Cestopis.
(Dalje/)
Potem so nastopile križanske vojske (od leta 1096—1292), ktere so Evropo jedno-stranske rimske ali latinske izobraženosti obvarovale. Po križanskih vojskah so se iztočne vede, iztočni nagledi, iztočni življi u zapad presadili i s totimi premešali.
Ruska teh znamenitih dobičkov, kakor germanska ljudstva, ni imela. Slovenski narod, ki se je v sadajni Ruski naselil, ninaišel nikak-šno ga ljudstva in omiko si pridobiti zamogel. Tim več naišel je le slabe ostanke čudskih ljudstev, ki so v duhovnih darovih in omiki bila še daleč za unimi. Kerščanstvo je dobila Ruska od iztočne cerkve o času, ko je ta, ako ne popolnama ločena od zahodne, saj vnepri-jateljstvu ž njoj živela. Ruska se je tedaj od ostale Evrope oddaljila še bolj ko gerčko cesarstvo, kteromu je iz političkih obzirov latin-skoga zahoda tako treba bilo, da si gerčki cesarji niso upali še s papežem prijateljstva popolnama podreti. Ruska bila je naproti gerč-komu cesarstvu bolj sovražna kot prijateljska. Bila je samo v zvezi s carigradskim patriar-chom, ki je Rusko na Carigrad vezal; ali ta vez bila je kam rahleja, slabeja, ko zveza germansko-rimskih ljudstev z Rimom. Zraven toga je u tem obziru še to neizmerno važno, Ruske ni gerčkoga temoč slovenski jezik za svoje bogočastje izvolila. Torej ruskej duhovščini ni potrebščina ukazala, gerčkoga jezika se naučiti. Akoravno ne gerčka cerkvena kni-ževnost, je vendar klasičko starogerčko slov-
stvo Ruski zvekšine tuje ostalo. Bil je sicer staroslovenski jezik lep, bogat, omikaven, — od Cirila i Metuda izvcrstno poslovenjeni deli sv. pisma še zdaj to svedočijo. Še sdaj se iz staroslovenščine jemljejo besede, premene, izrazi za višje pesničtvo! Vender ni imel no-bedne kniževnosti, ni tedaj mogel za podlogo izobraževanja biti. Celo neravno tedej je, da Ruska ni mogla z ostalo Evropo vred na jed-naki stopnji napredovati v duhovskem i der-žavnem razvijanju. Vender tudi takrat ni popolnoma brez vse dotike ostala. Že od 10. do 13. veka naidemo sled omike in narodnoga slovstva kakor v ostali Evropi; v tem obziru Ruska ni daleč zaostalo za ostalimi krajinami ktere so kerščanstvo ž njoj vred sovremeno prejele, p. Skandinavia. Letopisi ekestora meniha v Pečierskem samostanu v Kievi konec 11. veka nam kažejo takratno izobraženost jezika, cerkvene, družbinske razmere, stopnja omike, ki se poljske, češke, švedske i danske ne ustraši! —
Na tej stopnji pa je Ruska takrat tudi obstala ! Od iztoka narpred od Polovcev hudo stiskavne, se ni mogla — čeravno od papeža i carigradskiga cesara opominjana — križanskih vojsk udeliti, ktere so za nerodno omiko tako važne bile. Kmalo potem so Mongoli, Ta-tari Rusko poglavili i podjarmili, pa tudi teiste lepe cime narodnoga izobraževanje zaostalo, alj za politički stan Ruske je važne i dobrotne nasledke imelo. Na zvunaj se mnoge dele raz-komandana, znotrama po samostalni moči ple-menstva i mest političko oslabljena je Ruska vso edinost zgubila, je tudi brez dolgoga opora po nekterih kervavih bitvah premagavcam u
pest padla. Mongoli se v Ruskoj niso naselili. Akoravno je Kan zlate čete na južni Volgi u mestu Saraj svoj stalni sedež imel, njegovo ljudstvo je vender vedno kočevalo nomadiziralo Pustil je Ruse u njihovi ustavi, tirjal je le dačo i namet op njih." —
(Dalje Bledi.)
