ODSLEJ vsak TOREK GLAS 'pne T E li 4 Leto XXVII. Številka 52 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA Kranj, sobota, 6. 7. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Revolucionarne Poljane nad Jesenicami, žarišče delavskega upora in simbol vsega naprednega, so ob letošnjem dnevu borca spet sprejele nekdanje aktiviste in borce, tiste, ki so prav na Poljanah z vsem zanosom in zavestjo kljubovali sovražniku. Prav tu je tako pred vojno kot po njej neprenehoma tlela iskra upora, bolj kot kjerkoli drugje so prav na Poljanah vzklikali čast delu in delu oblast, -frav tu so . zapokale prve puške in prav tu je tekla najžlaht-nejša kri ... Aktivisti z vse Gorenjske, celo iz Valjeva in Trbovelj pa predstavniki koroških borcev so obujali spomine na tiste dni, ko je »jeseniški kovinar srce v jeklo skoval, tekstilci iz Kranja rdeče statve napeli tja do Loke, Tržiča« ..., na tiste čase, ko »pod pepelom žerjavka upora ni nehala tleti . . .«, na tiste težke mesece in tedne neprestanih hajk, bojev in spopadov, ko so umirali najboljši med najboljšimi. V besedah in mislih je bila trpkost, v zavesti ponos. Razdruževala so jih leta, z vezjo najčvrstejšo pa povezovalo prijateljstvo, ki je vzniklo v tistih časih in ki je trdnejše od mogočnih skal. Zarosilo se je oko, ko so se srečali stari borci, dlan je stisnila dlan, roke so silile v objem, kako lepo je zadonela pesem na tratah, »kjer enotnost pest je delavska skovala« ... In zdaj se iz izkušenj nekdanjih gorenjskih aktivistov kali in vzgaja nov rod, mladi gorenjski aktivisti. Zgled poštenosti, naprednih idej in misli, zgled resnosti in dobre volje do dela in naše družbene socialistične zavesti naj mu postane nekdanji gorenjski aktivist, ki ni popustil in omahoval v zares najtežjih trenutkih. F) Sedef Za Kozjansko Pri koordinacijskem odboru za odpravo posledic potresa na Kozjanskem je ustanovljen solidarnostni sklad, kamor lahko vplačujejo vse temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, društva, posamezniki in vsi drugi svoje prispevke za pomoč prizadetim zaradi potresa. Številka žiro računa solidarnostnega sklada je: 50100-789-90319 Koordinacijski odbor za od pravo posledic potresa na Kozjanskem. Žiro račun je odprt pri podružnici službe družbenega knjigovodstv v Ljubljani. Na tratah teh tovarištvo je vzniklo... Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, je na zboru aktivistov Gorenjske spregovorila o deležu gorenjskega aktivista v predvojnem in medvojnem času ter orisala naloge, ki so pred aktivisti sedanjih dni. Anton Iskra, borec jeseniško-bohinjskega odreda: »Rad se udeležujem takih zborov, saj se srečujemo stari prijatelji, soborci in taka srečanja so za nas najlepše doživetje.« Tone Svetina, borec jeseniško-bohinjskega odreda: »Zbori nekdanjih aktivistov so pomembna manifestacija.« POS AVEC Izletniki vozniki! Obiščite naše preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s speciali-tetami gostišča: • domače klobase V zaseki . postrvi • žabji kraki • pestra izbira pijač Gostišče odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Ipsa šPEceriiDa O ©©©© Prihod borcev jeseniško-bohinjskega odreda na prireditveni prostor. Borci so prejeli priznanje OF, ki sta ga podelili občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica. Slavi ca Zupančič, borka jeseniško-bohinjskega odreda: »V tistih težkih dneh utrjeno tovarištvo postane naj-čvrstejša vez med nekdanjimi borci tudi pozneje .. .« Valentin Hren, že leta 1941 borec v škofjeloških hribih: »Taki zbori nekdanjih borcev so vsekakor potrebni, še več bi jih lahko bilo. Pomenijo zares prijateljska srečanja, obenem pa prenašanje tradicij na mlade.« Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina AUTOCOMMERCE Združeni pevski zbori jeseniške in radovljiške občine so nastopili v kulturnem programu. XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA Pevci v Nišu V sredo zvečer so se v odprtem gledališču niške trdnjave začele letošnje jugoslovanske zborovske slovesnosti, ki se jih udeležuje 18 zborov iz vseh republik in pa štirje pevski zbori iz tujine. Slovenijo zastopa akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Ob zaključku prireditve 7. julija bodo najboljšim pevskim zborom podelili nagrade. Dražji les Z julijem so po sporazumih o podražitvah lesnih izdelkov začele veljati nove cene lesa. Ladijski pod se je podražil za največ 57 odstotkov, parket za 50 odstotkov in stavbni mizarski izdelki za največ 44 odstotkov. Podražil se je tudi žagan les vseh vrst. Žagan les iglavcev se je podražil največ za 57 odstotkov, žagan hrast in nekateri drugi iglavci ter topol za največ 59 odstotkov, žagan bukov les in les sadnega drevja za največ 57 odstotkov, žagan eksotični les za največ 53 odstotkov, gradbene plošče za opaže iz žaganega lesa iglavcev za največ 55 odstotkov, vezane plošče in panelne plošče za 40 odstotkov, lesonitne plošče za 35 odstotkov, iverne plošče in slepi furnir za 38 odstotkov ter plemeniti furnir za 59 odstotkov. Predor pod Karavankami V Beljaških Toplicah na avstrijskem Koroškem so se začeli pogovori strokovnjakov jugoslovanske in avstrijske komisije o gradnji predora pod Karavankami. Sestanek pomeni korak naprej pri reševanju tehničnih, ekonomskih in pravnih vprašanj pri gradnji tega cestnega predora, ki bo sodil med največje v Evropi. Srečanje v Kragujevcu Ob dnevu borca in ob dnevu vstaje srbskega naroda se bo v teh julijskih dneh zbralo v Kragujevcu na tradicionalnem srečanju borcev NOB in mladine Jugoslavije okoli 700 borcev udeležencev NOB in mladine iz 21 občin vse države. Sto let planinstva V Delnicah se je začelo zasedanje mednarodne zveze planinskih organizacij. Sodelujejo delegacije iz več kot 30 planinskih zvez Evrope, Azije ter obeh Amerik ter seveda predstavniki republiških in pokrajinskih planinskih organizacij Jugoslavije. Zasedanje mednarodne zveze planinskih organizacij so organizirali pri nas v počastitev jubileja jugoslovanske planinske organizacije, ki letos praznuje stoletnico. Leta 1874 so namreč v Zagrebu ustanovili Hrvatsko planinsko društvo kot prvo na slovenskem jugu in kot sedmo na svetu. V Jugoslaviji je 458 planinskih organizacij z več kot 150.000 člani. Pokrovitelj proslave ob planinskem jubileju je predsednik republike Josip Broz-Tito. Manj turistov Stagnacija svetovnega turizma, ki je najbolj prizadela evropske in afriške dežele, se b'lo treba v hlev in na polje.« L. Bogataj bi vrlima turistoma naredila kopanje prijetnejše. A jima ga ni. Skozi ves teden sem ju opazoval in ugotovil, da bosta ta dva človeka imela od počitnic bore malo oziroma nič. Ona se je kot kakšna guvernanta namestila v sredo skrbno razporejene šare in dolge ure metala oči levo in desno, hoteč razstavljeno lastnino zaščititi pred tatinskimi prsti, medtem ko je on, že krepko ožgan, večinoma spal pod pisano marelo. Le kadar so gospo sončni žarki prehudo razbelili, je moral zapustiti deželo sanj in namesto nje prevzeti vlogo paznika. Ponavadi sta takrat izmenjala nekaj žolčnih stavkov, ki so šestega dne, po kratkotrajnem, vendar silovitem nalivu, prerasli v oster kreg. Dež je namreč temeljito namočil šaro, kajti suhe kotičke vzdolž kabin, kamor bi jo edino lahko zavlekla, so zatrpali bolj »gibljivi« konkurenti. Naslednjega jutra sta ihtavo pospravila cule in odropotala. PUSTITE SKRBI DOMA! Počitnice prepirljivega parčka so naravnost šolski primer napačnega ravnanja, vrednega iskrenega pomilovanja. Letovanje na morju naj bi ljudi predvsem razvedrilo, sprostilo in okrepilo; potekalo naj bi v veselem vzdušju, brez utesnjenosti in odvisnosti od česarkoli, najmanj pa od prtljage. V kovčke in potovalke ni treba zbasati polovico vsebine domačih omar, saj se nazadnje zmeraj izkaže, da ste naložili trikrat preveč cunj in ropotije. Izjeme so kajpak vikendaši in hotelski gostje, ampak slednjim pričujoči prispevek ni namenjen. Namenjen je vam, poprečnim Gorenjcem poprečno globokih žepov, ki — čeprav razmeroma težko — še zmorete stroške sedem-ali desetdnevnega bivanja ob jadranski obali. Monotoni, v kolesnice navad vklenjeni vsakdanji slej ko prej naruši psihično stabilnost ljudi, mar ne? K vragu prihranki! Sprememb smo lačni, sprememb, katerih učinek bo, verjemite mi, mnogo bla-godejnejši kot zajeten cekar tablet in praškov. Prvo pravilo je torej: čim manj prtljage! (Izjeme so samo družine z majhnimi otroki, kjer ne smemo pretirano »škrtariti«). Tudi nasvet številka dve zasluži pozornost: pustite poklicne skrbi in slabo voljo v službenem predalu, v odvrženi delovni halji, v kuhinjskem predpasniku ...! Ne odpotujte nervozni, v panični naglici in polni dvomov, če niste morda česa pozabili. In namesto da sredi avtobusnih postajališč, železniških peronov in reških pomolov preklinjate nad prometnimi zastoji in zamudami javnih prevoznih sredstev, zavijte raje v bližnjo restavracijo na kavico, sladoled ali brizganec. Tri ure gor, tri ure dol, prava figa! Konec koncev ne drvite v pisarno, kjer sitni šefi pikolovsko odštevajo zamujene minute. Kar mirno torej; polovica proč vrženega penziona v kakem domu ni nobena tragedija. Ko prispete na cilj, najprej uredite obvezne formalnosti ter si nato privoščite malo okrep-čilnega spanca. Ni slabo čim prej poizvedeti o posebnostih kraja, o kopališču, o hišnem režimu in o podobnih malenkostih. Ostali koščki mozaika, ki mu običajno rečemo »uvodni vtis«, se potlej napaberkujejo mimogrede, sami od sebe. ZDRAVILNO PLAVANJE In zdaj smo pri bistvu dopusta — pri počitku. Popolnoma zgrešeno je mnenje, da se boste v skopo odmerjenem času zaslužene prostosti mogli nalenariti za naprej in za nazaj. Pasivni počitek v obliki gromozanskih obrokov hrane, rajnega vinca in nenehnega poležavanja ni zaveznik zdravja in dobrega počutja. Njegovi pristaši utegnejo biti ob vrnitvi bolj naveličani, utrujeni in živčni kakor ob odhodu. Ze prej sem omenjal spremembe, ki osvežijo duha. No, nič manj potrebne niso telesu. Stavim, da mu čez zimo niste posvečali dovolj pozornosti. Zdaj vas mučijo prebavne motnje, glavoboli in nespečnost, okrog trebuha in zadnjice pa so se pojavile odvečne blazinice sala, ki kvarijo nekdaj lepo postavo. Fizične delavce-težake rado boli v križu; mišičevje in okostje sta sicer dovolj čvrsta, a pretrda, premalo elastična. Obem kategorijam državljanov in obem spolom zdravniki zato svetujejo čim več plavanja. Plavanje naravnost blagodejno vpliva na krvni obtok, na srce in ožilje, mehča sklepe, enakomerno zaposli roke, noge, trup in notranje organe ter hkrati pomaga hujšati. Boljše, univerzalnejše vaje preprosto ni. In ko nazadnje zadihani zlezete iz valov, nikar ne naskočite ležalnih podijev. Preobilna doza ultravioletnih žarkov dobesedno osmodi kožo. Osušena povrhnjica razpoka (razne maže in spreji so »blažev žegen«), izgubi prožnost ter kmalu odstopi. Resnično privlačno, obstojno bronasto barvo dalmatinskih Don Juanov zagotavlja le spontano sončenje brez nasilnega »pacanja« v opoldanski pripeki. Najbolje storite, če odmore med osvežilnimi skoki v morje popestrite z igranjem odbojke in badmintona ali z veslanjem (izposojevalnic čolnov je povsod dovolj). Zelo krat-kočasna sta tudi ribolov in nabiranje školjk ter ježkov v obrežnih plitvinah. Skratka — iznajdljivim, živahnim letoviščarjem popoldnevi minejo kot bi v zrak pogledali. Zvečer so prijetno utrujeni in željni pernic oziroma pogradov. STARŠEM V PODUK Kar zadeva jedačo, naj vsebuje mnogo sadja in zelenjave. Namesto težkih, mastnih obedov dajte prednost lahkim porcijam. In brž po kosilu ne' rinite v vodo, kajti natrpan želodec je nevarna reč. Pitje alkohola prihranite za poznejši