Liberalizacija poštnih storitev ter njihovo financiranje vprihodnosti matjaž andric Pošta Slovenije Prispevekobravnava aktualnoproblematiko procesa liberaliza- cije trga poštnihstoritevznotraj Evropskeunije,kijepripripravi pravno-formalnih podlagvzakljuˇ cnifazi.Ssprejetjem tehpod- lag naustreznih institucijah Evropskeunijeboveˇ cinoma dolo- ˇ cenotudi,kakoliberalizacijo trga poštnihstoritev izvesti,into bodomorale države ˇ clanice vdoloˇ cenem rokuizpeljati. Vpre- dlogu pravno-formalnih podlagza izvedbo zakljuˇ cnefaze libera- lizacije soavtorji (strokovnatelesa Evropskeunije) ohraniliraz- meroma visokstandard poštneuniverzalnestoritve (naprimer dostava vsajpetkrat nateden navsak naslov,hitrirokiprenosa) ter za zagotavljanje tega standarda predvideli tudirazliˇ cne na- ˇ cinefinanciranja. Naˇ cinifinanciranja sopovzeti izrešitev dru- gih gospodarskihsektorjev,kisosevbližnjipreteklostiprav tako liberalizirali in kiimajoprav takoobligacijo opravljanja univer- zalne storitve. ˇ Ceprav sopredlagani naˇ cinivdrugihgospodarskih sektorjih žeboljalimanjuspešnouveljavljeni,sobilivjavniraz- pravi ospremembah vpoštnemsektorjuzelo izpostavljeništevil- nimpomislekom.Najpogostejšipomislekisenanašajopredvsem napredvidenenaˇ cinefinanciranja univerzalnestoritve, regulacijo dostopadojavnega poštnega omrežja ter nafinanciranjevzdrže- vanjainrazvoja javnega poštnegaomrežja. Zaodmik oddeloma neproduktivnih razprav seje najboljšelotiti izdelave ˇ cimnatanˇ c- nejšihprojekcij uˇ cinkovsprememb, kisov ˇ clankunakazanespo- enostavljenimi modelipredvidenih naˇ cinovfinanciranja univer- zalne storitve.Te modele botreba vprihodnostinadgraditi skon- kretnimi podatkiinzupoštevanjembistvenihposebnostivsake države ˇ claniceEvropskeunije. Kljuˇ cnebesede: liberalizacija, univerzalnastoritev,direktiva, model financiranja,Evropskaunija Uvod VokviruEvropskeunijejebilprocesliberalizacijetrgapoštnihstori- tevokvirnonakazanželeta1992zobjavozeleneknjigeinleta1993z objavo obvestila o smernicah za razvoj poštnih storitev v Skupnosti. Konecleta1997pajebilasprejetadirektiva97/67/es.Zadnjipredlogi sprememb oziroma dopolnitev direktive 2002/39/es(v nadaljevanju management 2 (4): 333–344 333 MatjažAndric poštnadirektiva),kisoševobravnavi,sopredvidevalipopolno libe- ralizacijo trga poštnih storitev z letom 2009. Vendar je precej burna javnarazprava,kijepotekalavprvipolovici leta2007,žeprispevala kpreložitvirokapopolne liberalizacijenaleto2011. Eden od najspornejših elementov predvidene liberalizacije trga poštnih storitev je financiranje univerzalne storitve (Pricewater- houseCoopers2006c,6–7),kibilahkopovzroˇ ciloznatnoposlabšanje finanˇ cnih rezultatov izvajalcev univerzalne storitve. Korenine uni- verzalne storitve v okviru poštnih storitev segajo v leto 1840, ko so v Veliki Britaniji izvedli poštno reformo z zelo pomembno inova- cijo – poštno znamko. Za ceno vnaprej plaˇ cane poštne znamke je bil opravljen prenos pisma kamor koli po državi. Enotna cena ter enotenstandardprenosapocelidržavistaostalaosnovnaznaˇ cilnost poštne univerzalne storitve vse do danes (PricewaterhouseCoopers 2006a,1). Kljub oˇ citnim prednostim, ki jih je takrat reforma prinesla, pa je zdaj takšnaureditev vokviru liberalizacije problem. Enotna cena za prenos pisem za celotno državo namreˇ c ne more izražati dejanskih stroškov prenosa pisma med dvema toˇ ckama, saj je cena za prenos medzelooddaljenimipodeželskimiobmoˇ cjiprenizka,zaprenosmed bližnjimi gosto poseljenimi obmoˇ cji pa previsoka. Takšna regulacija