Slovstvo in umetnost.
*	Od našega rajnega Stanka Vraza so sledeča dela tiskom na svitlo prišla: „Na-rodne pesni ilirske," razdio I. Zagreb 1839. „Djulabije, ljubezne ponude i. t. d." Zagreb 1840. „Guste i Tambura, različite pesni;" zlatni Prag 1845. Literarna pozaostalost Vrazova je res bogata i znamenita. Da bi le od dobrih rok pršla, i se hitro tiskom izdala! Med rečmi, ki jih je St. V. zapustil, se menda znajde drugi i tretji razdel izverstne i velikovredne sbirke narodnih pesni ilirskih. Znamenito knjižico svojo je Stanko Vraz sporočil Zagrebškemu museumu.
*	Cosp. Matija Maj a rje svojo slovnico prenaredil za ljudske šole, in je misli visokimu ministerstvu predložiti, da naj jo poterdi za slovenske ljudske šole. Se ve, de ja sostav-Ijena u duhu složnem in uzajemnem. Boljši in potrebam Jugoslavjanov primernejše slovnice bode težko kdo napravil. Tudi knjižico: „Že-leznica iz ilirskoga narečja u rusko" jeMajar ravna dokončal. Bavno o pravem času pride ta knjižica, — ona bode k slovanskej slogi in k približovanju slavjanskih narečjah mnogo pripomogla.
Odgovorni vrednik: Dragotiti Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Ymilni list št. 49.
St. 6379.
Oznanilo
(186.) C 3
Z oziram in kakor pristavk tukajšniga oznanila od 14. maja t. 1. št. 3960 se s tem naznani, da se je za zamenjavo listkov der-žavnega zaklada tudi c. k. denarnica v No-vemmestu odločila, tedaj se bodo tudi pri imenovani denarnici listki deržavnega zaklada od 1. januarja 1851 po 50 gold. 10 gold. in 5 gold. na poti zamenjave za tripercentne denarnične navkaze, listke deržavnega zaklada ali banknote dajali.
Od c. k. davknega vodstva za krajnsko kronovino.
Ljubljana 26. julija 1851.
Št. 2153.
Oznanilo
(137.) 3
S 1. augustom t. 1. se bo doba prihoda in odhoda potovske pošte med Vidrio in Verh-niko promenula, in sicer takole:
Od imenovane dobe se bo namreč pešni pot vsak dan ob 1 popoldne iz Vidrie podal, ob sedmih na večer na Verhniko prišel, tod prenočil, in drugo jutro se ob šestih v Vidrio vernul in tod ob dvanajstih dospel. C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. julija 1851.
Schiitz, s. r.
Št. 6063.	Pl'OglaS.	(138.) c 3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem vse tiste pozove, ki imajo na zapust-nini 5. februarja 1.1. v zgornjem Kašlju št. 45 umerlega posestnika Jurja Židana, po domače Podgorca kakor posojivci kaj tirjati, ali če so mu kaj dolžni, se 29. augusta t. 1. dopoldne ob devetih pri tukajšnji vradnii oglasiti, ko bo dan deržan, ker si bo tisti, ki ne pride moral sam sebi škodljive nasledke § 814 deržavljanskega zakonika pripisati.
Ljubljana 25. junija 1851.
lleinricher s. r. okrajni sodnik
Št. 4099.	Proglas.	(139.) c 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanim dedičem in pravnim naslednikom Matevža Waherja :
Da je zoper nje Valentin Ivoder iz Viž-marjev tožbo na posest in spoznanje vlastnine, v gruntnih bukvah nekdajne grajšine Jable pod redno št. III v Vižmarjih ležečega pol zemljiša vložilj in da se je v tej zadevi za kuratorja jzatozenih dr, Oviač postavil, dan
te pravne obravnave se je odločil na 15. oktobra 1.1. zjutraj ob devetih pri tukajšni vradnii.