čas, drugače vam bo slabo. Drži, da steklenica piva ne škoduje, ampak ko izhlapi, postanete še bolj žejni. Ako kuhate »v lastni režiji«, pazite, kje in kdaj nabavljate živila. Jugoslavija je, denimo, glede rib svetovni fenomen: v obmorskih krajih so neprimerno dražje kot v Kranju in Ljubljani. Po minimalnih cenah jih dobite kvečjemu pri kakšnem »čiki« barkaču, na tržnicah in v hotelu pa boste zanje (za sveže, ne zmrznjene) odšteli celo premoženje. Poglavje zaseso otroci, zlasti eno-, dve- in triletniki. Pri slednjih mamice in očki ponavadi strašno grešijo. Malček sprva često ne upa v mokri element. Ne skušajte ga šiloma zmočiti in si vmes potihem dopovedovati, kako pravkar »krščujete« bodočega Marka Spitza. Sam naj se odloči. In odločil se bo! Druščina čofo-tajočih vrstnikov nedaleč stran je preveč vabljiva, da bi nezaupanje predolgo kljubovalo skušnjavam. Podobne težave nastanejo, kadar naraščajnik izgubi sleherni strah do slane opojnosti in vriskajoč sili proti globinam. Starši so primorani nenehno tekati ponj. V takšnih trenutkih pomaga iznajdljivost: pote-pinčka zamotite z nečim tretjim, kar bo vsaj deloma zavrlo pohode k obali. Ampak ne pozabite na srajčko ali majčko, ki občutljivo, nežno polt varuje pred soncem. Gol sme žlobu-drač dirjati naokrog šele od treh, štirih dalje, prej nikakor ne. Motoriziranim turistom svetujemo, da avtomobile zavlečejo v senco in da jih ustrezno zaščitijo, saj razen karambola ni stvari, ki bi gume in lak uničevala hi-, treje kakor dolgotrajno toplotno »bombardiranje«. In v nobenem primeru si ne privoščite težjih okvar. V redko posejanih mehaničnih delavnicah poleti vlada gneča, da mojstrov sploh ne najdeš. Če pa komu le uspe priko-molčiti zraven, je trud praviloma zaman. Fantje v zamaščenih* pajacih pač dajejo prednost deviznim tujcem. Turistično društvo Cerklje prireja v prostorih osnovne šole 8. razstavo cvetja in lovstva od 4. do 8. julija 1974. Vabljeni Tako, končal sem. Ako ste v članku odkrili kaj uporabnega, je osnovni smoter dosežen. Nasveti so bolj kot ne nametani skupaj, laični in v ničemer »revolucionarni«, toda kdor pogreša počitniških izkušenj, jih bo nemara koristno vključil v »štartne« priprave. Ne pozabite: počutje leto-, viščarjev v veliki meri krojijo tisočere drobne posamičnosti. Če (in ko) nam te enkrat zagrenijo vedro razpoloženje, je dopust pokvarjen. -rj Že šest let so stanovalci blokov št. 37 in 39 (Šorlijeva ulica — Kranj) menda hudi na ba-linarje, ki tik pod njihovimi okni cele dneve zbijajo, kričijo in popivajo. Vsaj tako pravi dopis, s katerim je razburjen občan prišel iskat zadoščenje v naše uredništvo. Pritožba pravi, da ob balinišču zasebnik že dolgo-javno toči alkoholne pijače, da krogle, vržene iz rok okajenih igralcev, ne letijo samo po zanje rezervirani stezi, ampak tudi zunaj nje, da je tam blizu zelenica, namenjena otrokom, in pot, po kateri hodijo gospodinje na-kupovat, a sta zaradi navzočnosti »športnikov« obe neuporabni, da ob balin-stezi ni nobenih sanitarij, da igrajoči tovariši spuščajo odvečno tekočino kamor se jim pač zlju-bi, da so med svojim početjem vsem na očeh itd. Dokument, ki je star približno leto dni, nosi lastnoročne podpise 24 prizadetih občanov. Poslali so ga krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Problem je konec maja 1973, med letno konferenco, obravnaval tudi krajevni odbor SZDL. Navzoči so prebivalcem dali prav ter predlagali, naj bi se obtoževani balinarji priključili društvu Borec, vendar dlje od besed ni nikdar prišlo. Podobno apatičnost izpričuje občinska sanitarna inšpekcija, kamor je doslej priromalo že 7 ustnih oziroma pismenih opozoril, medtem ko so na davčni upravi za neregistrirano točilnico prvič slišali šele pred kratkim. Grmenje brez dežja torej. Balinarji pa lepo balinajo naprej. In še dve jeseniški. Tamkajšnji Viator se je že pred časom preselil v nove prostore, in sicer obenem s svojo turistično poslovalnico. Nekdanja Menjalnica in Turist biro sta ostala prazna, na vzhodni strani pa so še dokaj dobro vidne črke napisa, namenjenega turistom in izletnikom. Če se boste kdaj peljali mimo in bo pred vami vozil kak tujec, se pripravite na izdatno »bremzanje«: napis še vedno premoti veliko ljudi. No, česar je ponekod preveč, je drugod premalo.. Denimo smerokazov in preglednih oznak sredi nekaterih križišč. Živ krst ne uspe prepričati ■^odgovornih, da bi nemara le ne bilo slabo postaviti jih. Inozemcem in ostalim obiskovalcem- naj bi bilo najbrž kar samo od sebe jasno, katera je prava smer in kam vodi kakšna »gasa«. Ob črpalki pri Plavžu, recimo, še zmeraj vsak drugi zavije na plavški travnik, premoti pa ga tudi cesta na Javorniku, ki pelje proti Blejski Dobravi. 24. junija letos so začeli širiti in rekonstruirati odsek loške ceste, in sicer od Jeperce do Reteč. Občane, ki se z Go-dešiča ali Škofje Loke vozijo v službo v Medvode in Ljubljano, je zbegalo, ker ni nikjer obvestil z nakazanimi obvoznimi potmi — čeprav slednje obstajajo in pripeljejo avtomo-bilista na ljubljansko cesto pičlih sto metrov pod jeprško »deteljico«. Razen tega bi bil že čas, da tovariši na Cestnem podjetju ter na ljubljanski avtobusni postaji izpopolnijo svoje revno znanje zemljepisa in si vtepe j o v glavo, kako Rateče in Reteče nista eden in isti pojem. V Plevni namreč stoji tabla, kjer piše: »Štop, prevoz samo do Rateč«, (kar, mimogrede rečeno, sploh ni res) v vitrini v Ljubljani pa »Vozni red proti: Medvode, Rateče, Škof j a Loka«. Je potem čudno, če se je pred nedavnim večja družba namesto v gostišče Flisek v Retečah najprej zapeljala v Rateče na Gorenjskem in šele nato tja, koder so si vnaprej rezervirali kosilo? Do neljubega vozarje-nja je prišlo zaradi površnosti avtorja obvestil. Srajčna bluza, ki se ji manšete že cefrajo, je potrebna prenovitve. Rokava odrežemo in zarobimo tako, da so manšete velike. Spodaj bluzo nekoliko odrežemo, da bo segala le malo čez pas, v višini pasu pa napeljemo dve vrsti elastike. Nova bluza iz stare je povsem po modnih zapovedih. Kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Bazenček na vrtu O bazenčku v vrtu ni treba samo sanjati, treba ga je kar urediti. Zanj nam tudi ne bo treba odšteti veliko denarja. Bazenček z vodnimi rastlinami in vodnimi živalmi močno poživi vrtno teraso ali senčnico ali pa predhišni vrt. Če vzpostavimo v bazenčku z rastlinjem in ribicami biološko ravnotežje, ni potreben poseben dotok in odtok vode. Vodo dotočimo kar s cevjo, kadar je potrebno. Bazenček je lahko velik le dober kvadratni meter ali poldrug meter. Uporabimo lahko sod, staro kopalno kad ali salonitno posodo, ki drži vodo. Tudi plastične posode so prav uporabne. Če rob posode ni najprimernejši, ga obložimo s čednimi ploščami škriljevca, rezanega ali klesanega kamna. Rob bazenčka naj ne bo dvignjen nad ostalo površino vrta, saj je tudi v naravi voda vedno na najnižjem mestu. Primerna oblika bazenčka je okrogla, vendar jih iz betona težje oblikujemo. Lepi in enostavni za gradnjo so tudi bazeni pravokotnih oblik, izogibajmo pa se kičastih in prisiljenih ledvičastih in drugih oblik. Vodne rastline kot so lokvanj, rogoz, vodno peruniko, biček ali tisoč -listnico vsadimo v majhen zabojček ali salonitno posodo. Površino prekrijemo z rečnim peskom vsaj 1 cm debelo, da voda ne postane kalna. Tudi rob bazenčka lahko obdamo z vodnimi rastlinami. K vodi se posebno podajo enodnevne lilije, perunike, šopaste višje trave, orjaški dežen in še druge. V vodo spustimo tudi nekaj ribic, ki bodo uničevale ličinke komarjev. Sami pa se bodo včasih pojavili kačji pastirji, napajale se bodo čebelice in metulji. Na listu lokvanja pa se bo morda sončila prikupna zelena rega, ki tudi sodi v ta ambient. Meso za piknik Če boste v tem deževnem poletju le ujeli kak sončen dan, ga boste verjetno izkoristili za piknik v naravi. K pikniku seveda sodi tudi pečenje mesa na žaru. Medtem ko stari mojstri pečenja že vedo, kaj morajo kupiti pri mesarju, pa začetnikom rado prav pri izbiri mesa spodrsne. Meso za pečenje mora biti mlado in dobro uležano. Kosi starih živali niso uporabni, ker so trdi, pa še brez okusa. izbrali smo Izbirajmo torej med govejo pljučno pečenko, bržolami, svinjskim hrbtom in zarebrnicami, zrezki, telečjimi zrezki, telečjimi zarebrnicami in ledvično pečenko. Na žaru pa pečemo tudi piščance in ribe. Telečji zrezek pečemo na žaru pet do šest minut, potolčeno rebrnico pa na srednje močnem ognju prav toliko. Za svinjske zrezke potrebujemo močnejši ogenj, na njem pečemo % zrezek štiri do šest minut. Piščanca zrežemo na četrtine in ga na zmernem ognju pečemo počasi 25 do 30 minut. Očiščena postrv naj se peče na močnejšem ognju 20 do 25 minut, morske ribe pa nekoliko dlje. Prav okusna je na žaru tudi kranjska klobasa. Rahlo jo večkrat zarežemo in na slabem ognju pečemo 15 do 20 minut, hrenovke in safalade pa so pečene na srednjem ognju že v petih minutah. Obenem z mesom lahko popečemo na ognju tudi papriko ali paradižnik. Meso solimo, ko je že pečeno. Pa še nekaj za lovce. Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU so dobili nekaj nove lovske opreme, med drugim tudi dvo-cevke pa »bokerce«. Cena: od 1850 do.3960 din Originalne holandske in švedske cokle imajo naprodaj v Zarjini MODNI OBUTVI na Jesenicah. V vseh barvah in vseh velikostih jih imajo; tudi otroške številke dobite. Cena: od 135,30 do 169 din Lidija iz Radovljice — Kupila sem vzorčasto blago, iz katerega bi rada imela dolgo obleko za poletje. Kakšnega kroja naj bo? Stara sem 21 let, visoka 168 cm, tehtam 62 kg. Ce pravkar iščete keramično vazo, poglejte še pri jeseniškem FU2INAKJU. Presenetljivo bogato izbiro imajo; med drugimi prodajajo tudi vaze priznane nemške firme JASBA. Cena: od 47,05 do 928,55 din Izredno lep in kvaliteten topli pod, NOVI-LON imenovan, ki je nekakšna imitacija ploščic v topli rdeče rjavi barvi, prodajajo / oddelku Dekorative v novi Murkini trgovini MODA v Radovljici. "ena: 263,20 din trn za vas julija 1974 Marta — Obleka je krojena po telesu in se konča zvončasto. Hrbet je do polovice prost, naramnice se zavežejo za vratom. Ob strani je zadrga. Otrok in vrtec Matere pogosto sprašujejo, kdaj je primerno vključiti otroka v vrtec. Vrtec lahko v veliki meri pripomore k celovitejšemu otrokovemu psihofizičnemu razvoju. Vlogo otroškega vrtca lahko opredelimo z dveh vidikov: z vidika otrokovega individualnega in socialnega razvoja. Praktiki pa so na podlagi tega prišli do spoznanja, da je vrtec najprimernejši za otroke od tretjega do šestega leta. Po tretjem letu se namreč začenja prvo izrazitejše oddaljevanje otroka od matere, pri čemer najde za ta prvi življenjsko tako važen korak otrok v otroškem vrtcu najboljšo oporo in pomoč. Njegova rast in razvoj v okviru vrtca pomeni zanj socialno novo obliko življenja in sožitja zunaj družinskega kroga. Socialno sožitje in sodelovanje z drugimi pa se razvija počasi, saj vsakdo ve iz svojih izkušenj, da otrok do četrtega leta doživlja sebe in soigralce kot »poleg« sebe, torej ne prihaja do medsebojnih iger, kar je značilno za poznejša leta. Vendar pa je prisotnost drugih otrok pri otrokovi samostojni igri kljub temu važna. Z vsako igro si otrok osvoji kos sveta in to spoznanje v vrtcu upoštevajo z načeli celosti, razvojnosti in dejavnosti. Otrok ni predstop-nja od raslega, temveč je SVOJ« ska osebnost, s svojimi težnjami po dejavnosti, oblikovanju in spoznavanju, ki v aktivnosti vrtca pridejo do popolne veljave. Vse, kar odrasli, imenujejo »domišljija«, je za otroka »življenjska stvarnost« in njegovo življenjsko udejstvovanje. Otrok v svojo igro projecira željet svoja čust/a, napetosti, odpovedi