jeobuvajanjukonkurencevelikproblem,kigameddrugimposkuša reševatitudipredlog nove poštne direktive. Vjavnirazpravioupraviˇ cenostipopolneliberalizacijetrgapoštnih storitev sta se v glavnemoblikovali dve interesniskupini. Prva inte- resna skupina je zagovarjala predviden datum liberalizacije s 1. ja- nuarjem2009terstališˇ ce,daimajopoštnioperaterjiindržave ˇ clanice Evropske unije v predlaganem novem pravno-regulativnem okviru na voljo dovolj mehanizmov za zagotovitev normalnega delovanja trgapoštnih storitevnapopolnoma liberaliziranemtrgu. Druga interesna skupina je trdila prav nasprotno in je vztrajno opozarjala na neustreznost predvidenih mehanizmov financiranja univerzalne storitve, ki kljub dejstvu, da so se ti mehanizmi morda pokazalikotustreznivnekaterihdrugihsektorjih(naprimervletal- stvu,telekomunikacijah),tošenepomeni,dasoustreznitudizapo- droˇ cje poštnih storitev. Naˇ cina financiranja, ki ju predvideva poštna direktiva,sta: mehanizemzakompenziranjeizjavnihsredstev, razdelitev tako imenovanih neto stroškov za zagotavljanje uni- verzalnestoritve medizvajalcestoritevin/aliuporabnike. Druga interesna skupina je še zlasti opozarjala na razlike in po- 334 management · leto 2 Liberalizacija poštnihstoritev sebnosti trgov poštnih storitev v posameznih državah Evropske unije, zaradi katerih bi predvideni datum liberalizacije lahko pov- zroˇ cil prevelike motnje v doloˇ cenih, na liberalizacijo manj priprav- ljenih državah (PricewaterhouseCoopers 2006b, 5–6). Razlike med državami so namreˇ c že od najbolj osnovnih kazalcev naprej zelo velike: na primer Litva 61,84 pisma/prebivalca, Slovenija 427,35 pi- sma/prebivalca(UniversalPostalUnion2005,232,342). Nobenaodobehinteresnihskupinpanimoglavnaprejdovolj na- tanˇ cno predvideti ter dokazati dejanskih uˇ cinkov liberalizacije trga poštnih storitev, saj predlog nove poštne direktive predvideva samo okvir morebitnih ukrepov regulacije, ki naj bi jih dokonˇ cno opre- delila vsaka država ˇ clanica sama glede na znaˇ cilnosti lastnega trga. Glede na navedeno ter glede na številna odprta vprašanja, ki jih li- beralizacijaprinaša,jeodloˇ citevopreložitviterminapopolnelibera- lizacije morda še najprimernejša, saj daje vsaki državi dodaten ˇ cas, da za lasten trg preizkusi razliˇ cne modele ukrepov liberalizacije ter doloˇ cinajprimernejše.V ˇ clankubodozenostavnimiraˇ cunskimimo- deliprikazanesimulacijerazliˇ cnihmehanizmovfinanciranjauniver- zalnestoritve. Formalnapodlagazaliberalizacijotrgapoštnihstoritev vEvropskiuniji Osnovnaformalnapodlagazaliberalizacijopoštnihstoritevvokviru Evropske unije je že omenjena poštna direktiva. Popolna liberali- zacija trga poštnih storitev bi po mnenju Evropske komisije zaradi uˇ cinkov veˇ cje konkurence izboljšala raven storitev z vidika kakovo- sti, cen ter možnosti izbire izvajalca. Liberalizacija poštnih storitev bi po mnenju Evropske komisije prav tako sprostila potencial rasti inzaposlovanja vsektorju. Tem usmeritvam je v celoti sledil tudi predlog nove poštne direk- tive(vpostopkusprejema),kijesicerohranilstatusuniverzalnesto- ritve,vendarsesistemfinanciranjatepomembno spreminja. Status oziroma pojem univerzalne storitve, ki ostaja nespreme- njen, je naslednji (Pošta Slovenije 2007): minimalen obseg poštne univerzalne storitve vkljuˇ cuje prenos pisem do dveh kilogramov, prenos paketov do deset kilogramov ter storitve za priporoˇ cene in vrednostnepošiljke;standardopravljanjanavedeneuniverzalnesto- ritve zahteva vsak delovni dan oziroma vsaj petkrat na teden