Objektivni razlogi nas
9fll(o li iormiranju koman
Sedanje občine so po svojem obsegu,
pa po vsebini dela in po pristoj-
nosti, bile nujno potrebne v času, dokler
nismo premagali osnovnih težav na vseh
področjih našega družbenega življenja
rn dokler nismo izvedli in utrdili de-
centralizacijo v zveznem in republiškem
merilu. Istočasno s formiranjem občin-
skih LO smo sicer začeli pri nas z de-
mokratizacijo vsega našega javnega
iivljenja, vendar še v pogojih ekonom-
sko neizoblikovanih upravnih enot.
Na občinske LO smo prešli takrat, ko
nam KLO niso bili več nujno potrebni,
her smo prešli že iz administrativnega si-
stema upravljanja in vodenja. (Odkupi,
davek na dohodek., garantirana preskr-
ba, mobilizicija delovne sile ter razne
druge akcije, s katerimi smo izvajali
razne naloge.)
Ves naš nadaljnji razvoj mora iti v
smeri vse večje krepitve družbenega
samoupravljanja. Doslej že preizkušene
mblike družbenega samoupravljanja (de-
lavski sveti v podjetjih in zadružni od-
bori) nujno zahtevajo, da tudi ljudskim
mdborom, kot osnovnim organom oblasti
damo v bistvu enako vsebino, ki pa se
bo izražala predvsem v družbenem sa-
moupravljanju gospodarstva in vseh vej
družbenega življenja na določenem pod-
ročju z enakimi interesi. To samouprav-
ljanje je danes okrnjeno s pristojnostmi,
ki jih imajo okrajni LO, ki že s tem
duše intenzivnejši razvoj družbenega
ttpravljanja v občinah. Poleg tega pa še
»bčine niso prevzele celo vrsto kompe-
tenc, ki jim jih zakon o LO daje.
Sedanje občine niso ekonomsko do-
volj močne, ali pa je njihova ekonom-
ska moč v pretežni meri rezultat šir-
šega področja, s katerim pa sedaj niso
upravno vezane in zato ne predstavljajo
enoto, ki bi združevala ožje skupne in-
terese določenega področja, ki pa de-
jansko predvsem v razvitejših predelih
kljub administrativnim občinskim me-
jam že živi skupno življenje.
V CEM JE BISTVO KOMUN
Komuna po svoji vsebini pomeni
predvsem večjo pristojnost, ki pa se ne
odraža samo v nekih pisanih pravicah
oziroma dolžnostih, temveč v materialni
osnovi, katere pa ravno sedanja občina
nima.
V skladu s širjenjem in krepitvijo
samoupravljanja postaja za nas neod-
ložljivo, da čimbolj približamo izvrše-
vanje vseh tistih funkcij državne upra-
ve, ki zadevajo neposreden in prven-
stven interes določenega področja na-
šim državljanom, predvsem neposred-
nih proizvajalcev. Te pristojnosti so da-
nes združene v okraju, obstojajo pa že
vsi pogoji, da jih približujemo terenu
in jih dajemo občinam, predvsem zato.
Mer bi jih le-te edine uspešneje in bolj
življenjsko opravljale in reševale. Te
■pristojnosti pa so zopet vezane na do-
ločena področja, ki jih združujejo skup-
ni ožji interesi (n. pr. gospodarski, po-
litični, kultumo-prosvetni, zdravstve-
ni itd.) in zato ni možno te pristojnosti
prenašati na občine, ki ne bi predstav-
ljale takšnih enot.
Vsebina dela bodočih komun je v
operativnem vodenju napredka na vseh
področjih in v sklajevanju ter urejanju
odnosov med prebivalstvom tistega pod-
ročja in proizvodnimi enotami.
KAKO BI IZGLEDALA ORGANIZA-
CIJA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA IN
UPRAVLJANJA NA TERENU
Ce hi torej predstavljala komuna neko
v vseh vejah družbenega življenja poli-
tično enoto, potem bi bila v vseh pri-
merih večja, kot so bile sedanje admi-
nistrativne občine. Te komune bi v
glavnem opravljale vse tiste pristojno-
sti, ki so jih doslej za ta področja oprav-
ljale občine in okraj ter bi se seveda
lahko uspešneje posvečale reševanju po-
sebnih problemov na vseh področjih
javnega življenja svojega teritorija. Da
pa bi družbeno življenje in upravljanje
predvsem na nuši vasi ne trpelo zaradi
odslej bolj oddaljene občine (toda zelo
približani okraj), bo nujno potrebno, da
pustimo v vaseh krajevne odbore, ki bi
jih kot ostale organe oblasti izvolili
prebivalci sami. Krajevni odbori ne bi
imeli nobenega aparata. Proučevali in
reševali bi svoje probleme v skladu z
interesi komun. Prav gotovo pa bo nuj-
no, da bomo še bolj krepili dosedanje
oblike družbenega upravljanja, kot so
delavski sveti, zadružni odbori, šolski
sveti in odbori pri raznih zdravstve-
nih ustanovah ter razni komunalni od-
bori (za elektrifikacijo, cestni, vodni
itd.) Pri živahnem delu teh organov in
raznih oblik družbenega upravljanja na
»asi, je odveč bojazen, da bi kraji izven
sedežev komun bili zapostavljeni.
Zaradi prikladnejšega administrativ-
nega poslovanja komun bi le-te imele
Povsod tam, kjer bi to zahtevale po-
grebe, svoje administrativne izpostave,
pa seveda ne bi mogle negativno
Vlivati na razvoj družbenega samo-
upravljanja (n. pr. samovolja nekaterih
dosedanjih občinskih — kot tudi še
okrajnih uslužbencev).
Skupne probleme in interese večih
komun na gospodarskem, političnem,
^^Itumo-prosvetnem in zdravstvenem
Področju bi reševala okrajna skupnost
'^^un, ki bi združevala več komun na
^ojem področju. Skupnost komun bi
^ osnovi statuta skrbela tudi pred-
^sem s svojim planom za pravilno pre-
"fanjc ekonomske moči, za reševanje
Savinjski vestnik
6L.AISII.O SOCIAI.I8TIČKE ZTEZE DEI^OTUTBOA UUDNTTA CEI.JSKEGA l^Ol^TAIVJSHEOA OKRAJA
[Celje, petek 10. septembra 19541
LETO VII. — ST. 36 — CENA 10 DIN
Ureja aredniSki odbor. OdgoTorni urednik
Tone Maslo. UredniStTo: Celje, TitOT trg 1.
Pošt. pred. t23. Tel. 20-07. Cek. raiun 620-f-2J0
pri NB FLRJ t Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 129. polletna 290, celo-
letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poitnina
plačana t gotovini.
zaostalosti, prometne zveze, regulacije
itd.), tu bi bila revizijska služba in
močni (vsaj spočetka) planski organi,
skrbela pa bi tudi za razne skupne kul-
tur noprosvetne in zdravstvene ustanove,
višje srednje šole, bolnice itd.