itd. Vsa dejavnost pa sledi razvojni logiki, kjer strogo razlikovanje med »pravilno« in »nepravilno« pri otroški igri, kar tako radi vsiljujejo otrokom odrasli, ne velja. V aktivnosti, ki je v vrtcu bolj široka in pestra kot doma, otrok širi svoje obzorje, razvija svoje misli, estetski čut in ustvarjalnost. Pri tem se navaja na delo in življenje v skupini, kjer počasi dobiva prej brezliki in neurejeni svet svojo pravo obliko in podobo. Začne razločevati notranji in zunanji svet in potegne črto med predmetom in okoljem in osebnim svetom. Otroški vrtec pa nudi otroku tudi del tiste čustvene topline in intimnosti, ki je otrok doma ni vedno deležen, saj starši danes vedno bolj in bolj postajajo žrtve tempa in zahtev današnjega časa. Pri tem so v veliki meri oropani za svojo in otrokovo intimnost in toplino. Janez Rojšek, ' dipl. psiholog VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Cenjeni potrošniki! Vabimo vas k ugodnemu nakupu v tednu stanovanjske opreme v blagovnici Cerklje. Od 1. do 7. julija vam pri nakupu nad 500 din nudimo 5 % POPUSTA Blagovnica bo odprta tudi v nedeljo, 7. julija. Priporočamo se za obisk in nakup Veletrgovina Živila Kranj Zamrzovalne Iztzfi Kmetijsko živilski kombinat Kranj — enota agromehanika Cesta JLA št. 1, tel.: 24-778 in 23-485 priključki na kredit i n dobava takoj J Niew6hner-wuhlmaus KOMBAJN ZA KROMPIR z bobnom in verižnim sistemom za praznjenje bunkerja. Niew6hner-wuhlmaus IZKOPALNIK KROMPIRJA z verižno pretresalno napravo v domači in uvoženi izvedbi. BCS bencin ali diesel kosilnice SIP / obračalniki kosilnice GORFNJF Velenje kosilnice MOTI z obračalniki ter italijanske kosilnice FB tračne obračalnike za seno SIP Šenpeter traktorske kosilnice za IMT533 traktorske kosilnice za ZF TOR2511 traktorske kosilnice za URSUS samonukladalnc prikolice PIONIR 17 samonakladalnc prikolice avstrijske proizvodnje 15 do 25 kub. m traktorji DEUTZ 42 KM, URSUS 35 in 42 KM MP Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) T 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 ■ 20 ■ 22 _ ■ 24 25 L 27 28 ■ 30 31' 32 33 1 34 35 ■36 37 ■ 39 40 41 ■ 42 43 ■ 45 ■ 46 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Vodoravno: 1. slano ali sladko pecivo, 7. stara, priljubljena Španska popevka »Golobček ...«, 13. preprosto stranišče na prostem, 15. letalska pošta v angleščini, 16. Anton Dermota, 17. mesto v severni Sloveniji, na stiku Mislinjske in Mežiške doline z Dravsko, 19. avtomobilska oznaka za Skopje, 20. tvorba v čebeljem panju, 22. latinski izraz za kemični element natrij, 23. ime švedskega pesnika Hanssona, 24. italijansko mesto ob jadranski obali Apulije, 26. čekani, cepinovi okli, 27. duhovščina, 28. znano francosko letovišče ob Ažurni obali, 30. kdor neti ogenj, 32. ljudski izraz za počitnice, 34. Ober, 35. egiptovski bombaž, 36. zimski pojav na drevju, inje, 38. pozitivna elektroda, 41. ime zagrebške pevke Stefok, 42. petnajsta črka grške abecede, 44. zgoraj, 45. Rene Descartes, 46. praokrožje, zlasti v Švici, prvotni kanton, 48. kravji glas, 49. remiju podobna igra na karte, 51. iz latinščine izraz za vrsto žganja, 53. ime vodje glasbenega ansambla Avsenika, 54. pristanišče na Japonskem, na severu otoka Honšu. Navpično: 1. sloj usedlin, kopica, 2. moderna navigacijska naprava, 3. latinski veznik, 4. jeza, 5. tračnica, 6. otoki otočja Tuamotu v Polineziji, 7. plesna in drsalna figura, popoln obrat na prstih ene noge, 8. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačaturjana, 9. Louis Mande Daguerre, 10. Oleg Antonov, 1L misleči mož, 12. udeleženec sinjske viteške igre alke, 14. zelo razširjeno cestno motorno vozilo, 15. v glasbi oznaka za lahko, okretno, 18. prebivalka Orknevskih otokov, 21. japonski politik, ministrski predsednik, Kakuei, 23. otok pred jugozahodno francosko obalo, kjer gojijo ostrige, Ile d'O., 25. moško ime, Nikolaj, 27. keltska rodovna skupnost, 29. v glasbi oznaka za živahno, navdušeno, 31. industrijsko mesto v SZ, severovzhodno od Moskve, 32. divjak, kulturi sovražen barbar, uničevalec, 33. cviljenje, cvrčanje, 35: zagrebški avtor risanih filmov, Aleksandar, 37. ime slovenske pesnice Muserjeve, 39. ime košarkarja Solmana, 40. pri kartah najmočnejše barve, 42. mesto na obrobju južnouralskega industrijskega področja v SZ. 43. del pluga, 46. okrasen ptič, 47. kratica za namesto, 50. oznaka za kemično prvino natrij, 52. kratica za Vojni odsek. Rešitve pošljite do torka, 9. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din', 3.: 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. troba, 6. arak, 10. Maas, 14. Robin, 15. namenitev, 17. epik, 18. Paloma, 19. ilo, 20. SA, 21. Skit, 23. ravs, 25. IJ, 26. kri, 28. oven, 30. lopata, 32. kalomel, 35. Donat, 36. zlato, 38. aralija, 40. Borovo, 42. Opel, 43. sin, 46. IT, 47. srce, 49. Laos, 51. K A, 52. rik, 54. Atičan, 56. okov, 58. Korotanec, 60. Adana, 61. Ante, 62. roke, 63. kanal izžrebani reševalci Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Ivanka Hafner, 64209 Zabnica, Srednje Bitnje 75; 2. nagrado (40 din) Anton Kmet, 64220 Skofja Loka, Partizanska 42; 3. nagrado (30 din) pa Albin Urh, 64264 Boh. Bistrica, Jelovškova 10. Nagrade bomo poslali po pošti. Časopisno opravičilo »Opravičujemo se bralcem zaradi neprijetnosti, ki so jih morda imeli zaradi prekinitve izhajanja našega časopisa.« je pred kratkim objavil časopis Gold Hill Neivs, ki je po določeni prekinitvi spet začel izhajati v ameriški državi Nevada. Prekinitev je trajala samo 92 let! Časopis je prenehal izhajati leta 1882, ko' so v mestecu Gold Hill zaprli zadnji »saloon«, kjer so točili še pijačo po 25 centov. Takratni urednik je menil, da prebivalci ne morejo vzdrževati časopisa, če še »saloona« niso mogli. Tovarne vina Komisija evropske skupnosti bo predlagala predpis o kontroli vina in zaščiti standarda te pijače ter pripravila metode odkrivanja umetnega vina. Ugotovili so namreč, da je vse več tovarn umetnega vina predvsem v deželah, kjer je dobro vino doma — v Italiji in Franciji. Nedavno tega so v bližini Palerma odkrili tovarno s 500.000 litri umetnega vina. Na Korziki pa so našli vino izdelano iz kumine, sladkorja, glicerina in žveplene kisline. Hrup Po ugotovitvah švedskih strokovnjakov škoduje hrup sodobnemu človeku na različne načine, povečuje nevarnost nesreč in živčno preobčutljivost. Ljudje so različno občutljivi za sluh, vendar pa je ugotovljeno, da delavci na delovnih mestih s hrupom nad 85 decibelov lahko za vedno izgubijo sluh. Kompresorski stroj povzroča za 100 decibelov hrupa, zvok reaktivnega letala pa do 140 decibelov. Človek začuti bolečino v ušesu, ko doseže zvok okoli 120 decibelov. Normalni pogovor poteka pri 40 decibelih, v naravi pa zvoki ne dosegajo niti te številke. Žrtve letalskih nesreč V civilnem letalstvu se je lani pripetilo 33 nesreč, v katerih je izgubilo življenje 922 potnikov. Te podatke je objavila mednarodna organizacija za civilno zračno plovbo. Te številke so doslej najmanjše, odkar organizacija opravlja analizo letalskih civilnih nesreč. Najbolj tragično leto doslej je bilo leto 1966, ko je v letalskih nesrečah izgubil življenje 1001 človek. Tuje dovoljenje Jugoslovanski državljani, ki živijo v Avstriji več kot šest mesecev in ki imajo vozniško dovoljenje že več kot leto dni na osnovi jugoslovanskih veljavnih predpisov, bodo od 1. julija letos avtomatično lahko dobili avstrijsko vozniško dovoljenje. To novost omogoča sprememba v avstrijskem zakonu o motornih vozilih, ki velja za tuje državljane. Malarija v Afriki Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je 196 milijonov ljudi v Afriki nenehno v nevarnosti, da se okužijo z malarijo. Le 5 milijonov ljudi na tem kontinentu je varno pred to boleznijo. Za malarijo boluje v Afriki že okoli 96 milijonov ljudi. (26. zapis) »Visoki rej« pravzaprav ni nič drugega kot »prvi ples«. Ob tem pa nastopijo (vsaj po obredju) natančne omejitve in zapovedi. Pravico za prvi ples imajo samo poštena dekleta, kajti one, ki so že zapravile svoj »krancelč«, se ga na noben način ne smejo udeležiti. Pravijo celo, da se je lipa posušila, ko je stopilo v prvi, visoki rej, dekle, ki ni bila več nedolžna .. . In še ta zapoved je nekoč veljala: mladenič, ki ima odraslo sestro, ne sme plesati pod lipo z drugim dekletom, vsaj prvega plesa ne. — Presneto so bile te stvari nekoč natančne! Danes je vse bolj turističnega značaja in nedolžnost ne igra prav posebne vloge . . . Vsaj pri plesu ne . . . VISOKI REJ Zdaj, ko je bil čeber pobit, in so ostale od njega le razmetane doge in obroči, je prišel čas, ko morajo fantje stopiti v krog — spomin na staroslovansko kolo in zapeti: »So še rožce v gartelnu žavovale, ko sem morau pustiti jaz moja dekle. — Da bi ja vjetre pategnu, maglice razgnou, de bi se videu moj puobič, moj pušeljc njegov. — Je do vašče Gorice sprejemava me, pa še potlej ni mogla pozabiti me... (Mišljena je laška Gorica). Ali pa zapojo svatovsko, če je že tako naneslo, da se ta dan — žegna-nji dan — vzameta Ziljan in Ziljan-ka. Besedo pri vsej stvari ima, seve, fantovska »konta«. Zadnja beseda v pesmi pa je: »lahko noč pa srečno rajžo v presveti ta zakonski stan.« Potem pa je trajalo svatovanje (ne kaka kičasta »kmečka ohcet«!) kar tri dni. Mnogo so peli, še več pili, malo plesali, še manj pa molili ... Le kdo bi vse te stvari in naloge prav razdelil? NAPREJ, OB ZILJI Se vedno smo na desnem bregu reke, poslej bomo potovali le po levem, vse tja do Šmohor-ja, kjer stoji nagrobnik pesnika, Prešernovega prijatelja dr. Jerneja Le-vičnika (1808—1883) — kot poslednji mejnik slovenstva na večerni strani .. . Pri Bistrici ob Zilji napravi cesta tako oster ovinek proti severu, da nam kar prehitro zbledi pogled na staro gotsko cerkvico na strmi skali nad sotesko deročega Zahomškega potoka. Seveda bi se morali v Bistrici dlje zadržati, saj je vas nekak vzorec slovenske ziljske vasi: s starodavno lipo v središču in z izrazitimi kmečkimi hišami, zgrajenimi v svojstvenem koroškem slogu. Tu je seveda vsakoletno štehvanje (na bin-koštni ponedeljek) še živo in tudi visoki rej je še močno v čislih. Ljubo pa nam je tudi, ko preberemo na hiši, da tu posluje (že od 1. 1891!) slovenska posojilnica in hranilnica. V čast je treba šteti tem našim — najbrž bolj skromnim — gospodarskim postojankam, da imajo skoro vse nad svojimi poslovnimi lokali vidne slovenske napise. Medtem, ko se mnogo drugih slovenskih ustanov (pa tudi zasebnikov, trgovcev in gostilničarjev!) raje skrije pod tuje-jezičen napis. (Se bo nadaljevalo) Ziljski fantje in dekleta; zadaj Dobrač. Kakih štirideset kilometrov od Aten je Maratonsko jezero, ki je Atenčanom menda edini vir vode. Januarja in februarja se napolni za sušna meseca julij in avgust. Sploh imajo Atenci težave z vodo. Lani je bilo vroče poletje in po radiu so se vrstila obvestila: ne zalivajte cvetja in vrtov, ker vode manjka. Napovedovali so celo kazni /.a tiste, ki obvestila ne bodo upoštevali. Takoj nato pa )c napovedovalec prebral reklamo /.;■. lepo, Bveže cvetje te in te Cvetličarne. Atenci so zbijali šale na ta račun. Verjetno pa se ne smejejo ob koncu meseca, KO je treba vodo plačati: kar okrog dvajset starih tisočakov- plačuje Zanjo eno gospo dinjstvo na mesec. Kri/o /, vodo so imeli tudi stari Atenci in za časa Solona si je moral vsak kmet izkopati svoj vodnjak. Maraton je sploh edini predel Grčije, ki ima vse leto dosti vode. Tu je vedno močvirno. To je bil verjetno razlog, da so se tu naselili že stari Jonci, pa moderni Grki tudi; okrog jezera je vse polno vikendov .premožnejših Atencev. Tudi kraljevska hiša je imela tu svojo poletno rezidenco. Okrog jezera BO lepi gozdovi, toda na žalost je videti grde sledove številnih požarov, za katere so tudi tu največkrat krivi turisti. BITKA SE ZAČNE OB SVITU Z nekakšne planote, kjer leži to akumulacijsko jezero, se cesta spusti na Maratonsko polje. Obliko roglji-ča ima in je dolg devet kilometrov, širok pa od dobrih dveh do štirih kilometrov. Reka, ki teče čez polje, je od tistih časov, ko so se tu bili Grki s Pefzijci, premenjala svoje korito kar za kakšen kilometer. Popoln mir, se zdi, vlada to dopoldne na polju. Hribi ga zapirajo z vseh strani, oddrtO je le na jugovzhodu, kjer ga oblivajo topli valovi Kgejskega moi ja. Vodnica, ta vneta zgodovinarka, tako živo pripoveduje o poteku bitke, da kar vidiš, kako brizga kri, se lomijo kopja, se v prvem soncu bliskajo ščiti. Bitka se je začela ob svitu I J. septembra leta 4rkestra The Capitol Svmphonv, 16.00 Vrti-jak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Listi iz pop albumov, 18.45 Kulturni globus, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka, 20.