en sprejem in eno dostavo. Poleg tega je Agencija za pošto in elek- tronske komunikacije Republike Slovenije še dodatno predpisala, da morabitivSloveniji vsaj95%pošiljk prenesenihvenemdnevu. Razlike med direktivo 97/67/ecin direktivo 2002/39/ecter med številka 4 · zima 2007 335 MatjažAndric predlogom nove poštne direktive pa so velike predvsem pri pred- videnem naˇ cinu financiranja univerzalne storitve. Stari direktivi sta dovoljevali, da se v obsegu, ki je potreben za financiranje izvaja- njaustrezneravniuniverzalnestoritve,vdržaviˇ clanici lahko do- voli opravljanje rezerviranih storitev (monopol). S prihodki iz na- slova opravljanja rezerviranih storitev je izvajalec univerzalnih sto- ritev lahko pokrival tudi stroške opravljanja univerzalne storitve, ne pa tudi stroškov drugih storitev. V ta namen je moral voditi loˇ cene raˇ cunovodskeevidenceposebejzarezervirane,univerzalneindruge storitve,takodajebilomogoˇ cenadzorovatidovoljenoprelivanjepri- hodkov iz naslova opravljanja rezerviranih storitev na univerzalne storitveterprepreˇ cevatinedovoljeno prelivanjena drugestoritve. Predlog nove direktive je odpravil rezervirane storitve, ki na li- beraliziranem trgu ne morejo biti veˇ c domena izkljuˇ cno enega izva- jalca.KljubtemupaEvropskakomisijazaradiohranitvesorazmerno visokegastatusaravniuniverzalnestoritvepriznava,dajefinancira- njetelahkotežavno.Zaradinavedenegajevpredlogunovedirektive predvidela veˇcrazli ˇ cnih naˇ cinov financiranja univerzalne storitve, kot so: državne subvencije, sektorska plaˇ cila, kompenzacijski fondi injavninateˇ caji. Pregledpredvidenihnaˇ cinovfinanciranja univerzalnestoritve Naˇ cinifinanciranjauniverzalnestoritve,kisopredvidenivpredlogu nove poštne direktive, niso novost (Oxera 2007, 1). Razliˇ cni naˇ cini financiranja so že bili vpeljani v veˇ c državah na podroˇ cjih, na ka- terih prav tako veljajo obligacije univerzalne storitve. Kljub temu je vprašanje njihove ustreznosti in primernosti za trg poštnih storitev ševednoodprto.Zatrgpoštnihstoritevnamreˇ cveljajodoloˇ cenepo- sebnosti,kigapomembnorazlikujejooddrugihgospodarskihpanog z univerzalnimi storitvami (na primer telekomunikacije, letalski in železniški promet, energetika). Posebnosti trga poštnih storitev so predvsemnaslednje(Cremer,GrimaudinLaffont2000,47–68): poštna omrežja so precej bolj delovno intenzivna kot omrežja v drugihsektorjih(na primerenergetikaintelekomunikacije); zaradipojavaalternativnihnaˇ cinovkomunikacijesomožnostiza rast poštnih storitev precej manjše kot v drugih sektorjih (tele- komunikacije,letalskipotniškiprometipd.); uporabnikom poštnih storitev ni treba plaˇ cati »prikljuˇ cnine« za dostop do storitev kot v energetskem sektorju ali sektorju tele- komunikacij. 336 management · leto 2 Liberalizacija poštnihstoritev preglednica1 Financiranjeuniverzalnestoritvezrezerviranimistoritvami (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Visoki stroški 10 2,5 1 25,0 1,0 10,0 –15,0 Povpreˇ cnistroški 80 1,0 2 160,0 1,0 160,0 0,0 Nizkistroški 10 0,5 3 15,0 1,0 30,0 +15,0 Skupaj 100 200,0 200,0 0,0 opombe Naslovi stolpcev: (1) tip uporabnika, (2) št. uporabnikov, (3) strošek/pismo v eur, (4) št. pisem na uporabnika na dan, (5) skupni stroški v eur[(2) × (3) × (4)], (6) cena/pismo v eur, (7) skupni prihodki v eur[(2) × (4) × (6)], (8) dobiˇ cek/izguba veur[(7)–(5)].PrirejenopoOxera2007, 18. Te posebnosti narekujejo pazljivost pri doloˇ canju modela finan- ciranja univerzalne storitve na trgu poštnih storitev, na katerem je