Ce bi upoštevali vse naštete razloge,
zlasti ekonomske, potem se nam po-
kaže približno naslednja slika bodočih
komun v našem okraju: savinjska, la-
ška, celjska, šentjurska, vojniška, ro-
gaško-šmarska in kozjanska.
OSTROŽNO pripravljeno na spre-
# I	jem stotisočerih gostov
Organizacija, ki je potrebna za ure-
sničitev take proslave, kot bo letos na
Ostrožnem, zahteva veliko sposobnosti,
pridnosti in znanja. Borbena Slovenija
si je z dvema dosedanjima in sedaj s
tretjo množično proslavo že pridobila
nekak sloves. Kot je bila proslava na
Okroglici in Dolenjskih Toplicah višek
množične manifestacije, tako bo na
Ostrožnem brez dvoma v podrobnostih
še bolje organizirana. Po omenjenih
dveh proslavah so si organizatorji na-
brali obilo izkušenj, ki jih sedaj s pri-
dom uporabljajo. Kot že rečeno, je taka
proslava nekaj veličastnega. Tisti, ki se
proslave udeleži, morda niti ne ve, ko-
liko dela je terjala beseda, ki jo mimo-
grede izgovori, češ, bilo je veličastno in
brezhibno. Več ali manj je že morda
vsak kjerkoli sodeloval pri organiza-
ciji majhne veselice, ki jo je obiskalo
par sto ljudi. 2e ob takih prilikah se
godijo reči »kot bi se svet podiral«. Kaj
vse mora biti v tem primeru, ko orga-
nizatorji računajo na obisk stotisočev.
In vendar lahko danes po zagotovilu
tov. Cureta, ki vodi vso preskrbo, po-
vemo, da je na Ostrožnem vse do po-
tankosti pripravljeno. Za razliko od pro-
slav na Okroglici in Dolenjskih Topli-
cah bo tu še veliko bolj izpolnjena or-
ganizacija postrežbe, zato se ni bati,
da bi udeleženci ne imeli na razpolago
vsega, kar za tak primer potrebujejo.
Ves prostor okoli amfiteatralne doline
je posejan s paviljoni. Po gozdu so spe-
ljane poti ob stojnicah. Vsaka i)ot bo
nosila svje ime in vsaka stojnica svojo
številko. Več takih »ulic« bo tvorilo tu
trge, tam zaključene enote. Na takih
zaključenih prostorih bodo udeležen-
cem na razpolago vse potrebne jestvine
in pijače, poleg tega informativne pi-
sarne, telefoni, pošta itd.
Tako bo po vsem prostoru od vhodov
na Ostrožno, pri avtoparkih in po gozdu
razmeščenih od 35 do 40 paviljonov,
kjer bodo prodajalci vse od toplih do
mrzlih jedil, od alkoholnih do brezalko-
holnih pijač.
Paviljonov-točilnic bo 40. V teh bodo
nudili pijače vseh vrst in cen, medtem
ko bo v 20 paviljonih na razpolago
predvsem hrana, kot so klobase, šun-
karice itd. V nadaljnjih 147 paviljonih
bodo prodajali jedila in pijače.
Med temi paviljoni bodo nekateri na-
menjeni za tople pijače kot čaj in kavo,
drugi spet založeni z mlekom za otroke.
medtem ko bo Tovarna sadnih sokov
imela nekaj svojih paviljonov s sad-
nimi sokovi.
Po »trgih« in zaključenih prostorih
bodo informacijske pisarne. Teh bo 10.
Vsaka od njih bo imela tudi telefon.
Narodna banka bo na Ostrožnem ob
proslavi odprla dve podmžnici, pošta
pa pet poslovalnic. Ce računamo, da bo
na Ostrožnem postavljena še radijska
pKJstaja, da bo ves prostor primerno
ozvočen, potem se ni bati, da bo na
Ostrožnem primanjkovalo česarkoli, kar
je potrebno velemestu. In Ostrožno bo
ta dan velemesto, ki bo prekosilo Ljub-
ljano, če ne tudi Zagreb.
Gostinsko omrežje na Ostrožnem bo-
do zalagala celjska gostinska in gro-
sistična podjetja. Poleg tega bo gostin-
stvo v samem Celju ta dan povečalo
zmogljivost za tri do štirikrat. Istočasno
bodo po vsem okraju, ob vseh dohodih,
cestah in progah za te dni gostinstvo
temeljito pripravili.
Za zabavo bo na Ostrožnem brez dvo-
ma poskrbljeno. Poleg opere bodo po-
stavili dvoje »prostornih kinodvoran«,
več odrov za nastope raznih kulturno
umetniških skupin. Godb bo gotovo do-
volj, plesišč pa po vsem prostoru 32.
Pribiti je treba še to, da je priprav-
ljalni odbor ix)svetil veliko pozornost
higieničnosti. Paviljoni bodo pod ne-
nehnim nadzorstvom. Sadje bo dobro
oprano, jedila pregledana, pravtako pi-
jače. Stranišča bodo za ra-tliko od prejš-
njih proslav dobro zaprta in dezinfici-
rana.
Po vsem tem je jasno, da se udele-
ženci nimajo ničesar bati. Popolnoma
nepotrebno bi bilo, da bi nosili s seboj
hrano od doma, razen če to izrecno ne
želijo. Ni p>a nobenega vzroka, da bi se
udeleženci obremenjevali s prtljago iz
gole bojazni, da bi ostali na Ostrožnem
lačni in žejni.
Na obisku v Sloveniji so turškega
predsednika Dželal Bayara
Celjani in okoličani pozdravili
v Zidanem mostu
v torek je na poti iz Zagreba v Ljub-
ljano potoval skozi Zidani most visoki
gost, predsednik turške republike g.
Dželal Bayar. Na postaji v Zidanem
mostu je bila zbrana množica ljudi iz
celjskega in trboveljskega okraja. Po-
staja je bila svečano okrašena z jugo-
slovanskimi in turškimi zastavami, fa-
sada dekorirana z barvnim plišom in
pozdravnim napisom v obeh jezikih.
Ljudje, ki so prišli pozdravit visokega
gosta, so se pripeljali s posebnimi vlaki
in avtomobili.
Nekako ob pol peti uri popoldne je
na postajo pripeljal vlak, ki je vozil
visokega gosta in maršala Tita z vsem
spremstvom. Postaja je zavaloviLa v
navdušenem vzklikanju, zvokih godbe,
stoterih mahajočih rokah.
Pozdrave in dobrodošlico je predsed-
niku Bayaru izrekel predsednik OLO
Trbovlje tov. Gosak, dve deklici pa sta
mu izročili šopke rož.