(x) Stereofonski operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Popevke se vrstijo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 13.05 S popevkami po svetu, 14.00 Plesni zvoki, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Ob lahki glasbi, 18.00 Izložba hitov, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Ura za soliste, 20.00 Ludvvig van Beethoven: Simfonija St. 1 v C-duru, op. 21, 20.36 Iz zlate dobe zborovstva, 21(X) NaSi znanstveniki pred mikrofonom, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Milan Stibilj, 22.55 Iz slovenske poezije TOREK, 9. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pojo majhni vokalni ansambli, 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Prome-nadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poli, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladim), 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 I/, filmov in glasbenih revij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Zveneča imena, 18.18 Z majhnimi tabav nimi ansambli, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute /. ansamblom Lojzeta Slaka, 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — Priadril li Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Mote Pijndeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SI)K v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: Lana 90 din, polletna 45 din, cena /.a 1 Številko 1 dinar. — OproSccno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Durrenmatt: Pravda za oslovo senco, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo Drugi program 13.05 Majhni ansambli na tekočem traku, 14.00 S Plesnim orkestrom naše radijske postaje, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Georges Bizet: Carman, odlomki iz opere, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Kultura danes, 20.50 Stuttgartski glasbeni dogodki, 22.40 Claude Debussv: Pour le Piano, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 10. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Znane melodije — znani orkestri, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do /asi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.20 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Stereofonski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Popevke se vrstijo, 14.00 Danes smo izbrali, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, 16.00 O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Janezom Bončino, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske simfonične liteVature, 20.00 Robert Schumann: Godalni kvartet v a-molu, op. 41/1, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Zbor Slovenske filharmonije, 21.00 Klasiki sodobne glasbe: Heitor Villa-Lo-bos, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 11. JULIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Potujmo z glasbo, 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.40 Mehurčki, 15.40 V plesnem ritmu, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 Tipke in godala, 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.50 Človek in zdravje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz sirnfo-nij Hansa Wernerja Henzeja Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Melodije s slovenskih festivalov zabavne glasbe, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon Tretji program 19.05 Prizori iz slovenskih oper, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Iz zakladnice ljudskih pesmi, 21.00 Ljubljanski koncertni večeri, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 12. julija 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pesmi jugoslovanskih narodov, 9.40 Lepe melodije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po vaši želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14..'K) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Popoldanski sestanek z radijskim orkestrom Hannover, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.06 Literarni nokturno, 23.15 Arnold Schdn-berg: Prvi godalni kvartet v d-molu, op. 7 Drugi program 9.(x) Petek na valu 202, 13.00 Paleta zvokov, 14(x) S solisti in ansambli JRT, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Lahka glasba domačih in tujih avtorjev, 16.(x) Filmski vrtiljak, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.(x) Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Od premiere do premiere, 20.15 Miniature Albina VVeingerla, 20.38 Z jugoslovanskih kon-cert nih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije Iskra tovarna gospodinjskih aparatov Reteče, Škofja Loka želi skleniti pogodbo z avtoprevoznikom za prevoz tovora od 2 do 5 ton. Pismene ponudbe zbira gospodarsko planski sektor tovarne 14 dni po objavi. Kranj CENTER 6. julija nem. barv. film POČITNICE BREZ DEKLET ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma LJUBILA SEM GOLJUFA ob 22. uri 7. julija nem. barv. film POČITNICE BREZ DEKLET ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma VESELI REKRUTI ob 21. uri 8. julija angl. barv. film LJUBILA SEM GOLJUFA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 6. julija ital. barv. film PAST ob 16. in 20. uri 7. julija ital. barv. film LOVCI NA GLAVE ob 16. uri, jug. barv. film BOMBAŠI ob 18. uri, premiera ital.-špan. barv. filma TEXAS JOE ob 20. uri 8. julija ital.-špan. barv. film TEXAS JOE ob 18. in 20. uri Tržič 6. julija ital.-jug. barv. film GENERAL IN VOJAK ob 18. in 20. uri 7. julija amer. film TARZAN IN ŽENA LEOPARD ob 15., 17. in 19. uri 8. julija amer. film TARZAN IN ZENA LEOPARD ob 18. uri Kamnik DOM 6. julija amer. barv. film KAPETAN SLAUGHTER ob 18. in 20. uri 7. julija jug. barv. film POLKOVNICA ob 15. uri, amer. barv. film KAPETAN SLAUGHTER ob 17. in 19. uri 8. julija franc. barv. film VELIKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 6. julija amer. barv. film DVOBOJ ob 18. in 20. uri 7. julija amer. barv. film DVOBOJ ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 6. julija ital. barv. film LJUBIMCA IZ BENETK ob 20. uri 7.' julija amer. barv. film IGRA POPOLNEGA ZLOČINA ob 17. in 20. uri Radovljica 6. julija jug. barv. film BEGUNEC ob 18. uri, špan. barv. film MARTA ob 20. uri 7. julija špan. barv. film MARTA ob 16. uri, japon. barv. film IŠČE SE OlCl, ZlVA ALI MRTVA ob 18. uri, franc. barv. film ALFRE-DOVE NEZGODE ob 20. uri 8. julija amer. barv. film SALZBURŠKA ZVEZA ob 20. uri Jesenice RADIO 6. in 7. julija amer. barv. film RATTLER KID Jesenice PLAVŽ 6. in 7. julija ital. barv. film RATTLER KID 8. julija amer. barv. film SHAMUS Kranjska gora 6. julija amer. barv. film KABARET 7. julija amer. barv. film PARADA NORIH tržni pregled KRANJ Solata 4 do 5 din, špinača 6 din, korenček 10 din, slive 18 din, jabolka 12 din, limone 12 din, česen 18 din, čebula 6 din, stročji fižol 12 do 14 din, pesa 10 din, kaša 12 din, paradižnik 14 din, marelice 12 din, borovnice 12 din, med 30 din, breskve 10 din, češnje 12 din, kumare 6 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 do 4 din, kislo zelje 6 din, cvetača 12 do 14 din, paprika 25 din, krompir 4 din TRŽIČ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 10 din, slive 15 do 16 din, jabolka 7 do 8 din, limone 12 do 14 din, česen 20 do 25 din, čebula 14 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, hruške 10 din, kumare 7 din, breskve 12 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 do 50 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 do 14 din, paprika 30 din, krompir 4 din JESENICE Solata 4 din, špinača 6,50 din, korenček 8 din, jabolka 7,70 din, limone 13 din, česen 20 din, čebula 6,50 din, fižol 10 din, pesa 8 din, kaša 9,80 din, paradižnik 12 din, ajdova moka 16,92 din, koruzna moka 2,70 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 46,30 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 2,70 din, cvetača 6,50 din, paprika 27 din, krompir 3,20 din SLAŠČIČARNA NA HUJAH V KRANJU (pri mostu blizu hotela Evropa) Osvežite se z našim kvalitetnim sladoledom. Poceni je, izbirate pa lahko med najmanj osmimi vrstami. poročili so se V kranju Lanišek Janez in Maček Cecilija, Pirnaver Rafael in Zakošek Veronika, Zaletel Jožef in Mrak Egidija, Mirkovič Joso in Gligorijevič Miroslava, Hubat Filip in Gašperlin Silva, Lom-bar Marijan in Primožič Ana V tržiču umrli so V KRANJU Bukovnik Jožef, roj. 1885 VTRŽlCU Debeljak Marija, roj. 1903, Sarabon Katari na, roj. 1895 televizija tu sobota, 6. julija 15.50 Frankfurt: svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos srečanja za 3. in 4. mesto (EVR- Lj), 17.55 Na Loškem gradu — barvna oddaja, 18.30 Obzornik, 18.50 Legenda o divjem lovcu — serijski film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj), 20.30 Melodije Jadrana: Split 74 — prenos (Zg), 22.00 TV dnevnik, 22.20 Colombo — serijski barvni film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Šest obrazov — TV drama, 21.15 Feljton (Bg II) LU nedelja, 7. julija 9.20 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Sa), 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Mroži — barvna filma, 12.00 Poročila (Lj), 15.00 Frankfurt: svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos zaključne slovesnosti, 15.50 Frankfurt: svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos finalne tekme (EVR- Lj), 17.55 Naši zbori: Ženski, moški in mešani pevski zbori iz Divače — barvna oddaja, 18.30 Puška, ki je osvojila zahod — ameriški film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 V gosteh pri Nušiču — oddaja TV Beograd, 21.30 Temne stene — 2.' del barvne oddaje o Pološki jami (Lj), 22.00 Športni pregled (Zg, Lj), 22.35 TV dnevnik, 22.50 Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni posnetek finalne tekme (Lj), 00.30 Portorico: svetovno prvenstvo v košarki — baryni prenos srečanja Jugoslavija : .... (EVR- Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.00 Plavalni miting Sjeverina Bjelica (Bg II), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Filmske novele, 20.50 Kozara — film (Bg II) tU PONEDELJEK, 8. JULIJA 15.15 Madžarski TV dnevnik (Bg), 16.20 Barvni test, 16.50 Svetovno prvenstvo v košarki — barvni posnetek srečanja Jugoslavija : .., 18.15 Obzornik, 18.30 Skozi neznano delto — serijski barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.40 Rezerviran čas (Lj), 21.00 Portorico: svetovno prvenstvo v košarki — barvni prenos srečanja Jugoslavija : .... (EVR- Lj), 22.30 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Lutke (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Branje (Bg), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Rimska pomlad gospe Stone — ameriški film, 22.00 24 ur (Bg II) tU TOREK, 9. julija 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.00 Obzornik, 18.15 Veseli tobogan, 18.50 Cesta in mi, 19.10 Nastopa Trio Lorenz, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Zgodba, ki jo morate poznati — dokumentarna oddaja, 21.00 Portorico: svetovno prvenstvo v košarki — barvni prenos srečanja Jugoslavija : ..., 22.30 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45" Serijski film, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba, 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Slike iz izložbe, 22.05 Pozabljeni marš — dokumentarni film, 22.25 Odiseja miru, 22.55 24 ur (Bg II) tU SREDA, 10. JULIJA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Družina Smola — serijski barvni film loterija 10 60 40450 62620 73150 120840 513830 1 07471 38951 70501 70621 12 62 452 14182 72852 165862 215052 93 8(X)3 59913 087953 096993 482893 144 224 894 32524 70314 85074 584434 "3 j< ce T3 40 20 1.000 800 600 5.000 10.000 10 810 610 610 810 30 20 60 800 8(X) 5.020 5.000 50 600 800 10.000 5.050 10.050 80 100 80 1.000 6(x) 600 5.0(x) 35 3755 63455 68245 104175 293225 66 056 1856 054456 7 00537 06687 41217 73627 274267 88 32488 41938 66738 82(X)8 577858 49 69 89 45359 77049 81109 84019 87869 "S .