mm tovariš
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva
Poverjeriištvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan pravnik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30" - Din, za naročnike v inozemstvu 40— Din letno. Posamezn i številka po 1— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		I Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino ludi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Ideja ali denar.
Ob prilike druge obletnice našega osvobojenja in ujedinjenja smo prejeli odlok viš. šol. sveta z dne 24. nov. 1920, št. 14.370, s katerim so se opozorila vsa vodstva osnovnih in meščanskih šol, da se naj razloži mladini na primeren način, kako težka usoda je zadela velik del njenih bratov in sester, ki ječijo radi političnih razmer pod tujim nasiljem, kjer jim tujec onemogoča vzgajati se v materinem jeziku in jih obsoja v potujčenje in narodno smrt.
Kratko, učiteljstvo razloži mladini ideje Jugoslovanske Matice. Zbirke denarnih sredstev med šolsko mladino v dosego velikih namenov, ki jih je postavila Jugosl. Matica v pomoč in odrešenje zasužnjenih bratov viš.» šol. svet ni dovolil. Pač pa se je naročalo, da poveri učiteljstvo izven šole nabiranju denarnih sredstev vso skrb in pozornost. O uspehu je bilo poročati na okr. šolski svet.
Živimo v malem mestu, kjer se nabirajo denarni prispevki za take ali take namene neprenehoma, tudi je preobloženo učiteljstvo s šolskim in izvenšolskitn delom. Ker pa je bilo poročati o uspehu nabiranja, se je balo učiteljstvo »črne pike«, je zložilo vsoto za Jugosl. Matico skupaj, vodstvo pa je poročalo o uspehu nabiranja.
Čez pol leta je poslal okr. šol. svet. vodstvom šol dopis, v katerem se pritožuje, da so nabrale šole le nekaj čez 3000 kron, češ. da si ne more misliti, da bi bil to ves več kot polletni efekt opozoritve, naj se med narodom in šolsko mladino širijo ideje in cilji Jugosl. Mat., naj se zbirajo zanjo prispevki itd.
Ker je treba, da ima okr. šol. svet evidenco nad tozadevnim delovanjem učiteljstva in šole, naj se pošiljajo v gorenji zadevi poročila o tem delovanju, zlasti o prispevkih in sicer:
1.	stalno ob koncu vsakega šolskega polletja;
2.	ob vsaki priliki, kadar se obrne Jugoslov. Matica ali direktno ali potom šolske ali kake druge oblasti na naslove za kake prispevke ali drugačno delovanje.
V	vsakem slučaju je poročati tudi negativno.
V	zadnjem stavku tiči ost! O »negativnih uspehih« nikdo rad ne poroča, zato se je po šolah pridno nabiralo, zlasti proti koncu šolskih polletij, ko je bilo treba poročati. Sicer nam je gotovo vsem Jugoslov. Matica ljubljeno dete; radi pobiramo zanj, a če je treba o tem uradno poročati, potem nam delo ne gre več tako spretno in z veseljem izpod rok. Naša šola v predpolletju ni izvršila dane-naloge, tudi ni poročala (poročila ni nikdo reklamiral) — zbirala je med mladino samo rabljene znamke in štanjol. Kljub temu smo imeli tekom enega leta pet nabiranj na šoli. Najprej smo nabirali za domačo ubogo deco, proti koncu šolsk. leta za Jugoslovensko Matico, potem za rusko ubogo deco, nato za hčerko skladatelja »Lepe naše domovine« in sedaj za »Pirhe«.
Šola ni institucija za nabiranje denarnih sredstev, najmanje sedaj, ko je hrana neznosno draga, ravnotako obleka in knjige.
Naše oblasti naj ne vprašujejo za nabranimi prispevki, ampak naj vprašujejo po narodni in državni vzgoji po naših šolah, o kateri pa seveda učiteljstvo ne bo poročalo samo; oblasti se naj prepričajo o tem na drug način, naj sodi javnost.
Zgodilo se je, da je preprečila oblast udeležitev mladine pri narodni manifestaciji. Do danes še nimamo odloka, s katerim bi nam naročal viš. šol. svet, da se mora udeleževati mladina narodnih manifestacij in to spada k narodni vzgoji.
Ideje Jugoslov. Matice torej v srca naših oblasti, potem učiteljev in učencev!
Vzbujanje vere v tvorno moč jugoslovanskega duha, vzbujanje ljubezni do domovine in do naše krivično ugrabljene zemlje, vzbujanje čuta za pravico in ljubezni do boja za pravico, to je naše delo, to je velika misel Jugoslovanske Matice, ki jo naj vcepi šola dovzetni otroški duši. Ne imperijalizem in maščevalnost, etika in humaniteta naj nas vodita.
Tudi naša učria knjiga naj bi služila smotru Jugoslav. Matice! O našem iz-
gubljenem ozemlju se naj razpravlja vsaj s tako ljubeznijo in vestnostjo kot o ostali Jugoslaviji, da zbudimo čut skupnosti z onim delom naroda, ki ječi onstran krivičnih mej. Naša zemlja mora ostati celotna, neoskrunjena, povečati se mora celo z Beneško Slovenijo in mora obsegati vse dele, kjerkoli prebiva slovenski rod in najsi leže ti deli v državnih mejah ali izven nje. Meje slovenske zemlje tvori živa slovenska jezikovna meja.
Naš narod je troedin, ki ga je razdvojil neprijatelj, ki ga pa je združila majka Jugoslavija. V venec naših šolskih pesmi naj se spletajo vse one, ki opevajo naše neodrešene kraje.
S knjigo in z živo besedo stoj učitelj-Matičar med mladino in ji kaži zvezdo, ki mora zasijati tudi našim bratom tam preko.
Učitelj sin, hčerka Jugoslovenske
Matice vzgoji narod zdrav in močan, bogat in razumen, vzgoji rod, ki se bo zavedal svojih duševnih in telesnih sil, ki se bo zavedal svoje inteligence, razsodnosti in svojih dolžnosti.
Tako si predstavljam učitelja - Matičarja, tako si mislim oživotvorjene ideje Jugoslovenske Matice v šoli in to mislim, naj tirja oblast od narodnega učiteljstva.
Zbirke v šoli naj bodo prostovoljno, res sveto vzgojno- sredstvo za res plemenite vzgojne namene, namenjene samo skupnim, višjim smotrom vsega naroda, da potom sistematične vzgoje preide z zbirkami tudi ideja v maso naroda in da postane v prvi vrsti ideja njega kri in meso. Potem bo narod tudi denar rad žrtvoval za velike smotre!
Ernst Haeckel o reformi pouka.
(K debati o reformi srednjih šol.)
V svoji knjigi »die Lebenswunder« je napisal Ernst Haeckel leta 1906 v Jeni to-le o reformi pouka: »Vse kulturne države so prepričane, da je treba pouk vseh naših šol docela reformirati. To pa ne velja samo za nižje ampak tudi za višje šole, ne samo za ljudske šole in gimnazije, ampak tudi za akademije in vseučilišča«. ■
Principijelni boj med dvema nasprotnima strujama se razvija dandanes vedno v večjem obsegu. Na eni strani se trudi večini državnih vlad v svoji konservativni starolcopitnosti sholastične tradicije srednjega veka kolikor mogoče ohraniti ter se opira na dogmatične nauke bogoslovja in pravoznanstva; na drugi strani pa se trudijo zastopniki jasnega razuma, da bi se teh okov oprostili in empirično kritične metode novodobnega prirodoznanstva in medicine uvedli v ta-kozvane duševne znanosti.
Nasprotje obeh strank se še po-ojstruje vsled razlike njunih socijologič-nih tendenc.
Liberalni humanisti zahtevajo svobodo in izobrazbo vseh ljudi kot cilj napredka, ker so prepričani, da zajamči le neovirano razvitje prirojene nadarjenosti najsigurneje vsakemu človeku srečno življenje. Konservativne vlade pa se za to ne brigajo, ker smatrajo, z ozirom na različnost njihovega delovanja, državljane le za vijake in orodje v velikem organizmu države. »Zgornih deset tisoč« misli pri tem seveda najprej na svojo prednostno dobrobit in se trudijo višjo izobrazbo predvsem sebi pridobiti in ohraniti.
Po zdravem razumu pa ne sme biti država sebi cilj, ampak sredstvo za blagor vseh državljanov. Vsakemu državljanu se mora dati prilika, da si pridobi višjo izobrazbo in porabi svojo nadarjenost.
Zato bo treba dati pri pouku pregled črez vse razmere človeškega življenja. Vsak si mora pridobiti osnovne nauke prirodoslovja, ne samo fizike in kemije, ampak tudi biologije in antropologije. Nasprotno pa se mora filologični pouk in prevlada klasične izobrazbe nad moderno skrčiti.
Vsak dijak vsake fakultete naj bi v prvih semestrih se pečal s filozofijo in prirodoznanstvom, in še le po tej pripravi se posvetil specijelnemu strokovnemu študiju«.
Fr. Br.
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
LISTEK.
Socialna zaščita dece in mladine.
Najprej mora pasti nazor, da je obstoj človeške družbe bolje zavarovan v j jeitnišnicah, v prisilnih delavnicah in vojašnicah nego v šoli in kulturi: potem šele napoči človeštvu vstajenja dan.
-Dr. Drag. Lončar: »O šol. reformi«.