Zbrana množica je bila nekoliko raz-
očarana, ker ni videla tudi našega dra-
gega predsednika maršala Tita, zato
se še dolgo po odhodu ni razšla v pri-
čakovanju, da bo mogoče prispel z dru-
gim vlakom.
Iz Zidanega mosta je vlak z visokimi
potniki odpeljal naprej proti Trbovljam
in Ljubljani. Spotoma so povsod pri-
rejale množice prisrčne ovacije, nadvse
svečan sprejem pa je gostu in maršalu
Titu pripravila Ljubljana.
TITO:
>Naši aarodi visoko
•eaijo domoljabnega d aha
in voljo za ohranitev ne-
odvisnosti ter napredka,
ki tako fCloboko prevevata
tarški narod.«
BAYAR:
»Jugoslovansko-tnrško pri-
jateljstvo je kakor seme,
zasejano na zelo rodovit-
nih tleh ... To seme se bo
razraslo in rodilo obilne
sadove.«
Okoli štirinafsi tisoč prostovoljnih ur
so prispevali delovni ljudje za
ureditev slavnostnega prostora
Ostrožno, kjer bo 19. septembra za-
ključek proslav »Štajerska v borbi« je
v zadnjih mesecih spremenilo svoj iz-
gled. Glavni prostor je domala priprav-
ljen za proslavo. Teren so prostovoljci
in strokovni delavci izravnali, velika
tribuna kipi sredi travnikov kvišku in
do nje so speljali lepo belo cesto. Tudi
oder za operno predstavo bo vsak čas
gotov. Ob robu glavnega prositora je v
senci gozda zraslo veliko naselje pa-
viljonov. Do vseh teh paviljonov je bUo
treba izkopati jarke za vodovod, na-
peljati električni tok, speljati lične po-
ti, zgraditi vse higienske naprave itd.
Vse to bi pripravljalni odbor stalo ve-
like vsote denarja, da niso delovni
ljudje nesebično priskočili na i>omoč
in pomagali pri vseh teh delih stro-
kovnjakom.
Do sredine tega tedna se je prosto-
voljnega dela udeležilo 5000 ljudi, ki so
s svojim delom prispevali okoli 14.000
prostovoljnih delovnih ur.
Med delovnimi skupinami, ki so pri-
šle na pomoč na Ostrožno so se pred-
vsem izkazali naslednji delovni kolek-
tivi:
Odličen delovni učinek pri delu so
pokazali prostovoljci splošnega grad-
benega podjetja »Beton«. Ta skupina
se je odlično razvrstila pod vodstvom
ing. Berceta in sekretarja podjetja in
učinkovito zagrabUa za delo.
Tudi splošno gradbeno podjetje »Gra-
ditelj« se je izkazalo. To skupino je
osebno vodil direktor Skomina. Korist-
no so udeležbo pri prostovoljnem delu
izrabili tudi člani kolektiva Uprave dr-
žavnih stanovanjskih zgradb pod vod-
stvom tov. Presingerja^
Delavci in uslužbenci celjskih ope-
karn in opekarne Ložnica so tudi s
svojim delovnim elanom dosti prispe-
vali k ureditvi slavnostnega prostora.
Prav tako so se izkazali prostovoljci iz
Konjic, mizarji iz Mestinja, prostovoljci
četrte četrti iz Celja, rudarji iz Zabu-
kovce in Liboj, dalje kolektiv iz Cin-
karne in Tovarne emajUrane posode.
Resnici na ljubo pa je bilo med sku-
pitnami prostovoljcev tudi nekaj takih,
ki so prišle na Ostrožno past pred-
vsem radovednost. Take skupine so pri-
šle samo za ime in samo povečale šte-
vilo udeležencev ter ur, koristi pa od
njih ni bilo posebne. BUo bi priporoč-
ljivo, da bi prizadevne skupine s strani
tehničnega štaba dobile primerne po-
hvale.
Poleg prostovoljcev je na Ostrožnem
zaposlenih okoli 30 stalnih plačanih
strokovnjakov od inženirjev, komercia-
listov pa do tesarjev in mizarjev. Poleg
tega v zadnjem času sodeluje še okoli
30 sposojenih strokovnih delavcev.
V NEDELJO BODO ODKRILI
SPOMINSKO PLOSCO
TONETU GRCARJU
V nedeljo ob 10. uri dopoldne bodo
v Pečoivn ku odkrili spominsko ploščo
znanemu borcu za delavske pravice in
prvoborcu Tonetu Grčarju.
Pozivamo članstvo Zveze borcev in
ostale ljudi, da se spominske svečanosti
udeleže v čim večjem šteivilu.
Mesini odbor ZB Celje.
MAUTHAUSENCANI, POZOR!
Vsi, ki so preživljali težke dneve v koncen-
tracijskem taborišča Manthansen ter v njegovih
podružnicah in se bodo udeležili slavja na
Ostrožnem, se bodo sestali ▼ nedeljo, dne
19. septembra eno aro po zaključenih govorih
za glav«« trikuB»
INFORMACIJSKA SLUŽBA OB PRILIKI PRO-
SLAVE »ŠTAJERSKA v BORBI
Mestni organizacijski odbor sporoča, da že po-
slnje CENTRALNA INFORMACIJSKA PISARNA
dnevno od 8. do 14. are (od 19. septembra dalje
od 8. do 20. nre) v sobi štev. 5 LO MO Celje,
Gregorčičeva ulica 5, telefon št. 20-21, interna
štev. i?.
INFORMACIJSKA PISARNA I (Dom OF, pi-
sarna »Borbe« nasproti postaje, telefon 24-41)
posluje od 15. septembra dalje.
INFORMACIJSKA PISARNA II (poslovalnica
Pntnika, telefon 2'?-50) ter informacijske pisarne
na parkingih Hudinja in Leveč poslujejo v so-
boto, 18. septembra in v nedeljo, 19. septembra
kot ostale poslovalnice informacijske službe ves
dan neprekinjeno.
Nakazila za prenočišča se dobe samo v infor-
macijskih pisarnah I in II dne 18. septembra
ves dan.
Iz tajništva
Mestnega organizacijskega odbora
za proslavo »Štajerska v borbi«
MESTNI ORGANIZAajSKI ODBOR
»ŠTAJERSKA V BORBI« V CELJU
razpisuje mesto honorarnega napovedovalca
za radijski oddajnik v Celja. — Prednost
imajo moške osebe. — Nekolkovane vloge
je čimprej poslati na Mestni organizacijski
odbor Celje, poslopje LO MO, soba itcT. 9.