* a .t; M jO 30 200 800 1.000 10.000 10.000 20 60 300 5.000 10 610 1.010 610 1.010 150.010 30 630 1.000 H(X) 600 5.000 20 20 40 6(X) 1.020 8(XJ 800 1.020 (Lj), 19.00 Zabavno glasbena oddaja (Sa), 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pot jugoslovanskih nogometašev na svetovnem nogometnem prvenstvu — barvna oddaja, 20.50 Sanjave zvezde Velikega voza — italijanski film, 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Daljnogled (Bg), 18.15 TV novice (Zg), 18.30 Od zore do mraka (Bg), 19.00 Zabavna glasba (Sa), 19.20 Trenutek spoznanja (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Odprta univerza, 21.15 Glasbena oddaja, 21.45 Branislava Šaper, 22.15 24 ur (Bg II) tU Četrtek, h. julija 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.50 Obzornik, 18.05 Otroci in mi — serijska oddaja, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih?, 20.40 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka, 21.30 Četrtkovi razgledi: Medicinska sestra — razvoj in problemi nekega poklica, 1. del oddaje, 22.00 Glasbeni nokturno: Primož Ramovš: Simfonija med klavirjem in orkestrom, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Anton Ingolič: Mladost na stopnicah — oddaja TV Ljubljana, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sa), 19.00 Turistični barometer, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Jazz festival Ljubljana 74, 21.45 24 ur. 22.00 Neznani leteči predmeti (Bg II) petek, 12. julija 16.00 Barvni test, 16.30 Svetovno prvenstvo v košarki — barvni posnetek srečanja Jugoslavija : Portorico, 17.50 Obzornik, 18.05 Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju — 2. del, 18.35 TV kažipot (Lj), 19.00 Portorico: svetovno prvenstvo v košarki — barvni prenos srečanja Jugoslavija : ... (EVR- Lj), 20.40 TV dnevnik, 21.05 Tedenski gospodarski komentar, 21.20 Normanove hipi pustolovščine — angleški barvni film, 23.00 TV dnevnik (Lj)~ UHF — oddajnik Krvavec 20.30 Serijski film, 21.30 Film danes, 22.30 Oktet Moskva — glasbena oddaja, 23.00 24 ur (Bgll) ta teden na TV Nedelja, 7. julija, ob 18.30: PUŠKA, KIJE OSVOJILA ZAHOD — ameriški film, 1955; režiser Wil-liam Castle, v gl. vlogah Dennis Morgan, Paula Ravmond; VVilliam Castle nikakor ni velik režiser, čeprav je posnel kar lepo število filmov. V prvem obdobju je snemal kratke, nepomembne kriminalke, nato serijo poprečnih vvesternov in indijanaric, v zadnjem času pa se posveča filmu groze. Puška, ki je osvojila zahod, že z naslovom opredeljuje film, v katerem je po zaslugi nove, preciznejše in »produktivnejše« puške na kupe mrtvih. Sreda, 10. julija, ob 20.50: SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA — italijanski film, 1965; režiser Luchino Visconti, v gl. vlogah: Claudia Cardinale, Jean Sorel (na sliki), Michael Craig; Filmi Luchina Viscontija, enega največjih italijanskih filmskih režiserjev, nas vedno znova presenečajo. Visconti je začel že v povojih neorealizrn,a, vendar v tej smeri nikdar ni preveč vztrajal, niti mu kot ustvarjalcu ni ustrezala. Svojo veličino, smisel za filmsko pripoved, je dosegel s prikazom propada, degeneracije družbe. To se mu je posrečilo še najbolj v filmih Senso in Gepard, pa tudi v ostalih: Somrak bogov, Smrt v Benetkah in Ludvig. Težnja po vrtanju v človeško izkrivljenost je v Viscontijevih delih vse močnejša, nazadnje že kar bolestno pretirana (v Ludvigu). Pri tem pa je dogajanje vedno pogojeno v naravnost razkošnem aristokratsko-baročnem okolju, v katerem pa kar čutimo kal skorajšnjega propada in pričakovanje novih časov, ki takšni družbi, bolni aristokraciji, ne bodo naklonjeni. Petek, 12. julija, ob 21.20: NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE — angleški b arvni film; režiser Menahem Golan, v gl. vlogah: Norman Wisdom, Trence Alexan-der, Salv Basklv,* Norman je višji bančni uradnik, resen, hladen Anglež, ki ga službeno potovanje čisto spremeni. Z mlado Niki in njeno družino doživi celo vrsto ljubezenskih in poslovnih avantur; njegova ledena priroda se spremeni v pravi plamen dotlej zatajevanih strasti. Svoj novi slog življenja z veliko uspeha prenese tudi na svoj zakon in mu tako da nov smisel in srečo. Norman VVisdom je znan komik, čeprav že malce v zatonu, vendar še vedno privlači. Njegov humor je precej »angleški« in tak je v nekaterih filmih prav neponovljiv. U-I*A» 11 Sobota, 6. julija 1974 600 tabornikov na Pokljuki Zve/a tabornikov Slovenije je letos organizator velikega srečanja jugoslovanskih tabornikov na Pokljuki, imenovanega Pokljuka 74, ki bo končan 7. julija. V okolici vojašnice na Rudnem polju se je že zbralo okrog 600 tabornikov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, od najmlajših do najstarejših. Akcija Pokljuka 74 je sestavljena iz treh delov, in sicer iz jugoslovanskega taborniškega partizanskega mnogoboja, republiškega mnogoboja za tabornike in tabornice ter republiškega mnogoboja za medvedke, čebelice in predšolske otroke. Taborniki se bodo v okviru mnogobojev" pomerili v znanju orientacije, topografije, signalizacije, postavljanju šotorov, lokostrelstvu, kurjenju kresov, premagovanju ovir itd. Medvedke, čebelice in predšolski otroci pa bodo tekmovali v zanimivi preizkušnji: iskanju zaklada. Zaključka akcije se bo udeležil tudi predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Janko Rudolf, ki DO najboljšim odredom in posameznikom izročil nagrade in priznanja. -jk Kopališče in kamp v Radovljici V začetku minulega meseca so pri kopališču v Radovljici odprli kamp. Čeprav je na začetku sezone slabo kazalo, so prvi mesec že zabeležili boljši obisk kot junija lani. V prihodnjih dneh pa pričakujejo, da bo obisk še večji.' Kopališki odbor pri svetu krajevne skupnosti, ki ga vodi tajnik Lojze Maček, je spomladi opravil vrsto del, da bi bila kamp in kopališče v Radovljici čimbolje urejena. V kampu so letos obnovili kanalizacijo, uredili električne priključke za šotore in prikolice, zazidali zidne ograje in opravili več drugih del v kopališču. Bazen in kopališke ograje so preple-skali ter kupili stroj za čiščenje bazena. V recepciji pa so dobili telefon. Za vsa omenjena in še nekatera druga drobna dela je krajevna skupnost namenila 800,000 dinarjev. Hkrati z ureditvijo kampa in bazena je komisija za komunalne zadeve pri krajevni skupnosti poskrbela tudi za lepši videz mesta. Nabavili so kontejnerje za smeti, ki so veljali 330.000 dinarjev. Poleg tega so uredili pota in pokrpali asfalt, namestili več oglasnih tabel v mestu in koše za smeti. Obnovili so tudi nekatere kanalizacijske jaške. Storitveno in proizvodno podjetje CREinfl Kranj odbor za družbeni standard razpisuje štipendije za študij na srednjih šolah in fakultetah, in sicer: 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo 4 štipendije na ekonomski srednji šoli 3 štipendije na upravno-administrativni šoli Višina štipendije je odvisna od študijskega letnika, uspeha pri študiju in socialnih pogojev štipendista. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo prosilci z boljšim učnim uspehom in tisti, ki vpisujejo višje oziroma zaključne letnike. JVloge na predpisanem obrazcu (DZS št. 1,65) s prilogami: izkaz o učnem uspehu oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju (obrazec št. 0,12), potrdilo o dohodkih staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec ne prejema štipendije, naj prosilci vlože do 1. avgusta 1974 na naslov: Odbor za družbeni standard podjetja Creina Kranj. KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Med moškimi Podljubelj.pri ženskah pa BPT Medtem ko je bilo tekmovanje pionirjev-gasilcev iz tržiške občine v Križan, kjer slavi društvo 50. obletnico delovanja, je bilo tekmovanje članskih in ženskih desetin v nedeljo v Jelendolu. Domače gasilsko društvo, ustanovljeno pred dvema desetletjima, je nudilo izredno dobre pogoje za tekmovanje ter poskrbelo, da se je 150 gasilcev dobro počutilo v najbolj oddaljeni vasi tržiške občine. Hkrati so se v nedeljo Jelendolčani seznanili z znanjem in opremo ostalih društev. Na občinskem tekmovanju za prehodni pokal Občinske gasilske zveze je nastopilo 13 moških desetin (9 teritorialnih in 4 industrijske) in dve ženski desetini. Sodniki so ocenjevali spretnost in znanje gasilcev pri trodelnem napadu ter sposobnosti pri ravnanju s hidrantom. Ekipe so bile zelo izenačene, saj je med zmagovalno in osmouvrščeno ekipo le 50 točk razlike, med 8. in 13. mestom pa 100 točk. Najboljše znanje so pokazale desetine, ki so opravile več vaj in že sodelovale na medobčinskih, republiških in mednarodnih tekmovanjih. Zato nameravajo posvetiti tržiški gasilci vajam še več pozornosti. ' Med moškimi desetinami je zma- galo Gasilsko društvo iz Podljubelja.. Drugi so bili gasilci Bombažne predilnice in tkalnice, tretja desetina Peka, četrti Križani in peti Bistriča-ni. Pri ženskah je zmagala desetina Bombažne predilnice in tkalnice pred vrstnicami iz Podljubelja, katerih povprečna starost znaša šele 17 let! Desetini sta zaživeli letos. Ob nedeljskem tekmovanju gasilcev v Jelendolu velja omeniti, da je bila udeležba dobra. Od 409 aktivnih gasilcev v občini se je tekmovanja udeležilo 150 gasilcev ali dobra tretjina. Zmagovalna desetina se bo v kratkem udeležila mednarodnega tekmovanja v Avstriji. -jk murka in njena moda 12 Sobota, (>. julija 1974 Pretekli teden so delavci MURKE v okviru svoje 20-letnice slavili še eno delovno zmago: v Radovljici so odprli prenovljeno in razširjeno prodajalno MODA. Sicer so imeli tu že dvajset let svojo prodajalno, .ki je bila daleč naokrog poznana po bogati izbiri metrskega blaga. Z izredno iznajdljivostjo in s smislom za vse lepo in ubrano, pa so projektant zgradbe, domačin, arh. Peter Dalla Valle, razvojni oddelek MURKE, ki ga vodi Jože Malej, in sodelavci ALl'OSA iz Šentjurja iz trgovinice, ki ]e 50 let delala na 90 kvadratih, Ustvarili sodobno, privlačno in funkcionalno prodajalno s 390 kvadrati prodajne površine. In še štirinajst novih parkirnih prostorov so pridobili. ' V tri etaže je razdeljena nova prodajalna. V spodnjih prostorih je DEKORATIVA, kjer dobite vse vrste dekorativnih tkanin, obloge za tla, odeje, posteljno perilo, namizne garniture, brisače, komplete za kopalnice in še in