glavnina prihodkov, v nasprotju z drugimi sektorji, skoncentrirana nasorazmernomajhnoštevilodobiˇ ckonosnihstrank,motnjeprina- stopu konkurencepa sotakobolj verjetne. V nadaljevanju so prikazani in kratko opisani poenostavljeni ra- ˇ cunskimodelioziromamehanizmizafinanciranjeuniverzalnestori- tve(Oxera2007,18–75). financiranje univerzalne storitve z rezerviranimi storitvami Zaradi boljšega razumevanja problematike financiranja poštne uni- verzalne storitve uvodoma prikazujemo model financiranja z rezer- viranimi storitvami, ki pa ga novi predlog poštne direktive zaradi predvidenedokonˇ cne liberalizacijeposlediˇ cno nevsebujeveˇ c. ˇ Ce upoštevamo predpostavko, da ima izvajalec univerzalne stori- tve100uporabnikov, medkaterimije: 10 uporabnikov, ki povzroˇ cajo visoke stroške (povpreˇ cno poši- ljajosamoenopismonadan,strošek/pismoje2,5evra), 80uporabnikov,kipovzroˇ cajopovpreˇ cnestroške(povpreˇ cnopo- šiljajodve pismina dan,strošek/pismoje1,0evro), 10uporabnikov,kipovzroˇ cajonizkestroške(povpreˇ cnopošiljajo tripismanadan,strošek/pismoje0,5evra). Poslovne rezultate, ki jih izvajalec univerzalne storitve dosega pri ceni 1 evro/pismo, prikazuje preglednica 1. Z rezerviranimi stori- tvami je izvajalec univerzalne storitve lahko doloˇ cil povpreˇ cno ceno prenosa pisem ter jo oblikoval tako, da so uporabniki, ki povzroˇ cajo nizke stroške, z enotno ceno storitve pokrivali izgube pri uporabni- kih,kipovzroˇ cajovisokestroške(Cremerindr.2001,43). Zvstopomnovegakonkurenta,kibipokrilsamouporabnikezniz- kimi stroški (na primer samo mesta ali gosto poseljena obmoˇ cja), bi številka 4 · zima 2007 337 MatjažAndric preglednica2 Prikazdelitve prihodkov/stroškovobvstopu novegakonkurenta (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Stari izvajalec Visoki stroški 10 2,5 1 25,0 1,0 10,0 –15,0 Povpreˇ cnistroški 80 1,0 2 160,0 1,0 160,0 0,0 Nizkistroški 7 0,5 3 10,5 1,0 21,0 +10,5 Skupaj 195,0 191,0 –4,5 Novi konkurent V i s o k i s t r o š k i ––––––– Povpreˇc n i s t r o š k i––––––– Nizkistroški 3 0,5 3 4,5 1,0 9,0 +4,5 Skupaj 4,5 9,0 +4,5 opombe Naslovi stolpcev: (1) tip uporabnika, (2) št. uporabnikov, (3) strošek/pismo v eur, (4) št. pisem na uporabnika na dan, (5) skupni stroški v eur[(2) × (3) × (4)], (6) cena/pismo v eur, (7) skupni prihodki v eur[(2) × (4) × (6)], (8) dobiˇ cek/izguba veur[(7)–(5)].PrirejenopoOxera 2007,19. bilogroženpoložajdotedajmonopolnega–staregaizvajalcapoštnih storitev(CrewinKleindorfer2000,28). ˇ Cepredpostavimo, da: imanovikonkurentenakostroškovnostrukturokotdotedajmo- nopolni oziromastariizvajalec; uporabnikom zaraˇ cunavaenakocenokotstariizvajalec; jeuspelprevzeti30%uporabnikov znižjimistroški; seuporabnikov spovpreˇ cnimiinvisokimistroškiniloteval, potem so rezultati poslovanja obeh taki, kot jih prikazuje pregled- nica 2. Za prepreˇ citev takšnega scenarija liberalizacije trga poštnih storitev–stariizvajalecnebiveˇ czmogelfinanciratiopravljanjauni- verzalnestoritvezauporabnikezvisokimistroški(Panzar2000,211) – novi predlog poštne direktive predvideva razliˇ cne naˇ cine financi- ranja,kinajbiizvajalcemuniverzalnestoritve(lahkojihbotudiveˇ c) omogoˇ cili pokrivanje bremena univerzalne storitve, ki se mu drugi izvajalcipoštnih storitevlahkoizognejo. financiranje univerzalne storitve s kompenzacijskim fondom Pri prikazu modela financiranja s kompenzacijskim fondom lahko predpostavimo,da: so rezultati poslovanja starega izvajalca poštnih storitev in no- vega konkurenta enaki kot v primeru financiranja univerzalne