Staršem narodnih herofev
Regancin Zore-Ruške
in Jereb Dušana so
bila izročena pismena
priznanja
v ponedeljek je bUa v Klubu držav-
nih uslužbencev majhna svečanost, ko
je predsednik okraja Celje, tov. Riko
Jerman, izročil staršem narodnih he-
rojev Regancin Zore in Jereb Dušana
v iimenu Izvršnega sveta LRS pismeno
priznanje za i)adlimi otroci. Poleg star-
šev se je svečanosti udeležilo tudi bliž-
nje sorodstvo, dalje sekretar MK ZKS
tov. Olga Vrabičeva, narodni heroj
Drago Maslo, ljudska poslanca Helena
Borovšakova in Sumrada ter še neka-
teri gostje.
Oba narodna heroja, katerim so bila
priznanja izročena, sta padla. Dušan Je-
reb je padel leta 1943, prav tako Regan-
cin Zorka, katero so kot kurirko Glav-
nega štaba NOV ujeli belogardisti in jo
po zverinskem mučenju vrgli v Ljub-
ljanico.
Ster. S8
»Savinjski vestnik«, dne 10. septembra 1954
Stra* 2
Razgled po svetu
Ljudje, ki zdihujejo po nekdanjih zla-
tih časih, po navadi tudi tožijo nad
naraščajočo mehanizacijo in tehnizacijo
Rveta, nad materializacijo miselnosti,
kar naj vse vodi k strašnemu opusto-
šenju človeštva pod neusmiljenim že-
zlom tehnokracije. Priznam, človeka
kaj lahko napade romantično razpolo-
ženje. Toda če pomislimo, da komaj
25 odstotkov človeštva uporablja 90 od-
stotkov industrijskih proizvodov, se
nam mora zdeti svetovna industriali-
zacija nujna. Tako misli tudi ameriški
pesnik in tehnik Richard Buckminster
Fuller. Z drugo besedo — zmaga člo-
veka nad svetom s pomočjo intelekta,
ki ga romantik tako rad prezira in ob-
tožuje, je nek ideal, ki bi lahko združil
vse človeštvo v eno samo enoto.
Z vsemi sredstvi bi ta skušala pre-
magati krvavo revščino, ki tare ljud-
ske množice po vseh kontinentih.
Toda žal, romantiku ni treba zameri-
ti. Zedinjevalna prizadevanja si razbi-
jajo glavo ob zakoreninjenih nacional-
nih in celo rasnih ter socialnih nasprot-
jih. Se so na svetu sile, ki nočejo pri-
znati, da so tudi mali narodi zreli za
svobodo, enakost in neodvisnost, še so
sile, ki vidijo v vsakem gibanju za so-
cialne spremembe napad na »svobodni
svet«.
Tudi zgodba o EOS je v tem smislu
poučna in nauke še vedno deli. Svet
dobro ve, da mora »priti skupaj« in
zato že snuje nove konference. Chur-
chill je dal pobudo za konferenco 8 dr-
žav, to je šestih, ki so se združile v
znamenju EOS, in dveh velikih botrov
te povojne Pepelke, Anglije in Ame-
rike. Churchill gotovo nima namena,
da bi izpolnil francosko željo in porinil
matična otok Commonwealtha v na-
šarano stavbo Male Evrope, gotovo mu
pa ni všeč, da bi v atavističnem so-
vraštvu med Francozi in Nemci odločal
in regiral samo večji partner od onstran
velike luže. Dobro pa ve, da je treba
nekaj narediti, kajti predobro se spo-
minja in pozna pogoje, pod kateremi
sta se v zgodovini zbliževali Nemčija
in Rusija. In SZ je te dni spet brez
sramu povedala, da edino njen načrt
o kolektivni varnosti utegne nadome-
stiti propadli pakt EOS. ZDA pa po
Dullesu predlagajo konferenco kar 14
držav. Eisenhovoer stoji odločno na sta-
lišču, da je treba Francijo in Nemčijo
spraviti, da je treba dati tudi določene
garancije Franciji in Evropi zoper oživ-
Ijenje nemškega militarizma. ZDA in
Anglija sta zdaj že spoznali, da z nad-
nacionalnimi oblikami ne ho nič prida
in zato iščeta — na namiAg — Meedes-
Francea — način, kako spraviti Nem-
čijo v Atlantski pakt.
Toda tudi to ne bo šlo lahko, kajti
Adenauerju zdaj ne zadostuje več samo
ratifikacija bonnske konvencije, ki je
zrahljala okupacijski statut in na kar
bi Francija zdaj pristala, marveč terja
mnogo več: suverenost in odpravo vsa-
ke »diskriminacije« Nemčije(!) ter grozi,
da bo šla mimo Francije k ostalim dr-
žavam, ki z njo žele dobre odnose.
Francoski pristaši EOS so se že izjavili,
da nikoli ne bodo pristali na suvereno
nemško vojsko izven evropske kontrole.
Paul Reynaud je v parlamentu pouda-
ril — in 'to v francoskem parlamentu
ne zveni najbolje — da »gre za tisto
vojsko, ki je korakala skozi vsa fran-
coska mesta.«
Kakšno stališče do EOS zavzema Ita-
lija, morda ni niti tako važno, kajti ves
svet se je norčeval iz »korajžnega« škor-
nja, da EOS od pristopa Italije ne bo
imela nič, pač pa narobe. In res ni bilo
posebnih težav: v Italiji so EOS spre-
jeli v komisijah za gospodarstvo, pra-
vosodje, narodno obrambo in v komisiji
za zunanje politične zadeve. Razprave
v parlamentarnih komisijah so poka-
zale, da bo glasovanje dobro izpadlo
za EOS. Toda parlament se je razšel,
ne da bi glasoval, z izjavo, da čaka na
»stare« vlade v Parizu, torej tiste, ki
so bliže demokrščanski, kakor pa je
Mendes-Franceova. Svet bi se res obr-
nil, če hi Italija kdaj delala tako, kakor
je pošteno in prav. Kljub gospodarskim
koristim, ki bi jih imela od EOS, kljub
ameriški grožnji, da bo odpadla pomoč,
je »Messagero« odkril, zakaj se je ita-
lijansko stališče izpremenilo: »Skupaj
z EOS je tržaški problem zunanjepoli-
tično vprašanje, ki je italijanski vladi
zelo pri srcu.« In dalje: »Ni pričakovati
neposredne rešitve tržaškega vprašanja,
čeprav so pogajanja prešla v zaključno
fazo.« S tem je vse povedano: gre za
klasično potezo italijanske politike, za
izsiljevanje in za pohod v Podonavje,
za kar rabijo Trst, pa čeprav jim pri-
naša samo skrbi in gospodarsko škodo.
Samo miru ne in sodelovanja z bal-
kanskimi »barbari«!