Zatoženi naj tedaj k imenovavi obravnavi ali sami pridejo in svojo pravico skažejo, ali naj pa opolnomočnega k njej pošlejo ali pa postavljenemu kuratorju pripomočke na roko dajo, ker se bo sicer ta pravna reč s tem po obstoječih postavah izpeljala.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 14. maja 1851.
Hcinriher s. r. okrajni sodnik.
Št. 19 6 2.
Proglas.
(140.) C 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanimu Matiju Vresicu in njegovim neznanim dedičem:
Da je zoper nje Štefan Dominik iz Raz-dcrtega 'tožbo 27." maja 1851 št. 4962 na posest na Verhu pod vpisno št. 7 ležečega v gruntnih bukvah ribniške farne gosposke pod urb. 4 postavljenega četert zemljiša tožbo vložil, in da se je dan ustmine obravnave na 16. oklobra t. 1. žjutraj oh devetih odločil.
Ker je neznano, kje da se derže, se jim je za kuratorja gospod dr. Napret odločil. Oni se tedaj opomnijo, da naj o pravem času ali sami pridejo, ali pa svojemu zastopniku pravne pripomočke na roko dajo, ali pa dru-zega zastopnika temu sodništvu naznanijo, ker bi si morali sicer sami sebi nasledke za-muje pripisati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 27. maja 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
St. 4963.
Proglas.
(141.) C 1
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanemu Matiju Verzicu in njegovim neznanim dedičem:
Da je zoper nje Štefan Dominik iz Raz-dertega tožbo 27l maja 1851 št. 4963 na posest v gruntnih bukvah magistralnega Ko-zarjevega posestva pod rekt. št 296 zapisanega gojzda Kurnik vložil, in dan ustmine obravnave se je o tej zadevi na 16. oktobra 1.1. dopoldne ob devetih odločil. Ker ni znano, kje da se derže, se jim je za kuratorja dr. Napret postavil. Oni se tedaj opomnijo, da naj o pravem času ali sami pridejo ali svoje pravne pripomočke svojemu zastopniku na roko dajo, ali pa druzega zastopnika temu sodniš-
tvu naznanijo, ker bi sicer nasledke zamuje sami terpeti imeli.
C. k. okrajni sodništvo ljubljanske okolice. Ljubljana 27. maja 1851.
lleinricher s. r. okrajni sodnik.
Št. 4966.
(142)C 1
Proglas
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznani Marii Goršič in nje neznanim dedičem:
Da je zoper nje Jožef Bradač iz Ponove vasi tožbo 27. maja 1851 št. 4966 glede vgasnenja na njegovem v gruntnih bukvah grajšine Cobelsberg pod rekt. št. 408 zapisanega, v Ponovi vasi pod vpisno št. 19 ležečega zemljiša z ženitno pogodbo od 21. januarja 1811 v prid Marie Goršičeve dolžne ženitne tirjave per 200 gold. kakor tudi pravice pre-življenja vložil, in dan ustmene obravnave se je odločilna 16. oktobra 1.1. zjutraj ob devetih.
Ker ni znano, kje da se zatoženi derže, jim je bil za kuratorja postavljen gospod dr. Rudolf, s kterim se bo ta pravna zadeva po sodniškem redu obravnala.
Oni se tedaj opomnijo, da naj ali sami o pravem času pridejo, ali zastopniku pripomočke na roko dajo ali pa druzega zastopnika temu sodništvu naznanijo, ker se bodo sicer sami nasledke zamuje pripisati morali.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 28. maja 1851.
C. k. okrajni sodnik.
Heinricher s. r.
Št. 5350.
Proglas.
(143.) C 3
vpoklic z a p u s t n i n s k i h p o s o j i v c e v. Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo na zapustnini 27 februarja 1851 umerlega posestnika tretjine zemljiša Jurja Seliškarja iz Lukovic št. 6 kakor posojivci kaj tirjati, da to naznanijo in dokažejo, 4. augusta zjutraj ob devetih priti, ali od tega časa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako po zadoslenih tirjatvah nič več premoženja ne ostane, svoje pravice zgubili, ako jim kaka zastava ne gre.
Ljubljana 18. junija 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.