Po prevratu, 1. 1919 nam je dala Slovenska Šolska Matica pod naslovom: : »Skrbstvena vgoja« lepo delce, ki ga ie uredil pokojni ravnatelj H. Schreiner. Delo nam daje smernice o socialno-skrb-^tveni vzgoji in pouku. Govori o šolah gluhoneme, slepe, manjnadarjene in moralno pokvarjene dece, s posebnim ozirom na vzgojno stran tega šolstva za Praktično življenje in o zavodih za to deco. Deloma se dotiče tudi zavodov in °skrbe doraslih s temi defekti.
Gotovo bo to delo tvorilo podlago 2a naše bodoče delovanje na tem polju.
Vendar se omejuje to delo zgolj na Uvedeni krog dece in odraslih, ki so za-
moralnih defektov potrebni socialne zaščite in tudi ni bil namen anketi, ki je bila sklicana v to svrho in katera je bila povod izdanju omenjenega dela, da bi se pečala s štirimi vprašanji za-štitne vzgoje in organizacije.
To nam pa podaje dr. Fr. Goršič v svojem delu »Socialna zaščita dece in mladine«, ki je izšlo pred kratkim v »Zbirki političnih, gospodarskih in socialnih spisov«, kot IX. zvezek.
Dasi vsebuje splošna zaščita dece tudi vsa poglavja gori omenjenih vprašanj skrbstvene vzgoje, oziroma šolstva, in se jih Goršič dotakne tudi v dveh svojih poglavjih, kjer govori o zavodih državne zaščite vobče in zlasti za pohabljeno deco in o zaščiti moralno zanemar- j jene dece, je Goršičevo delo le izpopolnitev gori omenjenega spisa »Skrbstvene vzgoje«; oziroma lahko stmatramo »Skrbstveno vzgojo« za izpopolnitev Goršičevega dela v teh dveh poglavjih. Da so pa izločena ta vprašanja skrbstvene vzgoje in izobrazbe za pohabljeno mladino potom šole v posebno poglavje in da se jih tudi Goršič le delno dotiče, | kolikor se pač tičejo zavodov, se nam pa zdi popolnoma pravilno, ker moramo vstrajati na svojem stališču: da spada
šolstvo izključno pod naučno upravo, je pa naloga uprave za socialno zaščito, oziroma za socialno politiko, da organizira pri vseh teh šolah tudi moderno opremljene zavode, ki bodo omogočali, da se bo lahko posluževala tega šolanja tudi deca izven onih krajev, kjer se slučajno nahajajo te šole.
Toda dr Goršičevo delo nam odpira širše polje skrbstvene vzgoje, tudi izven šole in zavodov, podaje nam obširna polja in smernice naše socialne zaščite in socialne zaščitne politike; iz vsega dela odseva veliko načelo: da posebno povojne inentalitete in psihoze mas ne bodo izboljšale kazni in strahovanja, ampak je potreba preskrbeti v prvi vrsti vzgoje vsem onim, ki je iz kateregakoli vzroka ne morejo v pravi smeri dobiti od svojih roditeljev, če hočemo ozdraviti današnje bolne družab. razmere. Ves zaščitni sistem gre v eno veliko smer: notranje evolucije sedanje družbe, v kateri bo ona sama bolj zavarovana, proti etičnim in moralnim izrodkom, nego v kaznih in strahovanju.
Zato nam pa dr. Goršičeva knjiga odpira vse registre javne vzgoje, nas opozarja na vsa polja dosedaj pomanjkljive vzgoje in govori tudi o zaščitni
vzgoji normalne dece v predšolski in šolski dobi; gre pa še dalje, do korena, in pričenja pri. zaščiti mater in dojencev, kot prvi kali človeškega vzgojnega dela. Seznanja nas z modernimi zaščitnimi institucijami, zaščitnimi naredbami, statistiko sirotne in nezakonske dece in zaščitne organizacije pri nas.
Rdečo nit vse smeri nam pa podaje en sam stavek, ki ga dr. Goršič navaja v svoji knjigi, in ki se glasi: »naša mladina ne rabi več nobenih kazni, nji je treba zgolj še vzgoje, s tem geslom pa zahtevek, da se mora kaznovanje mladostnikov do dovršenega 18. leta sploh odpraviti in nadomestiti z vzgojevalno zakonodajo, kakršno imajo že na Norveškem.
Prišli smo do javne vzgojne vrzeli današnje družbe, ki ji lahko pripisujemo toliko posledic in zla, a zdi se nam, da smo segli še premalo daleč. Sistematično vzgojno delo nima segati samo do konca šoloobveznosti, ampak se ima raztezati do 18. leta; ker pa je javna morala odvisna od splošne in od etične izobrazbe človeka, zato menimo, da bi se pri splošno in etično manjrazvitih masah morala raztezati ta sistematična vzgoja v tej ali oni obliki še naprej, da ne omahne neiz-
Iz Jugoslavije.
» — Škandal. Med razpisanimi službami za Prekmurje čitam: »Nadučitelj, ki bi opravljal tudi kantorsko službo ima v šoli prosto stanovanje«. Človeku se zdi, da so ga zopet postavili nazaj v ono dobo. ko je bil učitelj mežnar, organist in farovški hlapec. Učiteljstvo mu je bil le nekak »priboljšek«. Kaj misli s tem podpisano okrajno glavarstvo, mi ni znano. Vprašam samo ali je šola res šola ali pa je mežnarija. Kako bode, ako dobi dotič-no nadučiteljsko mesto učitelj neorganist, si lahko vsakdo sam misli. V šoli bode gospodaril mežnar, nadučitelj bode pa iskal po celi vasi stanovanje.
—	V poročilu o srednjih šolah čita-
mo, da je najslabši zavod realna gimnazija v M. Soboti. Med vzroki je navedena tudi slaba predizobrazba. Mi se temu ne čudimo, ako pomislimo, da so se na ta zavod sprejemali učenci, ki niti v ljudski šoli niso bili sposobni za višji razred, tam se jih je pa sprejemalo še brez izpita.
Učitelji — občinski tajniki. Neko revošljivo kaplanče je v mariborski »Straži« napisalo notico, za katero je edin naš odgovor — ironičen posmeh. Notico priobčujemo zato dobesedno, da se bodo smejali še drugi. Glasi se: Učitelji — občinski tajniki. Liberalni učitelji čutijo in vedo, da jih ljudstvo ne mara: zato se kot sitne španske muhe vrivajo povsod, kjer jih ni treba, samo da bi tako prišli do kake časti in veljave, do vodilnega mesta in — .zaslužka. Tako jih mnogo opravlja tudi službo občinskega tajnika. Brezvestno je to, da si iščejo še postranskega zaslužka in odjedajo kruh zaslužnim, ubogim invalidom, ko vendar ni nobena skrivnost, da so učitelji primeroma še najboljše plačan stan v državi. »Učiteljski Tovariš« je že večkrat klical z debelimi črkami: Noben učitelj ne sme prevzeti in opravljati kake cerkvene službe! Mi še dodamo: Proč z učitelji iz občinskega tajništva! Imena vseh učiteljev - občinskih tajnikov bi se naj javno razglasila po časopisih, da bi invalidi osebno spoznali svoje velike prijatelje. Višjim šolskim oblastem pa svetujemo, da naj ne pritiskajo v kvalifikacijski listi preveč na rubriko »delovanje izven šole«; poudarja in nadzoruje naj se rajši delovanje v šoli, da ne bo kmalu zopet kje zasmrdelo, kot je pred kratkim v meščanski šoli v Krškem, kjer »delujejo« same prvovrstne moči liberalnega kova in kroja. Kako temeljito podkovani pridejo učenci v srednje šole. to so povedali javno v časopisih njih lastni kolegi, srednješolski profesorji. Marsikateri absolviran ljud-skošolec ne zna niti golega stavka analizirati! In v srednje šole gre še — najboljši materijah Kako »učeni« šele morajo biti oni. ki doma ostanejo! Stroški za šole so tako veliki — uspehi pa tako mali! Seveda vse to vsled idealnega, smotrenega, požrtvovalnega »delovanja« liberalnega učiteljstva — izven šole.
—	Guštanj. Tovariš Janko Gačnik je bil odlikovan z zlato kolajno. Bojeval se je za osvoboditev Korotana. bil težko ranjen in prišel tudi v ujetništvo, kjer je mnogo pretrpel od podivjanih Nemcev. Čestitamo!
—	Smrtna kosa. Dne 12. aprila je umrla v Pustem Javorju ori Št. Vidu mati tovariša Josipa Jaklič-a. učitelja v Kočevju. Tovarišu in preostalim sožalje, blagi pokojnici pa mir in pokoj.
Otroci dvorazredne osnovne šole v Naklem so nabrali za pirhe »Jugoslovanski Matici 222 K 60 v.
Učenci dvorazrednice v Kobiiju,
Prekmurje, so nabrali ter poslali Jugoslovanski Matici 300 znamk. 25. marec je bil v Prekmurju dan za rusko deco. Na ta dan je šol. mladež pod vodstvom učiteljstva nabrala 764 K.
—	Zavedna šolska mladina osnovne šole v Igavasi ob italijanski meji je nabrala za »pirhe« Jugoslov. Matici 130 L)in. Srčna hvala!
—	Štirirazredna osnovna šola v Št. Petru pri Novem mestu je nabrala 96.25 Dinarjev za pirhe »Jugoslovenski Matici«.
Vestnik učit. ženskih ročnih del.
»ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITELJICE«.