Nič še ne moremo reči o poteku kon-
ference v Manili. Ali bo imel SEATO
več sreče? Po sestavi držav ne kaže
kaj prida, saj je večina držav izven-
azijskih, samo tri so azijske. To ni naj-
boljše »zdelo« za tistega, ki pravi, da
hoče uničiti »rokovnjaštvo« v tem delu
sveta. Geslu »Azijo Azijcem!« pa dajejo
tokrat potuho še ugledni angleški la-
huristi s tem, da oznanjajo moč in po-
men nove Kitajske. Ta čas se mude
na Japonskem, kjer seveda ne morejo
hiti gostje Jošide, marveč dveh socia-
lističnih vlad.
Verjetno bo tudi za Azijo veljalo ti-
sto, kar se piše o Vargasovi poslanici —
oporoki brazilskemu ljudstvu: da je
»tempirana bomba«, ki se lahko vsak
čas sproži, da pomeni prebujanje uspa-
vane zavesti množic in tako dalje. Ali
pa se bo kljub temu naredilo tako, ka-
kor pričakujejo poznavalci Brazilije, ki
da je klasična dežela gospodarskih, po-
litičnih in sodiialnih 'kompromisov: s
sporazumom, strpnostjo, s priznanjem
»koeksistence« različnih sistemov in na-
zorov. Sedanji čas govori za to.
T. O.
Priprave za Ostrožno v soštanjskem okraju
Priprave za udeležbo na zboru Šta-
jerskih brigad na Ostrožnem so raz-
g:ibale tudi prebivalce šoštanjskega
okraja. Kamor koli te v zadnjtih dneh
zanese pot, lahko prisluhneš razgovoru
o udeležbi. Na sestankih množičnih or-
ganizacij, polletnih zborih kmetijskih
zadrug an drugod se poleg ostalih pe-
rečih zadev razgovarjajo tudi o udeležbi
na Ostrožnem. Okrajni pripravljalni
štab ima polne roke dela. Načelu je mu
star borec in predsednik OLO Šoštanj
Ulrih Tone-Itristl, Poleg prijav borcev
tima skrb: tudi zaradi prevoza, saj ni
tako lahka stvar preskrbeti in pravilno
usmei-iti promet ter prepeljati okrog
15.000 prebivalcev na Ostrožno.
V pripravah so se do sedaj najbolj
izkazali v Šoštanju, kjer se je prijavilo
že nad 4000 udeležencev, značk pa so
prodali nad 3000. Tudi v Mozirju so
marljivi. Prijav je že nad 700, prodanih
pa nad 500 spominskih značk. Pred i^o-
slavo na Ostrožnem nameravajo prire-
diti več partizanskih mitingov, pred-
vsem na Lepi' njivi in v Smihelu, na
katerih bodo sodelovali stari borci In
KUD »Rovtar«. Preteklo soboto so jih
obiskali godbeniki DPD Svobode iz Šo-
štanja, ki nastopajo v okviru aktivi-
zacije za udeležbo v krajih šoštanjskega
okraja ter zaslužijo vse priznanje. Tudi
v Smartnem ob Dreti se je prijavilo do
sedaj že nad 400 ljudi. Po dosedanjih
prijavah sodeč se bo dz Na^rja udele-
žilo proslave okrog 1000 prebivalcev.
Tu so tudi prav pridni pevci, ki vadijo
za nastop v skupnem pevskem zboru
na Ostrožnem. Pripravljajo tudi več
slavolokov, ki bodo razsvetljeni. Tudi
v Smartnem ob PaJti se je prijavilo že
nad 400 prebivalcev. Prijave zbirajo vse
organizacije ter prav pridno prodajajo
značke. Nameravajo pa prirediti velik
partizanski miting v Skomem. Polno-
številno so se tudi udeležili odkritja
skupne grobnice lin spominske plošče
padlim mladincem - partizanom na
Gneču, ki je bila preteklo nedeljo. V
dnevih proslave bodo okrasili hiše ter
postavili mlaje. Na Oliki pa namerava-
jo postaviti velik osvetljen slavolok,
poleg tega pa več manjših na vseh
cestah. Potovati mislijo delno s kolesi,
nekateri pa kar peš, da bo tako vsaj
malo razbremenjen vomi park. Delovni
kolektivi se nameravajo udeležiti pro-
slave skupno.
Bivši borci in aktivisti iz Šoštanja,
člani Združenja rezervnih oficirjev in
ZB, so pred dnevi napravili uspešen
partizanski jx>hod. Udeležilo se ga je
nad 100 borcev in aktivistov, ki sta jih
vodila Tone Ulrih-Kristl in Andrej
Stegnar. Pot jih je vodila preko Loko-
vice v Skorno, Bele vode, 2^vodnjo,
Ravne 'in nazaj v Šoštanj. Na vsej poti
pohoda so prirejali uspele partizanske
mitinge, katerih so se prebivalci polno-
številno udeleževali. Posebno U3p>el mi-
ting je bil v Zavodnji, na katerem je
sodelovalo tudi DPD Svoboda iz Šo-
štanja. Prebivalci teh predelov so bili
obiska starih znancev veseli ter so iz-
ražali željo, da se naj še oglasijo, ob-
enem pa obljubljali, da se bodo pro-
slave na Ostrožnem poLnoštevilno ude-
ležili. Ob koncu pohoda so udeleženci
sklenili, da se bodo 18. septembra po-
dalii v istem sestavu i>eš na Ostrožno,
v svoje vrste pa bodo pritegnili še
ostale prebivalce.
VAŽNO OPOZORILO
Ker bo slavnostna številka v
počastitev parfzansikega slavja na
Ostrožnem izšla že en dan prej
kot običajno ter v povečanem ob-
segu, naprošamo vse naše dopis-
nike in sodelavce, da nam dosta-
vijo za to številko srvoje prispevke
najkasneje do torka, 14. septembra.
Po tem roku prejete dopise ne
bomo mogli več uvrst!ttd v slav-
nostno številko.
Ker bo list obsegal 28 strani,
bo stal v kolportaži 20 din.
PREBIVALSTVU MESTA CELJA, HIŠNIM
LASTNIKOM IN UPRAVITELJEM!
Sla\Tiostni dnevi velike proslave »Štajerska v borbi« so nepo-
sredno pred nami. Prepričani smo, da bo Celje pozdravilo več
stotisoČglavo množico, lepo, čisto in tako okrašeno, kakor do sedaj
še ni bilo nikoli.
Pozivamo in vabimo vse prebivalce mesta Celja, da okna in
zgradbe ob slavnostnih dneh kar najlepše okrase s cvetjem, ze-
lenjem in zastavami.
Hišne upravitelje in lastnike pozivamo, da popravijo zgradbe
in plotove, očistijo in urede dvorišča ter pota in nasade pred hišami.
Prav tako naj poskrbe, da bodo v slavnostnih dneh na vseh zgrad-
bah izobešene zastave, katere si naj pravočasno oskrbe, v kolikor
jih še nimajo ali pa so stare zastave že obledele.
