Lj. k. u.) V svojem govoru v Bostonu je omenil Wilson, da se mora z vso odločnostjo zahtevati, da noben narod v Evropi ne sme sumničiti vzroke, iz katerih je Amerika vstopila v vojno. Nadalje je izjavil Wilson, da se je javno mnenje v Evropi, ki je bilo prvotno z Zedinjenimi državami nezadovoljno, naenkrat spremenilo, ko so uvideli, kako so Zedinjene države spontano vsa sredstva dale na razpolago onim, ki so se za svojo domovino vojskovali in za nič drugega, kakor za blaginjo pravice in prava. Wilson je potem v svojem govoru prešel na moralično spremembo v Evropi, ki se je v drugem in tretjem vojnem letu dozdevno prevrgla v nekak način trdovratnega obupanja.
Odredbe delavskih in vojaških svetov v Nemčiji.
Aschaffenburg, 26. (Lj. k. u.) Delavski in vojaški svet je odredil obsedno stanje nad mestom in okolišem Aschaffenburga in oreventivno cenzuro vseh dnevnikov.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 28. t. m. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko.
Gg. krušni komisarji se prosijo, da pri-neso s seboj h komisiji škarje ali nožič, radi rezanja kart.
Prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase pri tvrdki Elberi, Kongresni trg, radi nakazila soli, in sicer: trgovci v I„ II. in III. okraju dne 28. t. m., trgovci v IV., V. in VI. okraju dne 1. marca, trgovci v VII., VIII., IX. in X. okraju dne 3. marca.
Sol se bo prodajala na nove sladkorne karte za marec. Način prodaje se bo objavil v listih. Pred objavo v listih ne sme nihče prodajati soli.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 28. t. m. in v soboto, dne 1. marca v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek popoldne od 3
do pol 4 štev. 1 do 200, od pol 4 do 4 števil. 201 do 400, od 4 do pol 5 štev. 401 do 600, od^ pol 5 do 5 štev. 601 do 800, od 5 do pol
6	štev. 801 do 1000. V soboto, dne 1. marca popoldne od	1 do pol	2	štev. 1001	do 1200,
od pol 2 do 2 štev. 1201 do 1400, od 2 do pol 3 štev. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 štev. 1601 do 1800, od	3 do pol	4	štev. 1801	do 2000,
od pol 4 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 2201 do 2400, od pol 5 do 5 štev. 2401 do konca.
Stranke, ki dobivajo meso pri Kozaku Milanu in Vnovčevalnicš, se imajo zglasili v aprovizačnein uradu na Poljanski cesti 13/1, v petek, dne 28. t. m., kjer	dobijo nove izkaznice za mtso.	Prinesti	je	seboj: 1.)	staro iz-
kaznice za meso, 2.) rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3.) železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4.) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8 do 12 i.i dopoldne od 3 do
5	ure. Stare izkaznice so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petcjan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je soproga, mamica in stara mamica
Barbara Zakojnšek
danes, dne 26. svečana 1919, ob ‘/alO. uri dopoldan mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 28. t. m. ob 8. uri dopoldan iz hiše žalosti Retje št. 34.
Trbovlje, dne 26. svečana 1919.
Žalujoči ostali.
St. 2281.
Razglas.
Na javni dražbi se bo prodajala večja množina steklenic za polaslice in sodavico in nekaj strojev, in sicer: v ponedeljek dne 3. marca ob
9.	uri zjutraj v žrebčarni na Selih, v torek dne
4.	marca ob 9. uri na južnem kolodvora.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Ing. V. Remec 1. r.
mmmsmmmmamm
Išče se
izurjen in spreten vrtnar.
Ponudbe z zahtevo plače naj se vpošljejo na rudniško ravnateljstvo v Trbovljah*
B4S38BJS
BBSDBtBBBEaa D	.	U&B
Hrastnik!
Ima gdč. M., ki je v nedeljo, 23. t. m-
gosp. Kad j..........tako	lepo	kartico	po'
slala, pogum, še katero s podpisanim polnim imenom poslati?
iit oe 2
i>!
ter ai naročite za poskiišnjo eden, dva ali več kosov dobrega pralnega mila 20"/„ ali 30«/o v kosih po 100 ali 200 gr.. 20°/n pralno milo komad —'40 K uo ?»•/. »	»	»	1-20 „
.18—40 "/o	„	,	,	2- - „	iu K 2 5»
Istotam najfineje	66“/<,	milo	za	britje	komad po-
K Z'—.
Poštni zavitek 5 kg 30 »/o pralnega ini a franko povzetje K 3270.
Razpošilja: tvr.Janko Pintar, Sp.Šiška, Ljubljana*
iiiiiiiiiraiiiiil
 ---------------------------------  m
Št. 2529.
Razglas.
Poverjeništvo za javna dela in obrt potrebuje v zmislu sklepa deželne vlade za Slovenijo za gradnjo stanovanjskih hiš v Ljubljani
yeč stavbnih parcel oziroma za razdelitev v stavbne parctle primernega sveta.
Kolkovane ponudbe z vsemi podatki, opremljene po možnosti z legopisom, prevzema poverjeništvo do 15. marca t. 1.
Poverjenik za javna dela in obrt:
Ing. V. Remec 1. r.
m
m
m
m
Čevlji tovarne
Peltr Kom
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po«plati se dobe po dnevnih cenah.
=• Trpežni zimski ——
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85'— za moške,
K 73*— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
m
m
m
registrovasta zadruga z omejeno zavezo
sprejema Is ra JS11 H© IflOfle vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
©
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOlila daje svojim zadružnikom proli vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l1!, milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.