še. Moškim, ki v trgovinah največkrat nimajo obstanka, so dodelili pritličje. Tu je vse zanje. Lahko bi rekli: vse od vezalke do kravate. Se celo za moške parfume so poskrbeli. In le nekaj so uredili tu spodaj: mini bonboniero. Tu boste lahko izbrali kvalitetna sladka darila in kakšno steklenico boljšega. Prijazne prodajalke vam bodo darilo po želji tudi aranžirale. Zgoraj je pa raj za ženski svet. Tu boste dobile vse zase: konfekcijo, perilo, metrsko blago, volno, kozmetiko in še marsikaj. Še nekaj so uredili v tem oddelku: mini espresso. Tu gre omeniti, da bo vsak obiskovalec, ki bo kupil /a već kot 300 din, dobil povrhu bon /a kavo. V stavo! je sedaj poskrbljeno tudi /a }adOSti velika skladišča in prodajalke so dobile svoj dnevni prostor, lepo in praktično garderobo v kleti. v mansardi pa je bilo prostora poleg skladišč še za pisarno in celo za pre-potrebno govorilnico. Zares dosti dela in truda je bilo vloženega, da je iz stare hiše nastala takale »blagovnica v malem«. Tinca Ravnik, poslovodkinja prodajalne, ki jo okolišani kaj dobro poznajo, bo še naprej vodila delo v hiši. Tudi zanjo je to lep jubilej. Dvajset let je pri MURKI in dvajset let v tej hiši; deset let je že poslovodkinja. Nekakšna duša hiše se zdi: vedno in povsod je prisotna, po- maga, svetuje. Z novimi prostori in novimi kadri bo njena odgovornost seveda temu primerno večja. Toda s pravo organizacijo, s pravim pristopom k človeku, kot Tinca to res zna, bo s svojimi dekleti uspela. Kar trideset jih je zdaj v hiši in vse po vrsti so prijazne in uslužne. Vse so tudi obiskale 6-dnevni uvajalni seminar, ki ga je vodstvo podjetja posebej za to organiziralo v Podvinu. Zdi se, kot da bi v MURKI imeli za kadre še posebno srečno roko. Će vas bo pot kdaj zanesla v Radovljico, ne pozabite si ogledati te prijetne prodajalne. Vsa je v toplih rjavo-oranžnih barvah MURKE: police, tla, svetila, senčnik pred hišo in še celo enotno oblečena dekleta. Človek že ob vstopu v trgovino dobi občutek prijetne ubranosti. Naj povemo še to, da je bila ob otvoritvi prodajalna pohvalno sprejeta in lahko verjamete, da se bodo vsi v hiši potrudili, da bo asortiment vedno bogat in da bodo vedno imeli kaj posebnega naprodaj. Le pridite, ves dan imajo odprto. -Os Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam BETONSKO ŽELEZO rt in 10 mm. Pegam, Godešič 72, Sk. Loka 4335 Lep filodendrum štiriletni, zaradi pomanjkanja prostora, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4330 Prodam vrtne garniture, tudi posamezno. Jože Kuralt, Sp. Gorje 104, telefon 77-636 ' 4337 Prodam KOBILO, staro 6 let, mirno, sposobno za vsa dela. Pivka 23, Naklo 4338 Poceni prodam 3 sestavljive elemente za kuhinjo, pomivalno in delovno mizo. Poizve se v Brivnici Jakše, Koroška 16, Kranj 4339 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo »špaizer«. Breg ob Savi 36, Kranj 4340 Ugodno prodam dobro ohranjen avto TAUNUS 17 M, letnik 1966. Kranj, Stara c. 2, telefon 21-468 . 4341 Prodam traktorsko SNOPOVE-ZALKO bautz, dobro ohranjeno, Stare, Hrastje 45, Kranj 4342 Prodam nov AVTORADIO sharp, ZVOČNIK in ANTENO. Mlaka 84, Kranj 4343 Prodam SLAMOREZNICO's pu-halnikom in verigo. Rupa 22, Kranj 4344 Ugodno prodam PRALNI STROJ singer ali gorenje, skoraj nova. Zamenjam tudi za SMREKOVE DESKE 25 mm. Telefon (061) 841-064 4345 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo, MOŠKO KOLO in električni LONEC za kuhanje perila. Franc Troha, C. 1. maja 65, Kranj 4346 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, dobro mlekarico. Voglje 75, Šenčur 4347 Prodam GAJBICE ali zamenjam za LES. Gorjanc, Jelenčeva 34, Kranj 4349 Prodam kmečkega KONJA. Kle-menčič, Sp. Besnica 54 4350 Cenjene goste obveščamo, da zaradi čiščenja prostorov in letnega dopusta od 8. do 22. julija 1974 ne poslujemo. Gostilna Blažun, Grašič Franc Kranj, Klanec, Cesta talcev 7. Po ugodni ceni prodam TELEVIZOR nemške znamke, rabljeno strešno žgano OPEKO folc in mešan mošt iz jabolk in grozdja. Partizanska 16, Šenčur 4351 Prodam traktorsko SNOPOVE-ZALKO bautz na kardanski pogon. Trata 10, Šk. Loka 4352 Prodam borove plohe in rabljene smrekove plohe. C. na Klane 34, Kranj 4353 Prodam gorenjske nageljne. N-a-sovče 20, Komenda 4354 Prodam 6 tednov stare prašičke in rabljeno strešno opeko špičak. Vele-sovo 14 4366 Prodam 6 tednov stare pujske. Sen turska gora 8, Cerklje 4354 Prodam mlado kravo, ki bo sredi julija drugič teletila. Lahovče 37 4355 Prodam dobro ohranjeno motorno kosilnico za hribovite predele. Tatine 5, Preddvor 4356 Prodam 150 kg težkega bikca za rejo. Zg. Brnik 74 4357 Ugodno prodam STRUŽNI AVTOMAT thil do Jrf 12 mm. Ogled možen vsak dan, Sitar Franc, Luže 42, Šenčur 4371 Prodam (i tednov stare pujske. Strahinj 18, Naklo 4372 Prodam 3 ovce. Oter Bernard. Hrastje 7. Kranj 4373 Prodam BIKCA, starega 8 mesecev. Stara Loka 35 4374 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, Lahovče 26, derklje 4375 Od 9. julija dalje Glas vsak torek in petek. — Male oglase sprejemamo za torkovo številko do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka prav tako do 12. ure. Prodam 6 tednov stare pujske. Rupa 16, Kranj 4376 Prodam cement. Britof 106, Kranj 4377 Prodam novo »klino« za cirkular-ko premera 65 gm. Brvar Janez, Zg. Bitnje 98 • 4378 Prodam KRAVO s teletom. Dobrava 9, Cerklje 4379 Prodam KRAVO, ki zna voziti, s teletom. Zeleznik Rudi, Breznica 15, Šk. Loka 4380 Prodam vzidljiv. nerjaveč kombiniran štedilnik. Šubic, Delnice 19, Poljane nad Šk. Loko 4381 Prodam mlade nemške volčjake. Košenina Ivanka, Papirnica 1, Šk. Loka 4382 Prodam delovnega konja. Hafner, Binkelj 13, Šk. Loka- 4383 Po ugodni ceni prodamo ca. 15.000 kosov že rabljene opeke format 1 — 1, ki je v depoju v Begunjah št. 60. Stanovanjsko podjetje Radovljica 4384 Prodam 6 tednov stare pujske. Pogačar Janez, Zasip 61, Bled 4385 vozila Prodam FIAT 600 D po delih. Trojarjeva 33, Kranj- Ugodno prodam dobro ohranjeno garažirano ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1975. Tepina, Pševska c. 3/B, Kranj 4309 TAM 650/70 kiper, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Strgar Franc, Kolodvorska 7, Bled 4386 Prodam avto lado, letnik 1972, prevoženih 36.000 km. Ogled v soboto od 17. do 20. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure in v ponedeljek od 15. do 18. ure. Šmitek Vinko, C. JLA 6 — nebotičnik, Kranj, telefon 23-233 4387 Prodam zastavo 101, letnik 1973. Hrastje.")] 4388 ' Prodam zastavo 750, letnik 1969, po generalni. Kocjanova 16, Kranj 4389 Prodam zastavo 750, letnik 1965. Strušnik Janez, Sv. Andrej 1 (Hrast-nica), Šk. Loka 4390 dežurni veterinarji od 5. do 12. julija 1974: dipl. veterinar RUS Jože, Cerklje, telefon 42-015; od 19. do 26. julija 1974: dipl. veterinar CEPUDER Bogdan Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994; od 19. do 26. julija 1974: dipl. veterinar RUS Jože, Cerklje, tel. 42-015; od 26. julija do 2. avgusta 1974: dipl. veterinar CEPUDER Bogdan Kranj,, Kajuhova 23, telefon 22-994. Prodam ZASTAVO 750, 55.000 km, letnik 1970, v dobrem stanju. Ogled popoldne. Markovič, Tenetiše 43, 64204 Golnik 4320 Prodam PONI expres. Katja Je-senovec, Stara c. 12, Sk. Loka 4323 Prodam FIAT 1300, letnik 1965, Cena po dogovoru. Struževo 20 a 4325 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Poizve se Brivnica Jek.še, Koroška 16, Kranj 4358 Prodam FIAT 1300, letnik 1966. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 4359 Prodam VW 1200 po zelo ugodni ceni. Sr. Bela 2, Preddvor 4360 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Kleindienst Ciril, Brezje 27 4361 zaposlitve Sprejmem 2 VAJENCA. Andrej Ogris, mizarstvo, Kranj, Trojarjeva 9 4366 Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO. Kranj, Staneta Žagarja št. 40 4367 Iščem VAJENCA za izučitev stru-goključavničarja. Splošno ključavničarstvo. Slatnar, Cerklje 50 4368 VAJENCA sprejmem za avtoli-čarja. Vinko Ambrož, Kranj, Luz-narjeva 13 4279 28- letno dekle išče ZAPOSLITEV v času gorenjskega sejma. Oddati ponudbe do 15. julija pod »Vajeno dela na sejmih« 4326 Sprejmem VAJENCA za ključavničarsko stroko. Jalen, Huje 23, Kranj 4332 Iščemo snažilko, delo in plačilo po dogovoru. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, Iva Slavca 1 4395 Veleblagovnica RAZPRODAJA POHIŠTVA IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA '-72 od 10. do 25. julija 1974 popust 50o/ s V POSLOVALNICI POHIŠTVO LESCE murka Ugodno prodam zastavo 750, letnik 1970. Fojkar, Jego rovo predmestje 14, Šk. Loka 4391 R- 4, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Jamnik. Šolska 31, zraven šole, Šk. Loka, telefon 604- 94 4392 Prodam generalno popravljeno in do spomladi registrirano simeo GLS — -1000. Stara Loka 58, šk. Loka 4393 stanovanja kupim Kupim TRAKTOR pasquali. Naslov v Oglasnem oddelku 4362 Kupim betonski MEŠALEC. IVv-no8. Sk. Loka 4363 Kupini IZRUVAC za krompir na hidravliko ali brez. Kalan, Suha 4, Kranj »364 Kupim PRAŠIČE od 60 do 100 kg težke. Strahinj 7 4365 Vzamem v najem manjše STANOVANJE — sobo v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod »Mladoporočenca« - 4369 V Kranju ali okolici vzamem v najem STANOVANJE ali sobo. Oddati ponudbe pod »Lahko neopremljeno« 4329 Mlada poštena uslužbenka išče sobo v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod -> Začasno« 4394 ostalo Oddam lokal v Kranju na prometni točki, na Cesti St. Žagarja 48. Zglasi naj se interesent iz Radovljice. Čakam 4396 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta Antonija Česen rojena Le bar Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 6. julija 1974, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče v Kranju Kranj, Ljubljana, Karlovac, Celje, dne 5. julija 1974 Žalujiči: hčere Marija, Darinka, Tončka m sinovi Andrej, Stanko, Janez in Marjan ter ostalo sorodstvo Škofja Loka OBVEŠČA POTROŠNIKE, DA OD 6. JULIJA 1974 DALJE POSLUJE PO NASLEDNJEM OBRATOVALNEM ČASU: — od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure — ob sobotah od 7. do 15. ure RESTAVRACIJA JE OB SOBOTAH ODPRTA OD 7. DO 19. URE, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH PA JE ODSLEJ ZAPRTA. ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE• KRANJ Maistrov trg 11 razpisuje prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB vodjo splošnega sektorja Pogoj: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri. referenta za personalo srednješolska izobrazba 2. TOZD DELIKATESA kuharja-ico za pripravo specialitet za delikatesno trgovino v Kranju, Maistrov trg 11 Pogoj: kvalificirana kuharica več delavk ali delavcev za numeriranje in razmestitev blaga v novi samopostrežni trgovini Pogoj: osnovna šola, nudimo možnost priučit ve. 3. VEČ UČENCEV V GOSPODARSTVU, IN SICER: a) prodajalcev za trgovino Delikatesa v Kranju b) natakarjev in kuharjev za hotele: Kazina na Jezerskem, Bor-Grad Hrib v Preddvoru, Evropa v Kranju in restavraciji Park v Kranju. Pogoj: dokončana osnovna šola Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno oglase najkasneje v 15 dneh na upravi podjetja Maistrov trg 11. obvestila SPOŠTOVANI! Ce želite črno-be-le ali barvne fotografije, sem vam na voljo in pridem slikat na dom. Fotograf, Milivoje Milic, Škofjeloška 47, Kranj 4172 prireditve V soboto, 0. 7. 1974, priredi Gl) Sp. Brnik DRUŽABNI VEČER združen z izbiro najlepšega para na plesišču. V NEDELJO, 7. julija 1974, ob 14. uri pa je VELIKA VRTNA VESELICA. Oba dneva kegljanje za košt runa. Obakrat igra ansambel EROS 4331 Gasilsko društvo Mavčiče priredi v nedeljo, 7. 7. 