(Piše: R. S.) (Dalje.)
Naloga osnovne šole bi tedaj bila, 1 postaviti temelj znanosti za izvrševanje ročnega dela, pri tem razvijati duh in spretnost ob.icdnem. Na tem temelju se v dobi od 14. do 20. leta, ko se pripravlja deklica za poseben poklic, razvije znanost, zadobi praksa za ročno delo, katero spada v dekletov bodoči delokrog.
V naši državi pride najbolj v poštev kmetijski stan. Vendar ne kaže delati razlike med mestnimi in šolami na deželi, ker vsaka deklica postane gospodinja, nai si bo skrbela za vsakdanje potrebe mnogih ljudi ali pa samo zase. Mestna deca ima priložnost izvežbati se tudi na meščanskih, gospodinjskih, obrtniških in umetniških šolah. Te šole imajo drug smoter in drug učni načrt.
Vse ročno delo, ki ga opravljajo dekleta, (kvačkanje, pletenje, šivanje, vezenje, krpanje, prikrojevanie, pranje, gla-ienje itd.) se vrši na podlagi preje.
Moderna šola izključi mehanično delo, kakor je bilo uvedeno n. pr. v Kinder-mannovih industrijskih šolah. Te šole so bile ustanovljene z namenom vaditi deco k "delu, jo potom delavnosti obvarovati moralne propasti, ki izvira večinoma iz brezposelnosti in privajene lenobe.
Misliti moramo, da takrat še ni bilo šolskega zakona in deca ni bila zaposlena dan na dan v šoli z učenjem. Namen Kindermannovih šol pa je bil tudi, zbolj-šati potom ročnega dela gmotno stanje posameznih družin, lečitj rane, ki so jih zadjale vojske družinskemu življenju. V teh šolah se je učilo poleg pletenja in kle-klanja tudi presti. Preja ie mehanično delo. Po vsaki vojski se viša zanimanje za to delo v deželah kjer uspeva pridobivanje vlaken za prejo. Po Napoleonovih vojskah je v naši domovini zelo cvetela preja. Moja babica je morala sukanec' sama delati in ga tudi barvati, ker se ga ni moglo kupiti. V mnogih krajih naše domovine se gospodinje še bavijo s prejo, bodisi na vreteno ali na kolovrat.
Doba med Napoleonovimi in svetovno vojno ie polagoma odpravila v mnogih krajih prejo. Pokupili so industrijci lan. konoplje, volno ter nudili potom tovarn blago, ki je stalo manj nego domače tkanine. Čim bližje industrijskih krajev, tembolj in temhitreje so opustili kmetje izdelovanje domačih tkanin. Tkalci so postali redkost. Preja ie postala nepotrebna, nemoderna. Kolovrati so romali
»na dile«, kjer so služili našim očetom za igračo. Zdaj prihajajo šepavi spet »z dil«. Qe je v vasi kak umetnik iz dobrih, starih časov, ki še zna zravnati kolovratu zlomljene kosti, je zaposlen kakor sloveč kirurg. Potem se poišče stara ženica, ki zna pripraviti lan in volno ter ju presti. Pridno se uči staro in mlado v srcu le eno hrepenenje: kako pridem hitro do platna, katerega si res kupiti ne morem. V razgovoru pri tem uku pa zavidajo bližnje Hrvatice. Belokranjce.. Istrane, Čiče. j katerim ni treba kupiti ne srajce ne ob-| leke, ker imajo navado, odevati se v leoo domačo nošo. Kmet trdi nadalje, da ie prisiljen povišati ceno živilom, katera prodaja edinole zato, ker je postala tkanina tako draga in slaba — saj taka paj-čevina prenese jedva eno pranje. Iz domačega platna pa imajo tudi gospodje in gospe v mestu obleke, pa kako okusne in moderne.
Kai pa šola? Ali bo mogoče doseči v doglednem času, da bojo deklice imele potrebno nit, potrebno blago za ročna dela? Lan, volno, svilo — ki nam jo daje ■naša zemlja, pokupijo tujci. Iz inozemstva pa pridejo tako dragocene niti nazaj, da si jih človek ne more kupiti. Njih dragocenost nas ne preseneti, če pomislimo, kako drago je potovanje n. pr. v Pariz, Lijon in nazaj. Snivajmo o državni tovarni za izdelovanje materijala za ročno delo na osn. šolah! V kolikih desetletjih bi se ta ideal uresničil? In kako? Ali na.i do takrat iščemo podlage našemu uku »no dilah« med raztrganimi capami? Res ie krpanje jako potreben uk, ali sistematično se mora vršiti, ako hoče imeti uspeh. Pri jezikovnem pouku se tudi vadimo dolgo abecede predno znamo samostojno spisati pismo. Nevšečne razmere. neuspehi vsled pomanjkanja materi-iala in vsled draginje delajo nam učiteljicam grenke ure, in nas silijo premišljevati, kako bi bilo odpomoči. _(Dalje sledi.)
Naše narodno prosvetno delo.
Šolske ljudske knjižnice.
ŠOLSKE KNJIŽICE.*
Vsaka dobra knjižnica v naših šolah mora biti razdeliena v tri dele:
1.	šolarsko knjižnico,
2.	javno ljudsko knjižnico in
3.	učiteljsko knjižnico.
V	šolarsko knjižnico, ki je namenjena šoloobiskujoči deci, spadajo vsa dela z lažjo vsebino, pisana v lahkem pripove-dovalnem, mladinskem slogu. Različne zgodbe, basni, pripovedke iz realnega in mističnega živlienja. ki s svojo lahko razumljivostjo in bujno fantazijo privlačijo mladino '¡L čitanju, jo poučujejo in vzgajajo moralno na pravo pot in jo odklanjajo od slabih razpotij.
V	ljudsko knjižnico, ki jo bi morala imeti vsaka šola, se porazdele knjige višje vsebine, bodisi znanstvene ali beletristi-čne, zabavne. To so knjige onih pisateljev in književnikov, ki na popularen način obravnavajo življenska vprašanja in razne znanstvene probleme itd. To so v prvi vrsti knjige naših književnih korpo-racii in različna druga dela za narod. Razumljivo je, da ie ljudska knjižnica lahko razdeljena na več oddelkov, n. pr.:
* Vladimir Pevalek »Jedinstvo« številka 1. in 2. Zagreb.
zabavni oddelek, pripovedni, zemljepisni, orjrodopisni, gospodarski itd.
V	učiteljsko knjižnico spadajo strogo strokovna, učna in literarna dela; to so knjige, ki obravnavajo pedagoška in znanstvena vprašanja. Mnogo takih del so izdala naša pedagoška kulturna društva, in jih imajo še v zalogi, da se naba-viio najvažnejša.
V	tako razdeljeni šolski knjižnici lahko najde vsak tovariš in enako tovarišica prikladno kulturno delo. Kjer je tako ure-iena knjižnica, tu se vidi. d.a deluje vzorno učiteljstvo, ki ie marljivo, prožeto ljubezni do svojega zvanja. ki teži za srečo in napredkom svojega naroda.
Na delo. naprej, tovariši in tovari-šice! Prosveta naroda naj nam bo prapor našega kulturnega dela potom šole, okrosf katerega se hočemo družiti in mu dati prednost pred drugim našim delom.
Ljudska predavanja.
—po Pretekli mesec je priredila deška šola v Hrastniku roditeljski sestanek, na katerem ie govoril tov. Leban »O predšolski vzgoji otrok«: Udeležba ie bila obilna, uspeh dober.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Rogaška Slatina. Vsakemu zavednemu Slovencu, ki je tekom zadnjih deset let zasledoval razvoj šole v Rog. Slatini, si je krčilo srce, ko je moral uvideti, da je baš tukaj žel »Schulverein« obilo sadu. Saj je za par posili Nemcev sezidal krasno palačo — šolo, kjer je deci iz Slatine in okolice ucepljal sovraštvo do materinščine ter v to svrho prirejal otroške predstave, Deutschland, Deutschland iiber alles« ter otroke za njih vzorno vztrajanje bogato obdarje-val. Kdo bi bil sanjal, da bo čez kratko časa visela raz templa njih omike — jugoslovanska trobojnica in do bo v kratkem času njih delo poteptano v prah. Dan 25. marec nam je pokazal, kako umetno je bilo delo »Schulvereina«. Naše marljivo učiteljstvo, pod vodstvom agilnega g. Glinška, je namreč priredilo otroško predstvavo z bogatim sporedom. V enodejankah »Čista vest« in »Jagode« je deta nastopila z odločnostjo in samostojnostjo. čeprav prvič na odru. V igri »Čista vest« jo je Tona izborno pogodila. V »Jagodah« se je Jakob tako uživel v svojo vlogo, da je vsakomur zarosilo oko. Mater bi nobena igralka ne mogla bolje pogoditi, kakor je to napravila neka učenka 5. razreda. Deklamacije: »Slovenska zemja«, »Anka Ciganka«, »Ciciban in čebela«, »Jaz bodem kmet« itd. so bile tako dobro naštudirane, da so učiteljice gospa in gd. Glinškova ter gdč. M. Sekirnikova lahko ponosne na uspeh. Težko pesem »Slovenec, Srb, Hrvat« je triglasni otroški zbor pod vodstvom učitelja g. Predan sigurno in precizno izvajal. Nič slabše niso donele pesmi: »Slovenec sem«, »Izidor« in »Bog je stvaril žemljico«. Velika veranda hotela »Pošta« je bila nabito polna. Kljub temu, da je vseboval spored strogo narodne točke, smo med udeleženci videli ljudi, ki so se prvič udeležili slovenske prireditve. »Slovenska otroška prireditev nas je naravnost presenetila«, tako se je slišalo po predstavi iz njih ust. Bržčas so začeli uvidevati, da se bo vendar treba uživeti v naši domovini in bo treba prepustiti upanje na povrnitev časov, ki so bili — preteklosti. Splošna želja ljudstva je, da se predstava ponovi ter se še večkrat vprizori kaj sličnega.
kristaliziran značaj in ne pade v jetniš-nico, kaznilnico ali prisilno delavnico ali pa celo, da se ne pokaže potreba, celo z oboroženo silo iztrebljati družbi kvarnih elementov in mas.