storitvezrezerviranimistoritvami; 338 management · leto 2 Liberalizacija poštnihstoritev preglednica3 Financiranjeuniverzalnestoritves kompenzacijskimfondom (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Stari izvajalec Visoki stroški 10,0 25,0 –15,0 – – – –15,0 Povpreˇ cnistroški 160,0 160,0 0,0 – – – 0,0 Nizkistroški 21,0 10,5 +10,5 50% –10,5 – 0,0 Skupaj 191,0 195,5 –4,5 –10,5 +15,0* 0,0 Novi konkurent V i s o k i s t r o š k i ––––––– Povpreˇc n i s t r o š k i––––––– Nizkistroški 9,0 4,5 +4,5 50% –4,5 – 0,0 Skupaj 9,0 4,5 +4,5 –4,5 – 0,0 opombe Naslovi stolpcev: (1) tip uporabnika, (2) skupni prihodki v eur, (3) skupni stroški v eur, (4) dobiˇ cek/izguba v eur [(2) – (3)], (5) prispevek v kompenzacijski fond, (6) znesek prispevka v eur[(2) × (5)], (7) znesek subvencije v eur, (8) dobi- ˇ cek/izguba po subvenciji v eur [(4) + (6) + (7)]. *Subvencija v znesku 15 evrov je izraˇ cunanakotvsotazneskovprispevkaodprihodkov,oduporabnikovznizkimistro- ški, od starega izvajalca (10,5 evra) in od novega ponudnika (4,5 evra). Prirejeno po Oxera 2007,32. sekotosnovazadoloˇ citevprispevkavkompenzacijskifondupo- števajo celotni prihodki od poslovanja uporabnikov z nizkimi stroški; je delež prispevka v kompenzacijski fond doloˇ cen v višini 50% prihodkov. Financiranje izvajanja univerzalne storitve oziroma rezultati po- slovanja starega izvajalca in novega konkurenta so ob upoštevanju navedenih predpostavk prikazaniv preglednici 3. Vnjej jesicerna- vedenzgoljteoretiˇ ceninmoˇ cnopoenostavljenmodel,kipavendarle kaženaproblematikodoloˇ citveustreznegadeležaprispevkazakom- penzacijskifond.Delež,kijedoloˇ cenvomenjenemmodelu,jenam- reˇ ckarprecejvisok,zatobibilotrebavrealnemmodeluprouˇ cititudi drugemožnostikompenzacijskegafondaalipakompenzacijskifond kombinirati še s katero dodatno možnostjo financiranja univerzalne storitve (naprimerneposrednoaliposrednosubvencijo države). financiranje univerzalne storitve z neposredno ali posredno subvencijo države Financiranje izvajanja univerzalne storitve s posredno ali neposre- dno državno subvencijo je eden od enostavnejših modelov, saj ni treba v tolikšni meri kot sicer doloˇ cati osnove za financiranje, nosil- cev financiranja, meril ipd. Države v takšnih primerih financiranja številka 4 · zima 2007 339 MatjažAndric preglednica4 Financiranjeuniverzalnestoritve zdržavnosubvencijo (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Stari izvajalec Visoki stroški 10,0 25,0 –15,0 – –15,0 – –15,0 Povpreˇ cnistroški 160,0 160,5 0,0 – 0,0 – 0,0 Nizkistroški 21,0 10,5 +10,5 – +10,5 – +10,5 Skupaj 191,0 195,5 –4,5 +9,0 +4,5 +4,5 0,0 opombe Naslovi stolpcev: (1) tip uporabnika, (2) skupni prihodki v eur,(3)sku- pni stroški veur, (4) dobiˇ cek/izguba veur[(2)–(3)],(5)državna subvencija v višini izgubljenih prihodkov v eur, (6) dobiˇ cek/izguba v eur[(2) – (3) + (5)], (7) državna subvencijavvišininetoizgubeveur,(8)dobiˇ cek/izgubaveur[(2)–(3)+(7)].Prire- jenopoOxera2007, 49. univerzalne storitve pokrivajo izgubo tržnega deleža starega izva- jalcapoštnihstoritevpriopravljanjudobiˇ ckonosnihstoritev(storitve uporabnikov znizkimistroški),sajsicernebi veˇ czmogelfinancirati storitev uporabnikov zvisokimistroški. Mogoˇ cih je veˇcr a z l i ˇ cic takšnega financiranja. Država namreˇ c lahko pokrije celoten izpad prihodka zaradi vstopa novega kon- kurenta ali pa samo del (neto izgubo vstopa novega konkurenta). Poslovne rezultatestaregaizvajalcavobeh razliˇ cicahprikazujepre- glednica4.Kljubrelativnienostavnostipatakšenmodelfinanciranja