1974, ob 15. uri GASILSKO PROSLAVO združeno s prevzemom nove motorne brizgalne. Po proslavi bo VRTNA VESELICA. Zahaval vas bo ansambel Turisti. Za pijačo in jedačo preskrbljeno. Vabijo gasilci 4;{70 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. S 13 Sobota, 6. julija 1974 lesna industrija Bled Odbori za medsebojna delovna raz-lipbledmerja v združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela objavljajo naslednja prosta delovna mesta: TOZD lesna predelava Bled: več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki TOZD lesna predelava Mojstrana: vzdrževalca več kvalificiranih mizarjev več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev v lesni stroki Za delovno mesto vzdrževalca je zahtevana izobrazba KV elektrikarja s 3-letno ustrezno prakso. TOZD lesna predelava Podnart: več kvalificiranih delavcev lesne stroke več priučenih delavcev v lesni stroki več nekvalificiranih delavcev za priučitev za delo v lesni stroki Za vsa delovna mesta se lahko prijavijo tudi delavke. Prijave pošljite do 20. julija 1974 odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD, v katero se prijavljate. Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednja učna mesta vajencev: 1. TOZD lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica strojni mizar 2 vajenca strojni ključavničar 3 vajenci 2. TOZD lesna predelava Bled strojni mizar 8 vajencev 3. TOZD lesna predelava Mojstrana strojni mizar 4 vajenci 4. TOZD lesna predelava Podnart brusač orodja in rezil 1 vajenec strojni mizar 1 vajenec Pogoji: dokončana osemletka 5. več vajencev za poklice ozkega profila lesni delavec s specializacijo Žagar Pogoji: uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osnovne šole. Vloge sprejema splošni sektor podjetja do zasedbe učnih mest. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Šolskega centra Združenega podjetja Iskra Kranj razpisuje naslednja prosta pedagoška delovna mesta: — učitelja za poučevanje telesne kulture na poklicni kovinarski in elektro šoli Pogoj: zahteva se diploma visoke šole za telesno kulturo; —- učitelja za poučevanje šibkotočnih predmetov na poklicni kovinarski in elektro šoli Pogoj: zahteva se diploma prve stopnje fakultete za elektrotehniko ali diploma prve stopnje fakultete za industrijsko pedagogiko elektro smeri; — učitelja za poučevanje jakotočnih predmetov na tehniški strojni in elektro šoli Pogoj: zahteva se diploma druge stopnje fakultete za elektrotehniko — oddelek za jaki tok; — učitelja za poučevanje matematike in fizike na tehniški strojni in elektro šoli Pogoj: zahteva se diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odsek za matematiko in fiziko. in naslednja vodilna delovna mesta: — predstojnika tehniške strojne in elektro šole Pogoj: zahteva se visokošolska izobrazba elektro, strojne, pedagoške ali ekonomske smeri, opravljen pedagoški strokovni izpit in najmanj pet let pedagoške prakse; — predstojnika poklicne kovinarske in elektro šole Pogoj: zahteva se visokošolska izobrazba in najmanj pet let ustrezne pedagoške prakse. Učiteljem nudimo dolgoročno posojilo za nakup stanovanja ali za individualno gradnjo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s podatki o dosedanjih zaposlitvah je treba poslati v 15 dneh na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2. Vsem stanovskim in poslovnim kolegom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dolgoletni vestni delavec Anton Lašič dipl. inž. direktor TOZD Mlekarna Kranj Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 6. julija 1974, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Njegov življenjski lik bomo ohranili v najlepšem spominu! Delovna skupnost Kmetijsko živilskega kombinata Kranj Kranj, 5. julija 1974 Pogrešani je bil že doma V torek, 2. julija, zvečer je skupina treh planincev iz Ljubljane obvestila postajo milice, da pogrešajo četrtega tovariša 25-letnega Matijo Učakarja. Dopoldne so jo bili mahnili z Jezerskega na Češko kočo, od tam pa so bili namenjeni na Kočno. Učakar pa se je od skupine oddvojil in se odločil za nemarkirano pot. Ker so nekaj kasneje planinci slišali plaz, z Učakarjenr pa se niso več dobili, so bili prepričani, da se mu je kaj zgodilo. Ze v torek okoli 23. ure je osem gorskih reševalcev iz Kranja in delavec postaje milice Kranj odšlo na Jezersko in v skale za pogrešanim planincem. Naslednjega dne je v reševalni akciji sodeloval tudi helikopter. Ko so reševalci dopoldne dosegli Kočno, so v planinski knjigi odkrili Učakarjevo sporočilo, da gre v Kamniško Bistrico. Tako se je zaključila reševalna akcija, v kateri so po nepotrebnem trošili moči gorski reševalci za planincem, ki je bil že 2. julija ob 12.30 doma v Ljubljani. Gorska nesreča V ponedeljek, 1. julija, okoli 17. ure se je v severni steni Prisanka smrtno ponesrečil 28- letni Leopold Kvašnik iz Prevalj, vodja skupine devetih planincev iz Prevalj. Nameravali so prepletati severno steno Prisanka in se po južni strani vrniti na Vršič. Na nekem kritičnem mestu je Kvašnik sam šel naprej iskat pot, nazaj pa se ni vrnil. Eden od skupine je šel za njim, vendar pa je v snegu našel le zapičen cepin, na plazu pa so bili vidni sledovi drsenja. Kvašnik je zdrsel v kake 300 metrov globok prepad. Še isti večer so odšli reševat ponesrečenca gorski reševalci. Reševanje je trajalo dva dni. Truplo Kvašnika so našli v sredo, 3. julija, in ga naslednjega dne prenesli v dolino. Reševalcem je pomagal tudi helikopter. Zahvala Ob smrti naše drage nepozabne sestre in tete Angele Jagodic se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gospodu škofu Leniču, vsej duhovščini z gospodom župnikom Slabetom na čelu, zdravniku dr. Sajovicu za vso pomoč v bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči brat in sestra ter vsi sorodniki Visoko, Leisach, Ljubljana, 27. junija 1974 Zahvala Ob boleči izgubiTnoža, očeta, tasta, starega ata in pradeda Jožeta Bukovnika se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem, ki so izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti, za podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč in tov. Rezmanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Katarina, hčer Mici z možem, vnuk Andrej in vnukinja Kati z družinama Hotemaže, 3. julija 1974 Zahvala Ob nenadni in hudo boleči izgubi brata, strica in svaka Franca Rozmana mlinarja se iskreno zahvaljujemo vsem botrom sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjih dneh tako nesebično pomagali. Vsem, ki ste izrazili sožalje, ga poklopili, mu darovali cvetje, ga spremili v njegov tihi dom, iskrena hvala. Vsem duhovnikom, posebno g. nadškofu, pevsem za lepo zapete žalostinke ter vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi Sr. Bela, Zg. Bela, Suha, 2. julija 1974 pogovor tedna Vojko Podveršček: vse bo odvisno od starta m mi Čeprav imajo v Kamniku lep letni bazen, pa to mesto nima bogate vaterpolske tradicije. Ko je leta 1970 razpadel ljubljanski Slovan, so nekateri njegovi igralci v letu 1971 in 1972 vedrili v Kamniku ter tako oživeli ta dinamični vodni šport. Lani je Slovan spet zbral svojo ekipo, nastopil v slovenski ligi in Kamnik se je takrat znašel le s peščico mladih domačih igralcev. Veteran Stane Šnabl je ob pomoči predsednika kluba ter bivšega župana kamniške občine Vinka Gobca okoli sebe zbral mlado ekipo. Lani je v Kamniku trenerske posle prevzel Kranjčan Vojko Pod-verščak, in ta mladi klub je že v tem letu dosegel nekaj lepih uspehov. Vojc je v Kamnik prinesel nov val, saj je igral pri mladincih Triglava ter v članskem moštvu Vodovodnega stolpa, kot trener pa se je kalil pri Kranjčanu Petru Didiću. S kakšnimi uspehi se ponaša klub pod vašim vodstvom? »V lanski sezoni je naše pionirsko moštvo na slovenskem in pokalnem prvenstvu osvojilo drugo mesto, mladinci so bili pol-finalisti kranjske skupine za jugoslovanski pokal, člani pa so v slovenski ligi zasedli šesto mesto, kjer pa bomo zaigrali tudi letos.« Na katere igralce računate in kakšne rezultate pričakujete? »Imamo mlado ekipo, v kateri je edini ,starec' le veteran Karel Šnabl. V moštvu so še Juntez, J. Homar, (vratarja), Farčnik, Avsec, S. Šnabl, I. Šnabl, Ručman, Rajsner, D. Homar, N. Slapar, R. Slapar, Stare, V. Vrstovšek, D. Vrstovšek, zaigral pa bom tudi sam. O uvrstitvi v I. slovenski ligi upam, če bomo dobro startali, da se bomo borili za 2. do 3. mesto.« V Kamniku imate vse pogoje, da se razvije tudi plavalni šport. Kaj menite o tem? »Res so pogoji in zanimanja je dovolj. V tem letu bomo začeli vzgajati tudi plavalce in prepričan sem, da ne bo ostalo le pri načrtih in da bodo kmalu prišli iz anonimnosti.« Ligaši v I. slovenski ligi — Vodovodni stolp, Renče, Kamnik, Slovan in Triglav II so že startali v novo sezono. Ker je rovinjski Delfin odšel v II. zvezno ligo, je tako v konkurenci ostala le četverica. Največ možnosti za osvojitev prvega mesta imajo spet lanskoletni slovenski prvak Vodovodni stolp ter Kamnik in Slovan. Renče so slabša ekipa, Triglav II pa z mladinskim moštvom starta zunaj konkurence. D. Humer Mladi športniki med najboljšimi v Sloveniji Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — hrastov in bukov klasični parket — hrastov lamelni parket — uvoz — betonske mešalce L 100 — cement (uvoz) — ruski ^ Izkoristite ugoden nakup! j Informacije dobite na tel. št. 21-611 Šolsko športno društvo osnovne šole dr. Franceta Prešerna je v letošnjem tekmovanju, ki ga razpisuje republiški center šolskih športnih društev, doseglo zelo lep uspeh — dosegli so četrto mesto med 107 slovenskimi šolskimi društvi. Uspeh je še toliko bolj dragocen, ker so se tako visoko povzpeli z lanskega 42. mesta. Sploh so se gorenjska šolska športna društva letos lepo odrezala: med najboljšimi desetimi sta tudi šolsko športno društvo osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča in pa osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja. Medtem ko imajo na šoli Lucijana Seljaka z nabiranjem točk že dokaj-šnje izkušnje in se zaradi svoje prizadevnosti že dolgo časa drže v samem vrhu med najboljšimi slovenskimi športnimi društvi, pa se je kot že rečeno športnikom šole dr. Franceta Prešerna letos prvič posrečil izjemen »preboj« med najboljše. Za tako visoko uvrstitvijo med najboljše šolske športne klube pa se seveda skriva mnogo celoletnega dela, sposobnost mentorja društva ter navdušenje in sodelovanje učencev, vnetih za šport in organizacijo. Delo v športnem društvu pa ni le športna aktivnost, pač pa tudi sodelovanje učncev pri upravljanju, pri vodenju teh aktivnosti. »Učenci člani našega športnega društva so bili res izjemno prizadevni,« pripoveduje mentor društva prof. telesne vzgoje Boris Holy. »Imamo osem sekcij, od teh je najaktivnejša in najštevilnejša rokometna sekcija. Samo letos je opravilo tečaj za rokometne sodnike 16 učencev. Ti so pod vodstvom osmošolca Draga Legata -sami sodili 356 rokometnih tekem. Vsega skupaj pa je okoli 200 učencev sodelovalo pri vodenju različnih športnih dogajanj.