Zaščitnim delavcem je torej treba v prvi vrsti globoke zavesti, da delajo za visoke smotre prave vzgoje naših mas, za preokret naše družbe; da je ta družba danes bolna, bolna že pri mladini in da je vzrok tej bolezni ozračje, v katerem se vzgojuje, tega nam ne bo tajil nihče, — zato je treba širokega dela, zaščitnega dela in vzgoje tam, kjer je nedostaje. da ne zagazijo i ti bodoči člani družbe v okuženo ozračje; vlijmo v srca mladine etičnih in socijal-nih načel, ki jih nedostaje današnji družbi, da nam vzklije iz tega ^emena novo življenje in da prihranimo kriminalu opravek — rabeljskega posla.
Ivan Dimnik.
ANDREJ RAPE:
Mladini VII. Zvezek.
Mladinska literatura ne bo samo v mladinskih listih, temveč tudi v svojih edicijah pomnik posameznih dob, ki ne morejo neinteresirane mimo različnih
epoh. Na zunaj, besedno — vsebinsko, vse do tam, kjer začne najvažnejše v mlad. literaturi, t. j. prava duhovna stran, do tam je treba samo izkazaliti posamezne krilatice, pa nam že registrirajo tendenco dotičnih dob; na znotraj, srčno — vsebinsko, pa se vrstijo vse dobe analogno brez velikih diferenc; zakaj vse čtivo je bilo »vzgojno, s tistim velikim kazalcem učiteljevim« na naslovni strani.
Najnovejša doba bo zabeležila v po-vestnici mlad. slovstva posebno točko, ki je vsled napetosti zunanjih dogodlja-jev, stopila manometrično mnogo više, kot smo pričakovali; velika praznota v tej preostali razliki pa je epigonsko jecljanje Šmidovcev, ki v deminutivih iščejo vso filozofijo otroškega srca in duše.
Ta nova točka je mejnik dveh križišč, od katerih je umetniško - ustvarjajoče poglavitnejše; to se ne ozira na kako tendenco »naročenega pisanja za mladino«, temveč ustvarja nezavestno iz tajne moralke v sferično nerazrešenost, ki je tudi še odraslim otroškopravljična in naivna. Vse drugo je velika utež, ki duši in mori.
Pri nas prevladujeta na tej točki dve smeri, nastali vsled političnih in socijalnih razmer: nacionalizacija in socijalizacija
otroških src. Obe smeri sta eminentnega pomena; nastane torej vprašanje: kam naj se Slovenci odločimo? Sodim, da nam je pokazal pravo sorazmernico naš Ivan Cankar. Ni pisal za mladino, pa je napisal mnogo, mnogo zanjo: mesto očitne morale je napisal »Grešnika Lenarta«, mesto »Mladini«, je napisal »Moje življenje«, mesto »Mladinske knjižice« je poslal Jureta, Jokca itd. »za križem«. Ta sorazmernica je apercepcija vsega tistega, kar mora objeti slovensko otroško srce; mladini je treba slovenskega srčnega socijalizma. Težko delo je to! Kdor je pedagog, pa ni pisatelj, ne pričakuj slave in uspeha! Trenutek bo zapisal njegovo ime, čas ga bo izbrisal, mladina ga bo izpljunila. Pedagogija je toliko časa umetnost, dokler ni eksperiment!
V dobi, ko izhaja edicija slov. pesnikov in pisateljev, v dobi, ko se opajajo mlajši ob staroslovenski bajki, v dobi, ko jim »Novi Rod« kaže v še silnejšo in močnejšo bodočnost, ni primerno, da izdajajo založniki »grajzlerije«. Ne glede na slike, tudi čtivo samo je zneseno od vseh vetrov, zato celoten vtis knjige ne prija. Saj se »Moje lastovke«, ki so najboljši sestavek v knjižici, priljubijo človeku, toda že »Ruža in Nuša« ta užitek
'popolnoma pokvarita, ker zaspita ob hu-dourju (!), ko gozd vrši, tik ob prepadu Save. Fantastnost ljubijo mali, toda ne naročene, ki jo pisatelj šiloma vstavi. Ljubezen materinskega srca je nedosegljivo poveličana s Cankarjevo materjo; kdor je prejel iz tistega srca le eno samo kapljico, ta se ne bo zadovoljil z delitvijo dobrot grajske gospodične. Po mojem mnenju je kolektiva mogoča le v humo-rističnih delih, kjer se človek indiskretno nasmeje ne le ideji, ampak tudi veliki razliki na potu ustvarjanja. Tem manj ie kolektiva primerna pri takem delu, ki nosi na čelu »Ujedinjenje«. »Glasovi iz sedanjih in davnih dni« se lepo čitajo kot zgodovinski oris, toda dramatizacija t? ni! Kaj naj počno oni trije na odru teda^. ko govore naši ujedinitelji za odrom-Samo strmeti in poslušati je sicer lalik°-toda pri tem lahko gledalci zaspe. čitanke bo spis iz dveh razlogov primeren: Ker je zgodovinsko važen in. ker J^ razdeljen po vlogah, da se mladina vad v čitanju dramatičnih del; takih sesta^' kov nam je treba v čitankah. __Tone Ga-spar^
Pristopite k tt „Jugoslovanski Matici!'
—po Hrastnik. Na Cvetno nedeljo so uprizorile učenke dekl. šole pod vodstvom gdč. Lundrove in gdč. Kešetove igro Janko in Metka v dvorani Konzum. društva. Deklice so izvršile svojo nalogo brezhibno, zlasti so se postavile Dolanče-va in obe Šentjurčevi. Čisti dobiček — okoli 1000 K — se uporabi za nabavo srbskih čitank.
—po V Črnomlju je 12. marca zopet nastopila šolska mladina na odru. Spored ie bil: Dvogovor: »Oba junaka«, ierica »L.ažnjiva Milena« in »Na izletu«. Igrica ie izvrstno uspela, kajti malčki so se s precejšnjo sigurnostjo prilagodili svojim ulogam. Tudi petje, katero je bilo sicer težko, je tako ugodno vplivalo na gledalce. da so morali ponoviti. Občinstva je bilo nabito polno, katero je z veselimi obrazi zapuščalo dvorano. Hvala g. to-varišicam in g. Štrubelju za trud, katerega so imeli. Privedite kmalu zopet male na oder!
Književnost in umetnost.
—k Okultizam u svijetu umnika. »Za-dača ie pravoga okultizma pronači bit, svrhu i sudbinu čovjeka. Lakše je pako nači milijune muževa i žena, koji su svagda spremni žrtvovati vrijeime, novac, pače i svoj ugled, samo da nauče nekoliko okultnih eksperimenata, da mogu zadiviti 1 ziiajuču publiku: nu neizmjerno je teško otkriti iednog jedinog čovjeka, koji bi dao ma i malenkost iz liubavi prema istini i za dobrobit čovječanstva,« s tem motom pošilja Psihičko društvo Novo Sunce v Osjeku svojo prvo knjigo od prof. Gejza Krnica v javnost. Delo je posvečeno spominu dr. G. Gaja in delu dr. H. Hinkoviča. Drugi del iste izdaje bo obsegal psihološke in filozofske probleme napram pojmovanj,, modernega okultizma.
—k Fran Erjavec: Srbske pripovedke. Znana sta veliko bogastvo in lepota srbske narodne poezije, zato bo gotovo vsak z največjim veseljem pozdravil srečno misel Učitelj, tiskarne, ki nam je poklonila za velikonočne praznike zgoraj navedeno zbirko »Srbskih narodnih pripovedk« v prevodu Fr. Erjavca. — Knjiga obsega 30 pravljic in pripovedk iz Vukovih in drugih zbirk srbskega narodnega blaga ter je namenjena zlasti mladini. ki jih "bo gotovo čitala z največjo naslado, saj ji še vedno tako primanjkuje res dobrega čtiva. Upamo, da bo po knjigi rad segel vsak, saj ji je dalo založništvo tudi zelo okusno zunanjo opremo.
—k Zvonček štev. 4 (april) t. 1. Vsebina: Ivan Stukelj: Trojna pomlad. Pesem. Jos. Vandot: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka s tremi podobami. Desenka: Naša Boža. Pesem s podobo. Gladys Davidson: Kralj Zlatoprst. Pravljica. Srečko Kosovel: Deček in solnce. Pesem. Anton Sovre: Četrta obletnica. Slavnostni govor. Karadžordže. Podoba. Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doro-poljskega.