Naj bodo v slavnostnih dneh vse hiše kar najlepše okrašene.
Dokažimo, da znamo ceniti velik pomen proslave »Štajerska v
borbi«. Prepričani smo, da bodo Celjani to dokazali!
Predsednik Olepševalnega	Predsednik Ljudskega odbors
in turističnega društva:	mestne občine:
Jenko Rado, 1. r.	Gradišnik Fedor, 1. r
Ster. S8
»Savinjski vestnik«, dne 10. septembra 1954
Stra* 3
Delo kurirjev in politična vzgoja
Med vsemi kurirji III. relejnega sek-
torja ni bilo niti enega ubežnika, še
manj izdajalca. Dolžnosti kurirjev so
bile velike in zahtevne. Staniče niso sa-
mo prenašale pošte, vodile po svojih
linijah vojaške in politične funkcionar-
je, temveč so skrbele tudi za zveze s
političnimi forumi na terenu. Predpisi
so zahtevali, da so morali pošto in li-
teraturo pošiljati dalje s prvo redno
zvezo; pošiljke označbe z »Ex« pa so
morali poslati naprej takoj z izredno
zvezo. Koliko demokratičnosti se je ka-
zalo že med NOB, je videti v predpisu,
da je bilo vsako zlonamerno odpiranje
pošte kaznovano s smrtjo. Ce se je po-
šiljka pri plavanju pokvarila, je moral
kurir pismo dati v nov ovoj s pojasni-
lom, ne da bi pregledal vsebino. Pošto
sta nosila vedno po dva kurirja; eden
je nosil pošto, drugi je bil kot izvidnik
vedno nekoliko pred njim. Tajnost so
čuvali kurirji z življenjem in zato je
razumljivo, da je kurirska služba ter-
jala najbolj hrabre in zavedne borce.
S kakšnimi težavami se je boril štab
lil. relejnega sektorja je razvidno iz
poročila, ki ga je 3. septembra 1944 po-
slal politkomisar CK KPS: »Staniče so
bile v političnem pogledu zelo zapostav-
ljene. Nihče se ni zanimal, da bi tovari-
šem, ki so bili v majhnih skupinah, nu-
dil politično vzgojo, zato so bili veči-
noma prepuščeni sami sebi. Sprva smo
mislili, da bodo politični delavci na te-
renu odgovarjali za politično delo na
stanicah, toda ti so zaradi razmer, kakr-
šne so bile na Štajerskem, kakor tudi
zaradi lastnega preobilnega dela, opu-
ščali politično delo na stanicah. Sele
sedaj, ko so prišli na delo odgovorni
ljudje, se je pričelo politično delo širiti.
Težave so bile zopet v tem, ker je bilo
najboljši kader treba pošiljati proti Dra-
vi in Ptuju, da zaradi stalnega preme-
ščanja ni bilo mogoče postaviti trdne or-
ganizacije. (Politkomisar verjetno misli
postavitev partijske celice. Op. pisca.)
Toda sedaj, ko bodo stanice in linije že
precej stabilizirane, se bo stopnjevala
tudi organizacija, razen terena onkraj
Drave, kjer se šele gradi linija.« O po-
litičnem pomenu kurirjev piše: »Naši
kurirji po stanicah so v političnem po-
gledu naredili tudi precej med civilnim
prebivalstvom na terenu, posebno na
liniji proti Ptuju, kjer pred kurirji —
razen nekaj političnih funkcionarjev —
sploh ni bilo partizanov. Zato so si mo-
rali sami organizirati teren in so uspeli.
Danes se lahko v določenih pogojih gib-
ljejo po terenu celo podnevi.
Razumljivo je — nadaljuje politko-
misar — da so kurirji, ki so večinoma
mladi partizani, delali nekatere napake,
ki jih sproti odpravljamo. Zato se tru-
dimo, da tovariše, ki so jim interesi
proletariata najbližji, dvignemo v dobre
partijce.«
Dalje poroča politkomisar o sestanku
politkomisar j ev posameznih linij (31. 8.
in 1. 9. 1944), kjer so predelali referat
tov. Mihe Marinka o kadrih. Po tem po-
ročilu je imel takrat III. relejni sektor
4 linije, 5. (Prekmurska) pa se je for-
mirala. Vsaka linija je imela 6 do 8
Stanič in 60 do 70 borcev, vsaka stanica
pa 10 do 15 ljudi.
Politkomisar prve linije je bil tov.
Gusar. Ustanovljeni sta bili dve par-
tijski celici s 16 člani, kandidatov je
bilo 9 in 26 skojevcev. Politkomisar II.
linije je bil tov. Sandi. V liniji sta bili
dve partijski celici, partijcev je bilo 12,
kandidati 3 in 6 skojevcev. III. linija
je bila brez politkomisarja. Ustanovili
so eno celico s 6 člani in 4 kandidati;
skojevcev je bilo 19. Politkomisar IV.
linije je bil tov. Zoran. V eni partijski
celici je bilo 11 partijcev, 6 kandidatov
in 19 skojevcev.
Politkomisar zaključuje svoje poroči-
lo: »Takšno je stanje dne 1. 9. 1944. Vsi
ti ljudje pa so raztreseni po vsej Šta-
jerski. Partijci delajo na neobdelanem
terenu; v stanicah pa skrbijo, da gre
pošta in literatura v redu naprej. Delo
je precej težavno, ker so celice in par-
tijci raztreseni in je težko kontjrolirati,
koliko je kdo naredil.«
Ze tedaj se je pričela borba proti bi-
rokraciji. Okrožni komite KPS Celje
je z dopisom dne 6. decembra 1944 opo-
zoril, da nekateri pošiljajo poročila v
obliki formularjev. To opozorilo je do-
kaz nenehne težnje, da se kakršno koli
stanje opiše življenjsko in ne formali-
stično.
Ko je III. relejni sektor predlagal, da
bi ustanavljali celice po relejnih stani-
cah, je CK KPS odgovoril z dopisom
436 z dne 11. sept. 1944, da se s pred-
logom ne strinja, kajti potrebno je, da
so partijske celice po relejnih stanicah
vezane na partijsko organizacijo svojega
terena. Tako je videti, da so naši vodil-
ni ljudje že takrat skrbeli, da se par-
tijske organizacije ne obdajo z nekim
zidom, ampak se uveljavljajo v živ-
ljenju samem, kjerkoli so. V tem po-
gledu je še danes marsikaka osnovna
organizacija — posebno v industriji —
na napačni poti, ker se zanima samo za
delo v podjetju, medtem ko njene člane
ne zanima dovolj delo na terenu, kjer
živijo. Veliko zaupanje je dal CK KPS
kurirjem, ko jim je svetoval, naj sku-
šajo dobiti stike povsod s partijsko or-
ganizacijo na terenu in da jo naj po-
magajo graditi, kjer je še ni.