univerzalne storitve spremljajo tudi nekateri problemi, na primer dejstvo, da zanesljivost državne subvencije praviloma uspava preje- mnike pri iskanju rešitev za zniževanje stroškov, poveˇ cevanje pro- duktivnosti ipd. Tovrstne državne subvencije lahko prav tako pov- zroˇ cijo, da nekateri uˇ cinkovitejši izvajalci univerzalne storitve ne morejo vstopiti na ta trg zaradi slabšega konkurenˇ cnega položaja (Ecorys 2005, 45). Tudi zaradi navedenih razlogov so državne sub- vencijepredmetštevilnihsodnihsporovznotrajEvropskeunije,zato jihdržave ˇ clanicevsemanjuporabljajo. financiranje univerzalne storitve skozi model »pay or play« Model »pay or play« je pravzaprav izvedenka modela kompenzacij- skega fonda, ki pa je nekoliko nadgrajen. Model je nadgrajen tako, daizvajalcempoštnihstoritevomogoˇ ca,daseodloˇ cijo, alibistoritev ponujali tudi v obmoˇ cju uporabnikov z visokimistroški. Kot rezultat teganoviizvajalecniveˇ cdolženprispevativkompenzacijskifondali pasenjegovprispevekzmanjša. Pri prikazu modela financiranja univerzalne storitve po sistemu »pay or play« je poleg že upoštevanih predpostavk v prikazih prejš- 340 management · leto 2 Liberalizacija poštnihstoritev preglednica5 Prikazdelitve prihodkov/stroškovstaregaizvajalcainnovega konkurenta (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Stari izvajalec Visoki stroški 8 2,5 1 20,0 1,0 8,0 –12,0 Povpreˇ cnistroški 80 1,0 2 160,0 1,0 160,0 0,0 Nizkistroški 7 0,5 3 10,5 1,0 21,0 +10,5 Skupaj 190,5 189,0 –1,5 Novi konkurent Visoki stroški 2 2,5 1 5,0 1,0 2,0 –3,0 Povpreˇc n i s t r o š k i––––––– Nizkistroški 3 0,5 3 4,5 1,0 9,0 +4,5 Skupaj 9,5 11,0 +1,5 opombe Naslovi stolpcev: (1) tip uporabnika, (2) št. uporabnikov, (3) strošek/pismo v eur, (4) št. pisem na uporabnika na dan, (5) skupni stroški v eur[(2) × (3) × (4)], (6) cena/pismo v eur, (7) skupni prihodki v eur[(2) × 4 × (6)], (8) dobiˇ cek/izguba v eur[(7)–(5)].PrirejenopoOxera2007,56. njih modelov upoštevana še predpostavka, da je novi konkurent uspel prevzeti 20% strank v obmoˇ cju uporabnikov z visokimi stroški.Obupoštevanjunavedenihpredpostavksorezultatiposlova- njastaregaizvajalcainnovegakonkurentaprikazanivpreglednici5. Financiranje izvajanja univerzalne storitve oziroma rezultati po- slovanja starega izvajalca in novega konkurenta so ob upoštevanju modela»payorplay«prikazanivpreglednici6. Model je zgolj teoretiˇ cen in poenostavljen. Konˇ cni uˇ cinki financi- ranja univerzalne storitve so enaki kot pri modelu s kompenzacij- skim fondom, le da so se v tem primeru denarni tokovi prerazpore- dili.Izgubastaregaizvajalcasejenaobmoˇ cjustrankzvisokimistro- ški sicer zmanjšala (s 15 na 12 evrov), vendar se je za enak znesek zmanjšala tudi prejeta subvencija. Razliko v višini tri evre je zaradi sodelovanjanaobmoˇ cjuuporabnikovzvisokimistroškivoblikisub- vencijeprejelnovi konkurent. financiranje univerzalne storitve po modelu javnih nateˇ cajev Financiranje univerzalne storitve po modelu javnih nateˇcajevseod vseh prej navedenih modelov precej razlikuje. Pri tem modelu gre namreˇ c za izbiro izvajalca univerzalne storitve na podlagi javnega nateˇ caja. Najugodnejši izvajalec je izbran na podlagi ponujene naj- nižje cene alipa na podlagi najnižjeganadomestila, kigazahtevaza opravljanjeuniverzalnestoritve. številka 4 · zima 2007 341 MatjažAndric preglednica6 Financiranjeuniverzalnestoritve pomodelu »payorplay« (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Stari izvajalec Visoki stroški 8,0 20,0 –12,0 – – – –12,0 