—k 1914. Pesmi od I. Mitroviča. Vsebina: 1914, taoci. seljak sa Pala, na lo-mači, kraljeva slika, venčanje bolom, ve-šala, nište nas ne gaze. dva sveštenika, črni orao. teški dani, tabor u Doboju, Srbin ie kriv. sirotani.. pod vrbama, obeš-čaščeni. hram. nada. četnik. mi sadanji. Trebiniske žrtve, sečanje na Arad. novo krštenje.
—k Moderni planovi za proučavanje djaka. Dr, Paja Radosavljevič, Njujork. Sam pisatelj pravi v uvodu, da je jeden najpopularnejših pojavov v evropskem in ameriškem pedagoškem svetu veliko zanimanje za gori navedeno vprašanje. Gotovo bo to gibanje velikega teoretičnega in praktičnega značaja. Polje, na katero nas pisatelj uvaja ni za nas popolnoma novo, a prinaša nam obširni razgled in praktične tabele za delo na tem polju. Sam pisatelj pravi, da bi bilo potreba o tem vprašanju razpravljati na učiteljskih in profesorskih sestankih in še bolje, da bi se v večjih mestih osnovala posebna društva s tem namenom.
—k Češka antologija. Dr. Ivan Lah. Izšla je kot izredno izdanje Slovenske Matice. »Svobodnemu bratskemu češko-slovaš. narodu v spomin našega skupnega prebujenja in stoletne skupne borbe za osvobojenje, posvečuje Matica Slovenska«, to besedilo nam podaje uvodna stran. Njej sledi pregled češke literature jzpod peresa dr. Ivana Laha, ob katere koncu pisatelj pravi, da obsega zbirka Pesnike do 1. 1870, torej starejšo dobo, ki mu zdi važna za naš vsporedni tedanji razvoj. Upa, da se bodo našli pesniki in Pisatelji, ki bodo dali pesnike od 1. 1870 do današnje dobe v drugem delu »Češke Antologije«. Knjiga je okusno opremljena \ Portreti velikih čeških mož, katerih se-riio otvarja Hus, Komensky itd. in prinaša portrete vseh zastopanih pesnikov. °elo je nov biser k naši literaturi.
Naša gospodarska organizacija.
—g Kulturno delo Učiteljske tiskarne. Na podlagi sklepov upravnega sveta je založila in izdala zadruga tekom leta siedeče knjige: Gangl: 11. čitanka; Lesi-ca, Leveč, Lokovšek, dr. Mole: I. srbska ali hrvatska čitanka; Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte; Podkrajšek: knjigovodstvo za ženske obrte; Kima-ver: Na planine; Šilih: Nekoč je bilo jezero; Erjavec, Fiere: Erjavčevi spisi za mladino. Upravni svet je sklepal pri svojih sejah o izdaji in založbi nadaljnih čitank za osnovne šole, in sicer: L. Cernej:
III.	čitanka, A. Rape: IV. čitanka in P. Fiere: V. čitanka. V delo je vzela tiskarna najprvo Rapetovo čitanko; ko bo ta dovršena, prideta na vrsto drugi dve. Zadruga je založila tudi slike: Galerija naših mož. Teh je dosedaj izšlo šest, in sicer: Vodnik, Slomšek, Stritar, Prešern, Gregorčič, Levstik. Nabavila je nov dvo-obiatni bizotiskalni stroj sistema Windsbraut, večji rezalni stroj in brusilni stroj, vse s pripadnimi elektromotorji. V družbi z Učiteljskim Konviktom in Tvornico učii in šol. potrebščin je nakupila 21.881 m2 obsegajoče zemljišče, pare. št. 435 Sv. Petra predmestje v Linhartovi ulici, pri čemer participira z eno tretjino. Udeležila se je s svojimi proizvodi v septembru ljubljanskega velesejma in izdala tem povodom svojo vzorčno knjigo in vzorce zvezkov. Podpisala je K 40.000 7% državnega posojila.
—g Čisti dobiček Učiteljske tiskarne se je porazdelil: 6% obresti od polno-vplačanih deležev 2555 K. Društvu za zgradbo Učiteljskega Konvikta 15.000 K. U. J. U. poverjeništvu v Ljubljani 15.000 kron. Starostnemu podpornemu fondu za osobje tiskarne 25.000 K. Učiteljskemu zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini ! 5000 K. Visokošolcem v inozemstvu 3000 | kron. Sokolskemu Savezu 6000 K. Di-spozicijsketnu fondu upravnega sveta ! 40.000 K. Rezervnemu fondu 180.671.49 kron.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani ie imelo dne 12. aprila 1922 v Učiteljski tiskarni svoj XXVII. občni zbor. Predsednik E. Gangl konstatuje sklepčnost, otvarja zborovanle s pozdravom na navzoče ter prehaja na dnevni red. Tajnik F. Juvänec poroča: Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta je prišlo v minuli dobi zopet korak bližje svojemu smotru. V zmislu sklepa z lanskega občnega zbora je odbor opustil nameravani nakup Waldherrjeve hiše v Beethovnovi ulici. Da z vso resnostjo mislimo na zgradbo tako nujno potrebnega konvikta. mi jč ljubo poročati, da ie društvo kupilo v družbi z »Učiteljsko tiskarno« in s »Tvornico učil in šolskih potrebščin« ob Linhartovi ulici 218 a sveta za skupno ceno K 420.000. Našemu društvu se je pripoznala lastninska pravica do ene tretjine tega zemljišča ter ie ta pravica glasom sklepa deželnega sodišča^ jidd.
IV..	z dne 13. maja 1921 že tudi zemljiškoknjižno izvršena. Na Učiteljski kon-vikt odpadajoči del kupnine v znesku K 140.000 nam ie posodila Učiteljska tiskarna. ki je že plačala vso kupnino. Sicer pa se ie društveni odbor tudi v upravnem letu 1921 omejeval edino le na zbiranje prispevkov za društvo. Tako je učiteljstvo podpisalo do danes brezobrestnega poso-iila Učiteljskemu konviktu K 236.5,50 in vplačalo po obrokih K 117.525.96. Onim tovarišem in tovarišicam. ki so že popolnoma vplačali podpisana posojila, bo društveni odbor izdal potrdita o polno vplačanih brezobrestnih posoiilih. — Razposlali smo položnice vsem. ki so prijavili posojilo. Ako iih kdo ni prejel, naj nam blagovoli iaviti, da mu iih pošljemo. Iz blagajniškega poročila bomo .culi, kakšno ie sedanje skupno denarno stanje konvik-tovo. — Tovariš, nadučitelj Josip Lapajne iz Cerkeli daruje v pismu z dne 20. marca t. 1. polno vplačanih K 1000 brezobrestnega posojila v last konviktu. Prav tako sta tovarišici z njegove šole, Ivanka Bo-hinčeva in Pavla. Krušičeva, izpremenili polno vplačano Dosojilo — vsaka po K 1000 — v darilo Učiteljskemu konviktu. Odbor jim izreka najtoplejšo zahvalo za njihovo naklonjenost društvu z željo, naj bi jim sledilo kar največje število tovarišev in tovarišic. Tudi društveni predsednik. tajnik in blagajnik se odrekajo vračilu polno vplačanih posojil po K 1000, ki jih darujejo konviktu. — Končno opozarja odbor vse one. ki redno ne plačujejo obrokov podpisanega posojila, da jih podpisi pod stanovsko častjo silijo na izpolnjevanje obveze, zato jih poživlja, naj redno vplačujejo obroke. Vztrajno na delo za zgradbo nreootrebnega konvikta! Občni zbor vzame z odobravanjem na znanje tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Blagajnik Jakob Dimnik po-
roča, da ie imelo društvo K 35739.79 prejemkov. skupno društveno premoženje pa znaša K 669,656.63. Denar je plodo-nosno naložen v domačih zavodih in se obrestuje po 3V2, 4 5 in 6%. Blagajnikovo poročilo vzame občni zbor brez debate in z odobravanjem na znanje. — V imenu oregledovalcev računa poroča tovariš F. Skuli. da so računi v najlepšem redu, zato predlaga absolutorij blagajniku in vsemu odboru. Soglasno sprejeto. Predlog glede izpremembe pravil odbor še ni dobil. zato ni na dnevnem redu te točke.
Volitev odbora. Na predlog tovariša Janka Ž i r o v n i k a se soglasno izvoli z vzklikom stari društveni odbor. Prav tako se soglasno izvolita za pregle-dovalca računov Ana Golobova in F ran S k u 1 j. Takoj po sklepu občnega zbora se je konstituiral društveni odbor: predsednik E. Gangl, I. podpredsednik L. Jelene, II. podpredsedn. A. Gnus, tajnik F. J u v a n e c , blag. J. Dimnik, odoborniki: J. Amb rožič, M. Repovš, V. Sadar in M. Sodnikova.
— Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani je imelo 12 .aprila 1922 svoj občni zbor v Učiteljski tiskarni, ki je bil v smislu § 24 pravil sklepčen v navzočnosti 14 članov. Poročila funkcionarjev so bila sprejeta brez debate. Premoženje znaša 118.373 K 35 v. Društvo ima 85 članov ter podpira 31 vdov in 18 sirot. — V odbor so bili izvoljeni: Juraj Režek (predsednik), Jakob Dimnik (predsednikov namestnik), Jakob Furlan (blagajnik), Alojzij Kecelj (tajnik), Fran Črna-goj, Anton I.ikozar, Ivan Petrič, Juraj Slapšak in Janko Zirovnik.