« Med letom so mladi športniki sodelovali na dvanajstih občinskih tekmovanjih v različnih športnih panogah, na sedmih področnih in pa na treh republiških. Povsod so se uvrstili na solidna mesta. Med športniki imajo tudi republiško prvakinjo: to je sedmošolka Lea Je-senovec, ki je osvojila prvo mesto v skoku v daljino. Šolsko športno društvo ji je za ta uspeh podelilo tudi naziv zaslužni športnik šole, naziv, ki so ga uvedli za športne dosežke svojih športnikov v republiškem merilu. Dolga je vrsta aktivnosti, ki so jih med letom opravljali mladi člani športnega društva. Naj jih naštejemo le nekaj: izdajajo svoj športni bilten, "izdelali so članske izkaznice, organizirali so svojo športno knjižnico s 150 knjigami, ki so jih kupili z društvenim denarjem. Vse leto so tudi svoje vrstnike obveščali o športnih novicah na kakih 50 metnn dolgi oglasni tabli, za katero bi po oceni inšpektorja težko našli še kje primerjavo. Domislili pa so se tudi izvirnega tekmovanja za najboljši športni razred. Po pravilniku tega tekmovanja, ki so ga izdelali sami, Mesec skočil v zakon Minulo soboto je jugoslovanski rekorder v smučarskih poletih Marjan Mesec skočil v zakonski jarem. Za življenjsko družico si je izbral prikupno Silvico iz Železnikov, ki je obljubila, da bo Marjan še skakal, samo ne čez plot. ■dh KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD kmetijstvo objavlja licitacijo za nedeljo, 14. julija 1974, ob 9. uri na svojem delovi-šču v Šenčurju. Prodali bomo naslednje rabljene kmetijske stroje: ŽITOKOMBAJN KOMBAJN ZA KROMPIR SKJALNICE PRIKOLICE TRAKTORSKE PUHALNIK itd. Stroje si lahko interesenti ogledajo ta dan pred licitacijo. Za vsak prodan stroj bo kupec obvezen takoj vplačati 20% kupnine kot ari). Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 nabirajo točke v tem tekmovanju športniki v razredu, pa tudi vsi ostali učenci s svojim učnim uspehom. Tekmovanje je tako uspelo, da bodo drugo leto pritegnili k temu še razrede na nižji stopnji. Najboljši razredi so dobili pismena priznanja in pa denarne nagrade za zaključni izlet. Podeljenih pa je bilo tudi 120 priznanj najuspešnejšim učencem — športnikom. Pri izvedbi tekmovanja za najboljši športni razred je organizacijsko pomagalo 70 učencev in učitelji telesne vzgoje. Načrtov za prihodnje delo jihi ne manjka. »Že sedaj se pripravljamo, da bomo z dobrim delom že v naslednjem letu posegli po še višjem mestu. Popolnoma se lahko zanesem na učence člane društva, saj so dokazali, posebno pa še upravni odbor društva, da so sposobni organizirati vse te različne športne aktivnosti. Drugo leto bomo povečali število sekcij v društvu, organizirali tečaje za športne sodnike in podobno. Želeli pa bi si, da bi imeli drugo leto kako uro več na voljo našo telovadnico, saj prav zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vključevati v društveno dejavnost tudi nižjih razredov. Le 7 ur na teden v večernih urah smo imeli prosto telovadnico, tako da smo morali trenirati ob sobotah in nedeljah, ker drugače vsaj pozimi ni bila prosta. Tolikšno razvejanost društvenega delovanja pa se komaj še da obvladovati z delom enega človeka, to je mentorja. Menim, da bi morali prej ali slej razmišljati, če bo dejavnost šolskih športnih društev tako rasla, o profesionalnem mentorju društva, saj profesorji telesne vzgoje tega dela poleg rednega ne bodo več zmogli.« L. M. V velikem finalu Nizozemska : ZRN Precej dolgotrajno jubilejno X. svetovno prvenstvo v nogometu se bo danes in jutri končalo na olimpijskem stadionu v Munchnu. Danes bo tekma za bronasto kolajno med Brazilijo in Poljsko, jutri pa bo veliki finale za svetovnega prvaka med Nizozemsko in Zahodno Nemčijo. Napovedi strokovnjakov so se v glavnem uresničile. Presenečenje izmed četverice najboljših na svetu je nedvomno enajsterica Poljske, ki je šele prvič v polfinalu z ZRN klonila z najtesnejšim rezultatom. Kakšen bo vrstni red, je težko napovedati, saj so vse štiri enaj-sterice močno izenačene. Poti prijateljstva Po obmejnih področjih Slovenije, Avstrije in Italije je že več let speljana prijetna planinska transverzala, imenovana »Poti prijateljstva«. Kdor jo prehodi, mora obiskati 30 vrhov in planinskih postojank, in sicer 10 v Avstriji, 10 v Italiji in prav toliko pri nas. Da bi bila lepa planinska pot bolje obiskana, namerava Planinsko društvo Kranj organizirati skupinske izlete na nekatere zahtevnejše vrhove v Avstriji in Italiji. V pisarni Planinskega društva Kranj je na voljo tudi transverzalna knjižica te poti z vsemi, podatki o vrhovih in postojankah ter prostorom, kamor je treba vtisniti žige. Knjižica »Poti prijateljstva« je pisana v treh jezikih in velja 4,50 dinarja. . -jk Za Malavašičem še Rebolj Že na startu letošnjega prvenstva v II. zvezni vaterpolski ligi je kranjski ligaš Triglav ostal brez veterana kranjskega vaterpola vratarja Franca Rebolja. Za poškodovano roko, ker zaradi nje svojemu moštvu ne more pomagati Miro Ma-lavašič, se je namreč Rebolju vnel na desni roki živec v komolčnem sklepu. Francu so dali desno roko v mavčni ovoj in po vsej verjetnosti z njegovim nastopom v letošnji sezoni ne bo nič. -dh Tako kot Janez Švegelj je tudi mladi vratar kranjskega Triglava Tugo Vidic že branil vrata za mladinsko državno reprezentanco do 18 let. V prvih štirih srečanjih v letošnjem nastopu v H. zvezni ligi je dokazal, da lahko uspešno brani nasprotnikove udarce. Posebno se je izkazal v Šibeniku, ko je spravljal v obup domače strelce. Je dobra zamenjava za obolelega Franca Rebolja. — Foto: S. Hain Solaris : Triglav 11:9 Šibenik, II. zvezna vaterpolska liga Solaris (Šibenik) : Triglav 11:9 (2:0, 3:1, 4:3, 2:5), zimski bazen hotela Ivana, gledalcev 600, sodnik Saifert (Zagreb). Strelci za Triglav: Balderman, Mohorič po 3, Švegelj, Nadižar ter Malavašič vsi po 1. Triglav: Vidic, Malavašič, Mohorič, Kodek, Nadižar, Balderman, Švegelj, Velikanje, Strgar, Čermelj. Za nami je prvi derbi med favoritoma letošnjega prvenstva. Kranjčani, ki so v Šibenik odpotovali z namenom, da pokažejo čim boljšo igro, so v tem pogledu popolnoma uspeli. Lahko bi osvojili vsaj točko, toda pokopale so jih prve dve četrtine, v katerih je mednarodni sodnik Saifert dopustil ostro igro. Le-ta pa triglavanom ne ustreza, saj so v preostalih dveh s svojim hitrim plavanjem nadigrali nasprotnika. Kljub porazu so v tem srečanju pokazali eno od najboljših iger, ki daje upanje za še boljše rezultate. -dh I. slovenska vaterpolska liga Triglav II : Vodovodni stolp 14:9 Kranj, I. slovenska vaterpolska liga Triglav II : Vodovodni stolp 14:9 (3:0, 5:5, 4:1, 3:3), letni bazen, gledalcev 300, — sodnik Maržič (Kranj). Strelci za Triglav II : Švegelj 4, Calič, Strgar po 3, Krašovec, Stariha po 2; za Vodovodni stolp pa Chva-tal 3, Zun, J. Rebolj po 2, Ankerst ter R. Švegelj po 1. Triglav II : Cermelj, M. Planin-šek, Calič, Valant, Strgar, R. Planin-šek, Krašovec, Perkovič, Stariha, J. Švegelj, Leskova.. Vodovodni stolp: Finžgar Poga-čar, Marinček, Ankerst, R. Švegelj, Chvatal, Zun, J. Rebolj, Puhar. Branilec lanskoletnega naslova je v prvi tekmi doživel poraz z mladinskim moštvom Triglava, kateremu je bila to resna priprava za nastop na državnem prvenstvu. Čeprav so vodovodarji bili prvič v vodi, so prikazali dobro igro, saj so v moštvu Triglava nastopili kar štirje igralci prvega moštva, za nameček pa je sodnik Maržič že v drugi četrtini s pravico zamenjave izključil Jožeta Rebolja. -dh Oživili strelstvo V Mojstrani je organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin sklicala izredni občni zbor strelske družine. Po izvolitvi novega vodstva strelske družine so sprejeli programska izhodišča in med drugim tudi sklep, da se vsi rezervni vojaški starešine včlanijo in delajo v strelskem društvu. D. S. ,^JI IfUtf iMlk 1 u Sobota, 6. julija 1974 V četrtek se je na pikniku v Škofji Loki zbralo blizu 15.000 obiskovalcev XIX. izseljenski piknik Solze sreče in veselja Obisk presegel vsa pričakovanja — Ansambli naših rojakov iz ZDA, Avstralije in ZR Nemčije navdušili obiskovalce '■■— Prihodnje leto piknik spet v Škof ji Loki Drago Seliger, predsednik Slovenske izseljenske matice Množičen obisk, na grajskem vrtu v Škofji Loki se je že do sredine popoldneva zbralo več kot 10.000 obiskovalcev, lepo vreme, veliko število narodnih noš ter številna udeležba rojakov so osnovne značilnosti XIX. izseljenskega piknika, ki je bil v četrtek že sedmič v Škofji Loki. Na letošnjem pikniku je nastopilo kar sedem ansamblov naših rojakov iz ZDA, Avstralije in ZR Nemčije. Udeležencem osrednjega slovenskega srečanja rojakov so se predstavili: ansambel Frankie Spetich iz Barber-tona v ZDA, sekstet Draga Sorska iz Miinchna v ZRN, Štatenberški kvintet iz Hildena pri Diisseldorfu v ZRN, folklorna skupina slovenskega društva »Bled« iz Essna v ZRN, ansambel bratov Plesničar iz Avstralije, ansambel Joe Grkman iz ZDA ter ansambel Richie Yurkovich iz ZDA. Ni treba posebej poudarjati, da so fantje navdušili vse, ki so se v četrtek zbrali na pikniku. Nič manj aplavza niso poželi domači umetniki. V bogatem kulturnem programu so sodelovali prvak SNG iz Ljubljane Ladko Korošec, tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, Gorenjevaški oktet, dramska igralka Nadja Strajnar, Veseli plan-šarji Francka Povšeta ter dekleta in fantje v narodnih nošah iz Stare Loke, Virmaš, Sv. Duha, Komende, Sore in drugih krajev. Na letošnjem pikniku se je v Škofji Loki zbralo prek 300 narodnih noš. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Velikanka bo vzletela v nedeljo Danilo Kosmačin: »Ze šestič sodelujem na pikniku!« Astronavtično in raketno društvo iz Kranja je organiziralo v nedeljo v Strahinju propagandno iz-streljevanje modelarskih raket in maket vesoljskih raket. Sobotno slabo vreme je »pripomoglo«, da se izstreljevanja niso udeležili tudi ra-ketarji drugih slovenskih klubov. Kljub temu se je zbralo na stra-hinjskem polju lepo število raketar-jcv in radovednežev. Kranjski raket ar ji so uspešno izstrelili makete vostoka, apolla ter nekaj maket drugih raket. Nekatere modelarske rakete so bile tudi dvostopenjske. Napravice so se s pomočjo padale varno spustile na zemljo. Zal v ne- deljo zaradi okvare niso uspeli izstreliti rakete gama B 3, ki je največja amaterska raketa na Gorenjskem. Proti nebu bo poletela v nedeljo, 7. julija, okrog 14. ure. Izstrelili jo bodo v Strahinju. Gama 3 B je nekaj izrednega. Visoka je skoraj 3 metre, skupaj z 12 kilogrami trdega goriva pa tehta 26 kilogramov. Raketa starta s 700 do 800 kilometri na uro in poleti 3500 metrov visoko. Med startom in poletom je zaradi velike hitrosti z očesom ni moč spremljati. Vidna je le dimna sled ter padalce, ki se odpre na določeni višini. _jk Zanimiva prireditev Aljandra Iglic: »Prvič sem v Sloveniji in zelo mi je všeč! Doma govorimo le slovensko in tudi poročila se bom s Slovencem!« Na pobudo in ob sodelovanju članov domačega kulturno umetniškega društva Triglav so v nedeljo popoldne v Srednji vasi pred gostilno pri Hrvatu pripravili pisan spored za domačine in goste. Ko se je zbralo lepo število gledalcev, so domačinke prikazale, kako so nekoč predle. Trle so lan, predle in navijale nit ter obenem prepevale lepe domače pesmi. Za njimi so se zvrstili nastopi moškega pevskega zbora, folklorne skupine, mladih recitatorjev in godcev. Po kulturnem sporedu so se na priprav- ljenem plesišču zavrteli mladi in stari, med katerimi je bilo kar lepo število Holandcev, ki so se semkaj pripeljali z avtobusom. S to prireditvijo, na kateri je sodelovala skoraj vsa vas, so hoteli člani domačega društva pokazati, kaj vse so delali od svojega občnega zbora dalje, hoteli pa so tudi, da bi pričetek turistične sezone bil malo drugačen, kot je bil navadno. Kulturni spored je popolnoma uspel, saj so tako igralci kot pevci in plesalci vložili v svoje delo mnogo truda. N. R. Od 1. julija dalje veliko znižanje cen letnim trikotažnim izdelkom v obeh industrijskih trgovinah Almire v Radovljici Ansambel Darka Sorska iz Miinchna v ZRN Obiskovalce piknika so zabavali Veseli planšarji Francka Povšeta iz Ljubljane Ansambel Richieja Yurkovicha iz ZDA je v Sloveniji prvič Ansambel bratov Plesničar iz Avstralije bo v prihodnjih dneh nastopil tudi na Bledu Frankie Spetich iz Barbertona v ZDA in njegovi fantje Oglejte si bogato izbiro ne bo vam žal CllflUfO