Povpreˇ cnistroški 160,0 160,0 0,0 – – – 0,0 Nizkistroški 21,0 10,5 +10,5 50% –10,5 – 0,0 Skupaj 189,0 190,5 –1,5 –10,5 +12,0* 0,0 Novi konkurent Visoki stroški 2,0 5,0 –3,0 – – – –3,0 Povpreˇc n i s t r o š k i––––––– Nizkistroški 9,0 4,5 +4,5 50% –4,5 – 0,0 Skupaj 11,0 9,5 +1,5 –4,5 +3,0* 0,0 opombe Naslovi stolpcev: (1) tip uporabnika, (2) skupni prihodki v eur, (3) skupni stroški v eur, (4) dobiˇ cek/izguba v eur [(2) – (3)], (5) prispevek v kompenzacijski fond, (6) znesek prispevka v eur[(2) × (5)], (7) znesek subvencije v eur, (8) dobi- ˇ cek/izgubaposubvencijiveur[(4)+(6)+(7)].*Subvencijajerazdeljenaizvsote(15 evrov) zneskov prispevka od prihodkov, od uporabnikov z nizkimi stroški, od starega (10,5evra)inodnovegakonkurenta(4,5evra).Delitevsubvencijejepogojenazvišino izgube, ki sta jo imela oba izvajalca pri uporabnikih z visokimi stroški. Prirejeno po Oxera 2007,56. Pred morebitno izvedbo javnega nateˇ caja za opravljanje poštne univerzalnestoritvejenajprejtrebadefiniratiobmoˇ cjerazpisa.Zelo verjetno to ne bo obmoˇ cje celotne države, saj za izvajanje univer- zalne storitve v gosto poseljenih obmoˇ cjih praviloma zadošˇ cajo že tržnimotivi.Državaoziromatisti,kibooblikovalpogojejavnegana- teˇ caja,semoravnaprejodloˇ cititudi,alibozarazpisnaobmoˇ cjaiskal samo enega ali veˇ c izvajalcev. Zelo pomembni so tudi pogoji uspo- sobljenosti (na primer tehnološki, kadrovski), ki jih mora izpolnje- vatiprimerenizvajalec,sajbibilsicerustrezenstandardopravljanja univerzalne storitvelahko ogrožen (direktiva2002/22/ec).Primerov javnih nateˇ cajev iz drugih gospodarskih panog z univerzalnimi sto- ritvamijekarprecej,naprimerzda,NovaZelandija,FrancijainAv- stralija(Oxera2007,73–84). Komentarkpredvidenimmodelomzafinanciranje univerzalnestoritve Predvideni modeli za financiranje opravljanja univerzalne storitve so v predlogu nove poštne direktive navedeni samo kot mogoˇ ci ukrepi za ureditev te problematike. Odloˇ citev o tem, kateri model oziroma katera kombinacija teh ukrepov bo dejansko tudi uveljav- ljena, je v rokah posamezne države ˇclaniceEvropskeunije.Naod- loˇ citev o izboru modela naj bi najbolj vplivale znaˇ cilnosti vsake po- samezne ˇ clanice Evropske unije, ki jih same tudi najbolje poznajo, 342 management · leto 2 Liberalizacija poštnihstoritev prav gotovo pa ne gre zanemariti vpliva odnosa oblikovalca modela do naˇ cel, ki se pri uveljavljanju direktive morajo upoštevati. Razlike v odnosih do naˇ cel nosilca gospodarske politike, ki bodo posredno ali neposredno tudi oblikovale model financiranja, lahko izvirajo iz izhodišˇ cne gospodarske politike, ki je lahko liberalna, protekcioni- stiˇ cna,intervencionistiˇ cna... (Andric1999,13).Tanaˇ celaso: naˇ celouˇ cinkovitosti, naˇ celokonkurenˇ cnenevtralnosti, naˇ celosocialneenakosti, naˇ celousklajenostiznacionalnoregulativo, naˇ celotransparentnosti, naˇ celoizvedljivosti, naˇ celosorazmernosti, naˇ celovarnosti. Tako širok okvir mogoˇ cih rešitev bo prav gotovo prinesel razlike med državami ˇ clanicami Evropske unije, saj bodo te poskušale najti najustreznejšorešitevzasvojtrgpoštnih storitev. Tudi v Sloveniji bo treba, poleg v doloˇ ceni meri že izvedenih vla- ganj v tehnologijo (Pošta Slovenije 2006, 10–11), poiskati najustre- znejšo rešitev za dokonˇ cno liberalizacijo trga poštnih storitev na osnovi tržnih posebnosti, ki pa so v veliki meri poznane. Glede na relativno majhnost Slovenije bi se morali poskušati izogniti preti- rani regulaciji urejanja odprtih vprašanj liberalizacije, še