Glavno povezavo med vsemi stanica-
mi v Sloveniji je imel list »Kurir«, gla-
silo relejnih stanic Slovenije. Izhajati
je začel 1944. z namenom, da utrjuje
organizacijo službe. V njem so bila na-
vodila za nadaljnje delo, pomagal je od-
pravljati napake in ovekovečil je hrabra
dejanja kurirjev in njihovo požrtvoval-
nost. Glasilo »Kurir« je zrcalo kurirske-
ga dela, ker so vanj pisali kurirji iz
vse Slovenije in tudi vodeči funkcio-
narji so obveščali kurirje o tekočih
dogodkih. V »Kurirju« štev. ^ je Ko-
manda relejnih stanic Slovenije med
ostalimi pohvalila takratnega koman-
danta linije, podporočnika Ivana Fer-
IcŽa-Jelena, ki je kasneje padel in po-
litkomisarja Ptujske linije Albina Bar-
leta-Zorana. To priznanje je veljalo
vsem kurirjem, ki so sodelovali pri or-
ganizaciji in vzpostavitvi zvez na Šta-
jerskem.
To so glavni podatki o delu III. sek-
torja relejnih stanic, a koliko kurirjev
v\ omenjenih; vendar jih bodo ljudje,
ki so se skupno z njimi borili, ohranili
v spominu, čeprav o njih ne bo pisala
zgodovina.
Edi Gole
Od leve na desno: komandant II. batalj-na Kozjanskega odreda Sepetavc-Andi
(padel), mladinski funkcionar Odreda, Hercegovka Fatima, komisar čete Ivo
in bataljonski kurir Stane
Marica Frece:
29. oktober — dan prve množične aretacije
sodelavcev Osvobodilne fronte v Celiu
Medtem, ko so bila vso noč zasliše-
vanja po hodnikih in dežurnih sobah
ječe, so se že ob prvem svitanju po-
javuli znova v zaporu gestapovci in nas
pozivali po spisku k zasliševanju.
Z ncčjo je postala situacija nekoliko
jasnejša, ker je bil zaradi tako številnih
aretacij zapor natrpan in smo se ne-
kateri: znašli v istem prostoru s so-
delavci, s katerimi smo opravljali sku-
paj razne akcije. V kolikor se to ni
vsakomur posrečilo, sta nas obvestili
paznici Lipovskova jn Hauptmanova,
kdo se vse nahaja v za^poru in koga so
privedli z nami isti večer. Zdaj je bilo
treba hiteti z obvestilom o Darjmem
zadržanju in spodbuditi vse k vztraj-
nosti zanikanja 6 vsem. Prosili sva z
Marico Rodetovo, v katere stanovanju
v Jenkovi ulic: je bil sedež Mestnega
komiteja KPS, paznico Lipovškovo, da
nama omogoči razgovor z Dano Ročni-
fNadaljevanje)
kovo in Nado Francetovo ter neko
Pepco iz Griž. Paznica je s pretvezo, da
morajo na kopanje, poklicala omenjene
in nas skupaj zaprla v umrvalnico ozi-
roma v kopalnico, kjer smo se naj-
hitreje pogovorile o izdaji in kako pre-
prečiti njen razplet. Ostalo je še vpra-
šanje. kako obvestiti o tem naše to-
variše, še p>osebej tiste, kL so bili v
celicah, ki so jih stražDl nam nenaklo-
njeni pazniki. Kmalu po tem razgovoru
nam je Lipovškova sporočila, daf»so pri-
vedliii na gestap*© ilegalca Bibo Ročka
in kurirko Greto Ranzinger-Hildo. Ne-
strpno smo pričakovale prihoda HUde,
da nam pove, kaj se nadalje zunaj do-
gaja. Toda Hildo so morali po n^ogu
gestapa odvesti v samico, ki je bOa na
moškem oddelku, da ni bilo mogoče
dobiti z njo nikalrih zvez. Ko smo na-
slednjega dne stale pred vrati zdrav-
niške sobe, nas je zadelo novo težko
presenečenje. V spremstvu gestajKivcev
je prihajala med nas Uegalka Matilda
Kralj-Greta. Takoj sva z Marico Rode-
tovo poslali po paznici Hauptmanova!
sporočilo Dani Ročnikovi in Nadi Fran-
cetovi o prihodu Grete ter prijjoročile,
naj jd) povedo, kakšen je položaj in da
smo vsi tujci. Po kratkem času je
Hauptmanova prinesla odgovor Dant,
ki se je glasil: »Pravi, da od nikogar
ne sprejema nikakih direktiv in bo de-
lala le, kot bo njej in zanjo prav!« Ob
tem sporočilu nam je zastal dih ob
bojazni, da je tudi Greta na iwti Darje.
Pričele smo razmišljati, koliko novih
žrtev bo, če je to resnica, kajti Greta
je vedela mnogo in še nekaj dni pred
tem prejela od mene denar za Rogaško
Slatino. Vse smo imele občutek, kot da
se vali na nas cela gora. Ti občutki so
se še stopnjevali, ko nam je paznica
povedala, da so gestapovci Greti do-
volili prost vstop v kuhinjo in pranje
lastnega perila, kadar si to zaželi. Vse
to je bilo treba sporočati skrajno i>re-
vidno, kajti v istem prostoru se je na-
hajala Mira Resnik, ki je 'izdala mnogo
Soštanjčanov ter je nosila sporočila na
gestapo, o čem se pogovarjamo v ce-
licahi. Kmalu za tem smo bile obvešče-
ne, da sta tudi v zaporu mladi sodelavki
Silva Gabrovec (por. Grilanc) in sko-
jevka Ančka Kočar (por. Rajer). Spo-
znale smo, da se izdajstvo nadaljuje in
s strahom pričakovale novih poročil in
posledic, tem bolj, ko smo po vsem tem
še zvedele, da so aretirali kurirko Štefko
Stiblerjevo in jo odvedli v Maribor.
Mučenje se je pričelo . . .
z grozo smo pričakovali noči, ker smo
vedeli, da bodo začeli znova z zasliše-
vanja. Tako se je tudi zgodilo. Sredi
noči nas je iz spanja zbudilo divje ro-
potanje in razbijanje po vratih celic,
dokler se niso odprla. VstopUi so s če-
ladami na glavah, z baterijanrul' in samo-
kresi v rokah. Prižigali so baterije in
z njimi svetili v obraze po posteljah in
vle^L z njih odeje in jih na pol gole
vodili na hodnik, kjer so znova začeli
z vprašanji, toda to pot z določnejšimi,
kar nam je dalo vedeti, da vedo že
marsikaj o našem sodelovanju in kon-
kretnih akcijah. Hodniki' so v trenutku
oživeli, vpitje pijanih gestapovcev se je
me^lo a odmevi udarcev. Tem prizo-
rom se je pridružil še groznejši. Po
hodnčku proti zdravniški sobi je pri-
hajal paznik in vodil pred seboj mla-
dega fanta. Vso pot ga je suval in brcal
2 nogo in pri tem neprestano kričal:
»Povej, kje si dobil britev, kje si jo
dobU?« Fant se je ves onemogel in bled
opotekal pred njim, iz prerezanih žil na
roki pa mu je curkoma lila kri Kot
besni volkovi so nanj navalili še ge-
stapovci in kmalu se je iz zdravniške
sobe čulo le še ječanje in hroi>enje
umirajooega...