—g Tovarišem v Prekmurju, ki se društvenega zborovanja dne 8. aprila t. 1. niso udeležili, se daje sledeče na znanje: Na zborovanju smo pogovorili dopis »Učiteljskega društva za Maribor in okolico« kjer se nas poziva za pristop k društvu »Učiteljski dom« v Mariboru. Uvidevši, kakšne eminentne važnosti in kako potreben nam je tak zavod za severni del Slovenije — torej tudi Prek-murje — smo sklenili soglasno, da pristopimo vsi člani društva k društvu »Učiteljski dom«, kateremu smo vposlali natančna imena članov v svrho dostave čekov. Letna članarina znaša 10 Din. — Dolžnost vsakega člana je, odzvati se pozivu. V slogi je naš spas! Tajnik. —
—g Članarina in darila za učiteljski konvikt v Ljubljani. Kulturni odsek trboveljskega učiteljstva Din. 156.10 kot prebitek prirejene burke »Veleturist«. — Učiteljski zbor v Borovnici Din. 35. — Hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Delo okrajnih društev v Sloveniji.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ zboruje v Kostanjevici v
soboto dne 6. maja ob pol 11. uri s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Predavanje strok, nadzornika Fr. Čr-nagoja. 3. Predlogi in nasveti za prih. okr. učit. konferenco. 4. Slučajnosti. Udeležba za vse člane našega krožka obvezna. — Odbor.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo dne 26. aprila 1922 ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Mengšu. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Referat tovariša Stenovca: Pouk telovadbe na podeželskih šolah. 3. Urota Zrinjskog - Fran-kopana, predava tovarišica Marica Po-ropat. 4. Slučajnosti. Vsi oni, ki so prodali bloke za »Učiteljski konvikt«, naj pri-neso znesek na zborovanje.
+ »ZVEZA SLOVEN. UČITELJEV IN UČITELJIC NA ŠTAJERSKEM« sklicuje na 16. dan julija tega leta dele-gacijsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo in sklepalo o razpustu Zveze. Glede kraja naj izrazijo okr. društva svoje mnenje vodstvu Zveze. Po pravilih velja razdruženje, ako glasuje za to najmanj tričetrtine navzočih odposlancev. Okr. učit. društva razpravljajo o razpustu na v to svrho sklicanem zborovanju ter volijo odposlance, in sicer do 25 članov enega. 26—50 dva, 51—75 tri itd. Društvom, ki sklenejo izstop iz Zveze ter to naznanijo vodstvu, ni treba poslati delegatov. Natačno kraj in čas določimo, ko dobimo izjave društev. Josip Rajšp, tač. predsedn., Ivan Tomažič, tač. tajnik.
+ CERKNIaKO - LOŠKI KROŽEK LOGAŠKEGA UČIT. DRUŠTVA je zboroval 11. marca 1922 v Grahovem, navzočih je bilo 25 članov.
Otvoritev. Tov. Kosin pozdravi vse navzoče posebno pa novega okraj. šol.
nadzornika tov. L. Punčuha, ki se za pozdrav zahvali v iskrenih besedah ter vzpodbuja učiteljstvo k smotrenemu delu ter apelira posebno na kolegijalni čut, ki naj preveva nas vse.
Krožkov pravilnik. Tov. Žnidaršič prečita pravilnik krožka kakor tudi no-voštilizirani § 19 društvenih pravil, kot jih je že logaški krožek sprejel. Oboje se soglasno odobri.
Načrt šol. zakona. O tem poroča isti tovariš in priporoča spremebe, ki jih predlaga logaški krožek ter doda izpre-minjevalni predlog k čl. 161; vse se sprejme soglasno.
Volitev se je vršila po listkih. Izvoljen je bil tov. M. Jug za predsednika. Fr. Zalar za podpredsednika, tov. A. Po-nikvar za tajnika in Anica Prudičeva za blagajničarko.
Slučajnosti. Tov. Jug priporoča »Učit. Samopomoč.« Člane nabira tov. Fr. Zalar. — Tov. Žnidaršič predlaga ustanovitev pev. zbora, ki ga naj vodi tov. Ponikvar. Predlog se je sprejel. Dalje predlaga isti, naj bi šol. voditelji pri vsa-komesečni plači pobirali od vsakega uči-telja-ice vsaj po 1 Din. za Učit. Konvikt. Začasno se je predlog sprejel; vprašanje se bo rešilo definitivno na prihodnjem i društv. zborovanju. — Tov. Kosin pred-! laga. naj se prihodnje zborovanje krožka vrši v Tgavasi. Tudi ta predlog se je 1 sprejel.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO V MA-1 RIBORU je zborovalo 10. marca 1922 ob 15. uri popoldne. Predsednik pozdravi zborovalce, ki so se udeležili skoro pol-noštevilno, zlasti še naše mlade tovariše-učitelje.
Predavanje. Ravnatelj Humek pre-1 dava »O reprudukcijski umetnosti« tako i poučno in zanimivo, da mu sledi vse učiteljstvo z največjo pazljivostjo. Svoja izvajanja podpre z raznimi risbami, kli-šeji in slikami. Za svoje predavanje je žel burni aplavz.	%
Pevski zbor. Pri slučajnostih se stavi predlog, da se izvoli v že zadnjič predla-! gani pevski zbor — pevovodja. Izvoljen je tovariš Cibic, ki preskrbi vse potreb-' no, da se začno pevske vaje.
Jugoslov. Matica. Predlog, da pristo-; pi društvo korporativno k Jugoslov. Matici, se sogasno sprejme.
Udeležba pri pogrebih. Predsednik : prečita iz »Tovariša« članek, ki očita uči-j teljstvu, da se ni udeležilo pogreba vpok. ' nadučitelja Weixla ter pravi v opravičilo | tega, da učiteljstvo ni bjlo o pogrebu nič : obveščeno. Očitanje pa, da se od naše ! strani prezira vpokojeno učiteljstvo, nika-; kor ue odgovarja istini. Še celo vabimo ga, naj se udeležuje naših zborovanj, da se seznanimo in pogovorimo. Naprosi se gospod ravnatelj Kopič, ki se je zborovanja udeležil, naj sporoči to tudi svojim tovarišem.
Sklep. Predsednik zaključi ob 5. uri iepo uspelo zborovanje in se zahvali navzočim za njih vztrajnost.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v četrtek, dne 16. marca 1922 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Domžalah. Navzočih je bilo 51 članov in članic. Tovariš predsednik Tomo Petrovec ie otvoril zborovanje in pozdravil navzoče učiteljstvo. V svojem pozdravnem nagovoru je bodril tovarištvo k delovanju za skupno domovino in k vzgoji mladine, ki bo ljubila svojega vladarja in svojo domovino Jugoslavijo. Glavna točka dnevnega reda ie bilo predavanje tovariša Josipa Lanajneta: Iz življenja srbskega seljaka. Za poučno, stvarno in zanimivo predavanje bodi tovarišu Lapainetu na tem mestu izrečena še enkrat iskrena zahvala!
Plače začasneea učiteljstva. Pri slučajnostih je bil stavljen sledeči predlog: Z ozirom na odredbo ministrstva prosve-te z dne 7. decembra 1921 O. N. br. 50.602 se bo nrovizorično učiteljstvo plačevalo nazai namesto naprej. Prizadeto učiteljstvo ne bo moglo zadostiti svojim obveznostim. Kamniško učiteljsko društvo predlaga, da naj UJU poverieništvo Ljubljana izposluje na merodainem mestu, da dobi provizorično učiteljstvo plačo v naprej kot do sedaj.
Učiteljska Samopomoč.
K »Učiteljski Samopomoči« je pristopilo 9 članov. Ko je učiteljstvo obravnavalo še nekatere interne zadeve, se ie zborovanje zaključilo.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NOVOMEŠKI OKRAJ je imelo v soboto dne 18. marca 1922 v deški šoli v Novem mestu svoi redni letni občni zbor.
Tovariš predsednik otvori občni zbor ter se čudi da je ravno udeležba na občnem zboru tako slaba. Več stanovske zavednosti potrebujejo nekateri člani, da se bodo v bodoče udeležili vsaj občnega zbora.
Izboren je bil referat tov. Ele Hlad-nikove: Vpliv stanovanjskih neprilik uči-teljstva na delovanje v šoli in izven šole, le škoda da radi obolelosti ni mogla refe-rirati sama. Država naj se potrudi, da pride čimprej nov šolski zakonik, po katerem bodo šolske občine primorane skrbeti za stanovanje učiteljs.tva, ker ravno stanovanjske neprilike mnogo ovirajo uči-teljstvo pri njegovem delovanju.
Iz tajniškega poročila posnamemo, da ie imelo društvo v letu 1921 osem k po uspelih zborovanj. Skorai gotovo je, da ie društvo prednjačilo v tem oziru vsem okraj, učiteljskim društvom. Udeležba na posameznih zborovanjih je bila častna. Društvo ie štelo koncem leta 1921 — 84 članov, kar dokazuje, da je na pranem potu. Stremeti na moramo po tem, da pride končno vse učiteljstvo pod naš krov!
Blagajniško poročilo izkazuje 20.898 K dohodkov ter 20.454 K izdatkov torej prebitka 444 K. Za Jelenc-Muhov spomenik se je v minulem letu nabralo 400 K. Organizačni davek ie znašal 1270 K, od katerega se ie nakazalo za rezervni sklad U. J. U. 620 K. Blagajnik je nadalje apeliral na rednost plačevanja članarine.