posebno vprašanjaofinanciranju univerzalnestoritve.Pravtakobisemorali poskušati izogniti napakam, ki so bile narejenev preteklosti. Te na- pake so predvsemv poskusu ureditve doloˇ cenih problemov s precej kompleksnimi rešitvami, ki pozneje v življenju nikoli niso delovale nitizaživele.Respaje,datenapakenisoznaˇ cilnesamozaSlovenijo, temveˇcskorajzaveˇ cinodržavEvropskeunije. Prikaz simulacij razliˇ cnih mehanizmov za financiranje univer- zalne storitve s pomoˇ cjo enostavnih raˇ cunskih modelov v prejšnjih toˇ ckah ima sicer zaradi enostavnosti in številnih predpostavk ome- jeno uporabnost. Je pa mogoˇ ce te enostavne raˇ cunske modele še nadgraditi z relevantnimi elementi ter tako natanˇ cneje ugotoviti in razlikovatiuˇ cinkeenegaalidrugegamehanizmazafinanciranjeuni- verzalne storitve ter definirati najprimernejše rešitve za dokonˇ cno izvedboliberalizacijepoštnih storitevvSloveniji. Literatura Andric,M.1999.Cenestoritevgospodarskejavneslužbeinnjihovvpliv na poslovanje in financiranje Pošte Slovenije. Magistrska naloga, Ekonomsko-poslovnafakulteta Univerze vMariboru. številka 4 · zima 2007 343 MatjažAndric Ecorys. 2005. Baries to competition in the German and ukpostal market. Rotterdam: Ecorys. Directive 97/67/ec of the European Parliament and of the Council of 15 December 1997 on common rules for the development of the in- ternal market of Community postal services and the improvement of quality of service. Official Journal of the European Communities l 15/14, 21. januar1998. Directive 2002/22/ecof the European Parliament and of the Council of 7March2002onuniversalserviceandusers’rightsrelatingtoelec- troniccommunicationsnetworksandservices.OfficialJournalofthe European Communities l 108/51, 24. april2002. Directive 2002/39/ecof the European Parliament and of the Council of 10June2002amendingDirective97/67/ecwithregardtothefurther opening to competition of Community postal services. Official Jour- naloftheEuropeanCommunities l 176/21, 5. julij2002. Cremer, H., F. Gasmi, A. Grimaud in J.-J. Laffont. 2001. Universal ser- vice:aneconomicperspective.AnnalsofPublicandCooperativeEco- nomics72(1):5–43. Cremer,H.,A.GrimaudinJ.-J.Laffont.2000.Thecostofuniversalserv- ice in the postal sector. V Current directions in postal reform, ur. M. Crew inP.Kleindorfer,47–68. Boston:Cluwer. Crew, M., in P. Kleindorfer, ur. 2000. Current directions in postal reform. Boston:Kluwer. Oxera. 2007. Funding universal service obligations in the postal sector. Oxford:Oxera. Panzar,J.2000.Amethodologyformeasuringthecostsofuniversalser- vice obligations. Information EconomicsandPolicy 12:211–220. PoštaSlovenije.2006. Letno poroˇ cilo2005. Http://www.posta.si/ DesktopModules/ViewDocument.aspx?Documentid=395. .2007.Splošnipogojiizvajanjauniverzalnepoštnestoritve.Http:// www.posta.si/DesktopModules/ViewDocument.aspx? Documentid=93. PricewaterhouseCoopers.2006a.Theimpactonuniversalserviceoffull market accomplishment of the postal internal market in 2009: final report. Http://ec.europa.eu/internal_market/post/doc/studies/2006 -impact-report_en.pdf. .2006b.Theimpactonuniversalserviceofthefullmarketaccom- plishment of the postal internal market in 2009: annexes. Http://ec .europa.eu/internal_market/post/doc/studies/2006-impact-annexes _en.pdf. . 2006c. Evaluating the impact of a full market opening on Swiss Post:report. Http://www.post.ch/de/uk _pwc07_original.pdf. Universal Postal Union. 2005. Postal statistics 2005. Bern: Universal Postal Union. 344 management · leto 2