Pregledovalca računov sta predlagala nato blagajniku in odboru absolu-torij.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Davorin Matko.. podpredsednica: Marija Clarici, tajnik in blagajnik: Pran Hočevar, odborniki: Dra-gotin Gregorc, Lina Kleinenčič, Ruška Ravhekar; namestniki: Marija Arh, Franc Juvanc, Alojzij Ivanetič: pregledovalca računov: Ljudevit Koželj in Janko Vozelj.
.Slučajnosti: Društvo pristopi k čekovnemu uradu, da se bo lažje in redneje mogla plačevati članarina.
Ker so omožene učiteljice prikrajšane. pri dnevnicah draginjskih doklad, naj bi se tudi članarina zanje znižala. O tem nai bi še enkrat sklepala pokrajinska skupščina U. J. U.
Pri čitanju zadnjega »Pastirskega lista« se ie omenjalo, da je učiteljstvo, dobilo taini ukaz. dj mora vzgajati mladino v sokolskem duhu. Poverjeništvo naj stori o omejitev takih neresnic primerne korake.
Tovariš predsednik ie nato zaključil občni zbor. omenjajoč, da bo prihodnje zborovanie meseca maja v Trebnjem.
+ KOZJANSKO UČIT. DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor dne 22. marca 1922 v Kozjem ob nepovoljni udeležbi. 4 člani so opravičili svojo odsotnost, mnoge je pa zelo neugodno vreme odvrnilo, da se niso udeležili zborovanja. S prisrčnim pozdravom na navzoče je ctvoril tov. predsednik zborovanje. Po prečitanju zapisnika, ki se je odobril, so se obravnavali dopisi.
Radojevičev načrt zakona o osnovnih šolah. K temu načrtu je vposlal tov. Lov-še izpreminjevalne predloge. Izvoli se poseben odbor, ki ves načrt prouči še enkrat in vpošlje izpreminjevalne predloge UJU v Ljubljani. Izvolijo se tovariši: Šetinc Fr., Potočnik A., Lovše J. in Iva-nuš R.
Iz tajniškega poročila tov. Ivanuša posnemamo, da je društvo v letu 1921 štelo 28 članov in 2 častna člana. Od teh se je preselilo v druge okraje 6 članov; poročila se je 1 članica. Pristopile so k društvu 3 tovarišice. Tako šteje društvo v tekočem letu 24 članov in 2 častir člana. Društvo je imelo v minolem letu 4 zborovanja, pri katerih je bilo 5 daljših predavanj in 1 hospitacija. Društvo je odposlalo zastopnike na pokrajinsko skupščino v Rogaški Slatini in na državno skupščino v Zagrebu.
Blagajniško poročilo tov. Šketove izkazuje v letu 1921 dohodkov 7720 K in izdatkov 6857 K 10 v. Pregledala sta račune tov. Gerbačeva in tov. Pečnik ter iste našla v popolnem redu. Tov. blagaj-ničarki sfc je izrekel absolutorij. —
V odbor so se izvolili sledeči: predsednik Fran Šetinc, podpredsednik Ante Potočnik, tajnik Robert Ivanuš, blagajni-čarka Marijana Šketova: odborniki: Anton Gradišnik, Alojz Pečnik in Ivan Lovše.
Sprejmejo se sledeči predlogi: a)
Tov. Šetinc: 1. Učiteljstvo se nai udeležuje pri nabiranju narodnega blaga v zmi-slu poziva Ljubljanskega Zvona iz 1. 1887; 2. Tov. Lovše se naprosi, da ob priliki prihodnjega zborovanja praktično pokaže, kako poučuje deška ročna dela.
b) Tov. Potočnik: Da se priglasi več reflektantov za izpraznjena učiteljska mesta v kozjanskem okraju, se naj sestavi do prihodnjega občnega zbora spomenica na višjo šolsko oblast, da se pomakne kozjanski okraj v višji draginjski razred. Sestavo spomenice prevzame predlagatelj.
c) Tov. Ivanuš: Kozjansko učiteljsko diuštvo se pridružuje sklepu celjskega in brežiško-sevniškega učit. društva glede denarnih zbirk v osnovnih šolah.
Naknadno se objavijo sklepi društva z dne 20. julija 1921 in 24. novembra 1921 in sicer:
1.	da se objavijo v stanovskem glasilu imenoma vsi tisti člani, ki izostanejo od zborovanja trikrat zaporedoma, ne da bi se prej opravičili in
2.	da bodi prispevek v rezervni sklad obvezno plačilo; zato naj poverjeništvo UJU v Ljubljani sestavi proračun ter določi za vsakega člana znesek, ki se vplača obenem s članarino.
Prihodnje zborovanje bo meseca maja v Zagorju.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ie dne 6. aprila t. 1. pri dobri udeležbi zborovalo v Ormožu; navzočih je bilo 67% vsega članstva.
Predaval ie o modernem risanju tovariš Ivo JanČic iz Ptuja na podlagi od niega sestavljenega podrobnega učnega načrta in mnogoštevilnih lastnoročno izdelanih risb. V tri ure trajajoči razpravi nam ie razlagal naravno pot risanja in kazal kako se doseže po najenostavnejši poti zahtevani smoter. Izdal je v tisku že podrobni učni načrt o modernem risanju za vse stopnie osnovnih šol, v katerem ie snov na posamezne razrede oz. šolska leta, po letnih časih in na posamezne mesece razvrščena, risbe k temu načrtu izidejo v kratkem.
Prosvetno delo. K snujočemu Učiteljskemu domu v Mariboru ie pristopilo 30 članov, k Zvezi kulturnih društev v Ljubljani pa naše društvo kot ustanovnik z 200 K. Za Pedagoški didaktiški krožek v Mariboru se je nabralo 604 K, za Učiteljski konvikt v Ljubljani dosedai okoli 600 K. Vsi ki so dobili bloke od našega društva, naj neprodane listke vrnejo predsedniku tovarišu Raišpu za konečni obračun.
Izlet, 18. maja priredi društvo poučni izlet v Čakovec. Železniška zveza je ugodna. Ob 7. uri 40 min. gre vlak iz Ormoža v Čakovec. nazaj v Ormož pa pride ob 19. uri 15 min.
Petdesetletnica, Sestavil se ie pod podstvom tov. Dom. Serajnika moški pavski zbor, ki nastopi pri društveni petdesetletnici, katero slavimo drugo leto. Vsak pevec naj si preskrbi II. del Mohorjeve pesmarice. Pevske vaje se bodo vršile o priliki društvenih zborovanj. Pri-hodnie zborovanje ie pri Sv. Miklavžu dne 8. junija t. 1
+ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo j dne 5. t. m. v Podnartu. Zborovanja se je udeležilo 54 članov.
Otvoritev: Tov. predsednik pozdra-r vi navzoče in pojasni, zakaj smo zborovali na najskrajnejši točki našega okraja, i Nato prečita dopise tov. Luznarja, Tvor-| niče učil in Jugoslovanske Matice.
Referat: Tovarišica Silva Šušteršič je predavala o temi: »Boj proti alkoholu v ljudski šoli.« Referat je bil krasen ter smo ga vsi z vnemo poslušali. Predavateljica nam je vcepila nove vzpodbude za tozadevno delo. Prosili bi. da bi se tovarišice pogostejše oglašale s sličnimi referati.
Resolucija: Sklene se poslatj. na okrajno glavarstvo vlogo glede omejitve pijančevanja v okraju. Obenem se naroči pedagoškemu odseku, da prouči in sestavi podrobni načrt poučevanja v alkoholu. Tov. nadzornik priporoča, da se v zimskem času ura za telovadbo vporabi za pouk o alkoholu.
Samopomoč: Tov. Korošec poživlja k pristopu k tej organizaciji.
Za prihodnje zborovanje je določen kot referent za temo: »Logično čitanje v osnovni šoli« tov. Ivan Stupica, za proti-referenta pa tov. Menard.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. aprila v Celju ob mnogobrojni udeležbi. Počastil je zborovanje s svojo navzočnostjo tudi višji šolski nadzornik Gaberšek, katerega je predsednik z navdušenimi besedami pozdravil. G. višji šolski nadzornik se zahvaljuje, burno aklamiran, vsem udeležencem za ljubezniv sprejem, popiše kot soustanovitelj ter svoječasni društveni funkcijonar našega društva v kratkih in jedrnatih besedah, kako je društvo nastalo in se razvijalo, poudarjajoč, da je stalo društvo vedno in odločno na narodni podlagi ter je gojilo odkritosrčno kolegi-jalnost med društveniki. Iskreno ga veseli, da vidi tovariše in tovarišice v tako mnogobrojnem številu zbrane in želi društvu, da bi rastlo in cvetlo ter da bi rodilo delovanje v naši organizaciji stoteren sad.
Stanovske zadeve.
I. Tovarišice, včlanjene v našem društvu odklanjajo soglasno pristop k no-
. i
vemu društvu učiteljic v Mariboru. Po-
1 udarja se, da bi pomenilo to prvi korak k ločitvi in bi bilo cepljenje v naši ordaniza-ciji neumestno.
2.	Sklene se, naprositi višjo šolsko oblast, da se naj ustanovi poseben uradni šolski list, ker je to le v dobrobit napredku šolstva. Ostala učit. drušva pa se naprošajo, da sklepajo v istem smislu.
3.	Tovariši in tovarišice, ki se name- j ravajo udeležiti Falskega izleta, naj to ja- ' vijo do 20. t. m. društvenemu predsed- i niku.
4.	Druga polovica društvenine se ima t poravnati dne 1. majnika. Vsako šolsko vodstvo prejme dve položnici. Na eni se nakaže članarina, a na drugi prispevek za Gradišnikov spomenik.
5.	Nabiranje prispevkov v Celju za Gradišnikov spomenik prevzame tovariš Levstik.
6.	Apelira se na vse tovariše, da pri-; spevajo za ta spomenik, ker je to naša
častna in stanovska dolžnost.
Predavanja.
Na to je predaval tov. nadz. Černej o temi: »O medsebojnih odnošajih učitelj-stva«. Odkritosrčne in dobrohotne besede tovariša predavatelja so dosegle svoj namen. Dokazal je iz svoje dolgoletne izkušene prakse, kako kvarljivo vpliva trenutno razpoloženje tovarišev in tova-rišic v slučajih napetih odnošajev in kako dajajo malenkostni vzroki povod k brezplodni razkrojitvi ali marsikaterikrat celo k popolnem razpadu medsebojnega prijateljskega razmerja.
Da vlada prisrčna harmonija na šoli; j treba je v prvi vrsti brezpogojne odkritosrčnosti in energičnega nastopa; birokratsko in malenkostno naziranje, vmešavanje nepoklicnih faktorjev itd. povzročajo večinoma nevzdržno razpoloženje. Naše geslo bodi: Hrbet prost, glava čista in čista vest!
Navzoči višji šolski nadz. je poudarjal željo in potrebo, da bi naj vsako učiteljsko društvo imelo slično predavanje.
O kmetijskem pouku pa je predaval tovariš Petriček. Poročevalec je omenil, da je v letih 1893., 94. in 95. osebno ogledal vse šolske vrtove celjskega okraja ter o njih stanju poročal pri vsakoletni okr. učiteljski konferenci. Leta 1809., 10. in 11. si je pa pismenim potom dobival podatke o šolskih vrtovih ter na podlagi istih potem sestavljal poročila. Sigurno je pa bilo stanje šolskih vrtov pred vojno boljše', nego je sedaj. To je pa povzročila vojna, med katero je učna uprava izdala parolo: »Skrbite v prvi vrsti za živež!« — Predvojno stanje šolskih vrtov bi pa bilo še boljše, ako bi bila in-dolenca raznih krajnih šolskih svetov in občinskih zastopov manjša, brižnost šolske uprave — zlasti pa stavbnih komisij pri stavbah novih šolskih poslopij, večja.
Nove naredbe glede kmet. prir. pouka pozdravlja z velikim veseljem, zlasti pa institucijo nadzornikov za šolske vrtove.
V nadrobno ocenjevanje Rohrmano-vega načrta glede ustanovitve kmet. nad. šol se ni spuščal.
Končno je podal jako spretno sestavljeno dispozicijo, po kateri se on drži pri kmet-, prir. pouku na osnovni šoli v Žalcu.
Predavatelja sta žela burno odobravanje, tov. predsednik pa se jima je prav prisrčno zahvalil.
+ SLOVEN JEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. aprila 1922 v deški šoli v Slov. Bistrici. Navzočih ie bilo 29 članov, odsotni so se skorai vsi opravičili.
Društvene in stanovske zadeve. Predsednik tov. Karbaš opozori zboroval-ce, da bo letos naše društvo praznovalo 50 letnico svojega obstanka» ter izraža misli, kako naj bi se ta dan tem slavneje praznoval. — K našemu društvu so pristopili naslednji novi člani: nadučitel.i tov. Kokl in učiteljica tov. Vobičeva iz Stude-nic in nadučitel.i tov. Zagažen iz Šmartna.
Izmed dopisov omenim dopis »Jugo-slov. Matice«, »Tvornice učil« v Ljubljani in dopis mariborskega učiteljskega društva glede ustanovitve učiteljskega kon-vikta v Mariboru. Tozadevni predlogi na zadnji dopis se pošljejo mariborskemu učiteljskemu društvu.
Vrtnarski tečaj. Z zadovoljstvom se vzame na znanje poročilo vrtnarskega nadzornika g. A. Skulia, da priredi v Slov. Bistrici dne 25. in 26. aprila vrtnarski tečaj, h kateremu so se javili skoraj vsi člani.
Predavanje. Vršilo se ie predavanje znanega strokovnjaka g. prof. Antona Gvaiza. ki ie kaj zanimivo in poučno predaval o modernem risaniu. V imenu zbranega učiteljstva se mu ie predsednik prav toplo zahvalili za ¡zborno podavanie.
Slučajnosti. Soglasno se sprejme sledeča resoluciia: Učiteljstvo sloveniebi-
striškega društva izjavlja, da tudi z nov0 draginjsko doklado ne more izhajati. rodaini faktorji naj vendar začno energi-čno pobijati draginjo in naj zaustavijo Gospodarsko krizo. Zaslužek javnega nameščenca ie komaj za hrano, obleke pa S[ ne more nabaviti.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO 8. aprila 1922 ob povoljni udeležbi kljub slabem« vremenu. — Zopet je ovenel en list na mogočnem deblu organizacije — Min,; Grčar-Likajjeva nas ie za večno zapy-stila. Tihi borci in delavci legajo k večnemu počitku, a njih ideje, njih duh živi med nami in nas vodi po iasno začrtani poti. — Tajnik je podal kratek pregled društvenega delovanja za letošnje leto. Živahna debata se ie vnela o točki; Pobiranje prispevkov po šolah. Končno ie učiteljstvo sprejelo sledečo resolucijo: Višji šolski svet naj ukine in prepove nadalje vsako pobiranje darov _oo šolah v katerikoli svrhe, ker to pobiranje nasprotuje vzgojnim načelom in še veljavnim zakonom, a istočasno škoduje ugledu šoje.
O akciji »Boi za dobro zdravje« ie učiteljstvo .«prejelo sledeči resoluciji:
1.	Učiteljstvo odklanja to akcijo iz sledečih motivov:
a)	Ta ideja nam ne prinaša nič novega, ker ie nri nas gotovo tako stara kot v Ameriki;
b)	nam ne prinaša nič koristnega, posebno s svojo tesno omejitvijo na kos mila in ščetko.^ ki nasprotuje marsikaterim hieieničnim predpisom;
c)	nas stavi pri kulturnih narodih v čudno luč in v isto vrsto z nekulturnimi narodi:
č) nasprotuje narodni samobitnosti in vzgoji:
d)	način udejstvovanja te ideje nasprotuje pedagoško-didak. načelom, ki se v bistvu zelo ločijo od amerikanskih in ie ideja v tej obliki za dogledni čas pri nas neizvedljiva:
2.	želi na deci, da se fizično okrepi s tečno in zadostno hrano, toplo in snažno obleko, potem bode tudi mladina dovzet-neiša za vse, kar je idealnega in vzvišenega.
Tu bi pač našli Amerikanci hvaležno in obširno oolie. da se lahko udejstvujeio za orocvit našega naroda. Kadar bodo nrihaiali v tem znamenju, tedai dobrodošli in naša hvaležnost bode nlačilo za njih požrtvovalnost.
Nato ie sledilo oredavanie tovariša Kociiančiča o učiteljski Samopomoči. V kratkem in temeljitem referatu nam je podal namen, delovanie in korist tega pre-potrebnega društva in ie končno pozival k pristopu. Samo v lastni zavednosti, lastni požrtvovalnosti ie naš spas.
Društvo nristooi kot član k »Osrednji zvezi avnih nameščencev in vpokoien-cev« in poviša članarino letno na 70 Din.
Iz pisarne strokovnega tajništva — poverieništva UJU.
Udeiežniki koncertne turneje, ki
so naročili slike s potovanja, nai jih dvig-neio v pisarni strokovnega tajništva.
—	Pokojninske dnevnice. Na razna
tozadevna vprašania. pojasnujemo, da prejemajo vookoienci (po zakonu br. 70. razgl. v Služb. Novinah št. 54: Uradni list št. 27. z dne 21. 3. 1922) enake dnevnice, ki so iih prejemali v dobi svojega zadnjega aktivnega službovanja. Kdor torej sto-ni v pokoi s polno službeno dobo. po 32 letih, dobiva polne prejemke, tako glede temeljne plače kot glede dnevnic.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—	Bukovica, J. L.: Notica je natisnjena v predzadnji številki in smo upravi naročili, da Vam sporoče, če se kdo priglasi. -i.
Nove knjige in druge publikacije.
-kpl Andrej Rape: Mladini. VIL
zvezek s slikami. Ljubljana 1922. Last i" založba Društva za zgradbo učiteljskega konvikta. Natisnila Učiteljska tiskarna.
—kpl 1914. Isaije Mitrovič. Pesmf Cena 3-50 Din. Izdala knjigarna Učiteljskega delniškega društva Natoševič v Novem Sadu.
—kpl Srbske pripovedke. Fran £t* javec. Tiskala, izdala in založila Učite')' ska tiskarna v Ljubljani. Str. 198. L. 192" Cena vezani knjigi 18 Din. J 1 -kpl Češka antologija. Uredil ^ Ivan Lah in je izšla kot izredno izdani Slovenske Matice. 1922_____^
Odgovorni urednik: Franc Štruke'J' Last in zal. UJU — poverjen. LjublJ3".'
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubi'3' '