(Nadaljevanje sledil.)
Skrb za partizanske ofroke
je naša skupna dolžnost
Na posvetovanju vzgojiteljev in pe-
dagogov. ki so letošnje poletje vodili
kolonije partizanskih otrok v Poljanah
Bakarcu, so se pogovorili o izkuš-
njah, ki so jih pridobili in o stanju
partizanskih otrok ter o prilikah, v ka-
terih živijo.
Med obojestranskimi in enostransfcii-
mi siix>tami partizanskih staršev je
precej takih, ki živijo v zelo slabh
moralnih in gmotnih razmerah. Ti
otroci živijo po večiniii pri najbližjih
sorodnikih. Večji del teh otrok je v
dobrih rokah, so pa primeri, ko so za-
postavljeni, izkoriščani, podhranjeni,
bolni itd.
V enem izmed primerov redniki pre-
jemajo denar za partizanskega otroka,
z otrokom slabo ravnajo in z denarjem,
ki ga dobivajo, plačujejo nekako pre-
živnino po zapuščinski pogodbi. V dru-
gem primeru je dekletce, ki je parti-
zanski otrok, bolno, redniki pa zahte-
vajo, da se del posestva, ki ga je dekle
podedovalo po padlem očetu, proda in
z denarjem plačuje zdravljenje. Takih
primerov je še veliko, nekateri so znanih,
nekateri neznani.
Toda te ugotovitve kažejo, da bo skrb
za partizanske otroke treba povsod po-
večati. Nekateri občinski odbori se po-
polnoma nič ne zanimajo, kako živijo
partizanske sirote, kako redniki gospo-
darijo z denarjem, ki ga prispeva zanje
skupnost, ne vodijo računa o zdravstve-
nem in vzgojnem položaju teh otrok.
V bodoče bo treba za take primere
smatrati občinske ljudske odbore, od-
bore ZB lin SZDL kot soodgovorne, ker
so le-ti prvi poklicani skrbeti za otroke
padlih borcev. Kaiko naj dopustimo, da
bi otroci žrtev, ki so dale svoja življenja
za boljšo prihodnost, bili v slabšem po-
ložaju kot njihovi srečnejši vrstniki.
Posebna dolžnost za naše učiteljstvo
bi morala biti tudi skrb za partizanske
otroke. Učiteljstvo tma poleg doma naj-
tesnejše stike z otroki. Njih dolžnost je,
da se o posameznih otrokihi informirajo,
da poznajo njihovo življenje doma.
Njihova dolžnost bi bila, da bi take
primere zapostavljanja javili merodaj-
nim ljudem in skrbeli, da se tako stanje
popravi. Tako pa se marsikje godi prav
nasprotno. Mnogi učitelji niti ne vedo,
da v njihovih razredih sedijo partizan-
ski otroci. In če tega ne vedo, kako naj
bi potem mogli voditi računa o njih.
Svet za prosveto pri okraju Celje je
zato sklenil zadolžiti nekatere učitelje,
predvsem bivše partizane, da bodo po-
svečali posebno skrb za razvoj čn raz-
mere partizanskih otrok. To je dejan-
sko že skrajni čas, ker bi nadaljnje
zanemarjanje tega problema lahko po-
stalo naša skupna sramota.
V nedeljo bodo v Mozirjujrvj^
slavili svoj občinski praznik
Letos bodo v Mozirju prvič proslavili
svoj občinski praznik. Za svoj občinski
praznik so si prebivzilci Mozirja izbrali
12. september, dan, ko so borci Slandro-
ve brigade osvobodili zadnjo utrjeno
postojanko v Savinjski dolini. V tej
borbi je bilo tedaj zajetih preko 300
vermanov in policistov ter se je le
redkim posrečilo zbežati proti Celju.
Istočasno pa bodo proslavili tega dne
še eno pomembno obletnico, in sicer
ustanovitev prvega odbora Osvobodilne
fronte v mesecu oktobru leta 1944.
Občina Mozirje bo tako dostojno pro-
slavila svoj občinski praznik pred pro-
slavo na Ostrožnem. na katero bodo
pohitel: prebivalci v večjem številu.
Obenem pa se bodo spomnili vseh do-
godkov, ki so povezani z narodnoosvo-
bodilnim gibanjem v Mozirju in občini
ter žrtev, ki so padle za našo svobodo.
Odredni obveščevalec Iztok
decembra 1944 na ix>izvedovanju
Partizanska cesta že prinaša
kulturo v njeno okolico
Na tri in pol kilometre dolgem, de-
loma dograjenem, deloma še načetem
sektorju Partizanske ceste Braslovče—
Dobrovlje je tudi ob nedeljah vse živo.
V tekmovanju na čast partizanskemu
taboru na Ostrožnem so imeli graditeljiJ
ceste preteklo nedeljo veliko srečo. Že
v soboto je prišla v Braslovče gostovat
kamniška gledališka družina in uprizo-
rila pred nabito polno dvorano tam-
kajšnjega prebivalstva igro Svetli pla-
men. Za umetniško odigrano delo so
bOi Braslovčani zelo hvaležni.
Šentjedert nad LaSkim
se pripravlja
na proslavo
»Štajerska v borbk
Pri Sv. Jederti nad Laškim so skle-
nili. da bodo za praznik »Štajerska v
borbi« vse dobro pripravili. Ta dan
bodo razobesili zastave na vseh hišah
in javnih poslopjih. Slavoloke bodo po-
stavili ob cestah v Zgornjem in Spod-
njem Breznu ter pri Sv. Jederti. Kre-
sove bodo na večer pred proslavo pri-
žgali na Gaju. Gorici, Sv. Jederti in
Trnovem hribu. Iz območja občine se je
za udeležbo na Ostrožnem prijavilo že
nad sto ljudi.
Drugi dan je prispelo na teren Pa*-
tizanske ceste 6 kamionov kamniških
minerjev in delavcev, okrog 150 po šte-
vilu ter odšlo takoj na gradbišče. V
štiirihi skupinah so se razvrstili po vsem
sektorju ceste. Salve pokajočih min so
razganjale skale in drobile skalnato
cestišče. Druga skupina kakih 100 de-
lavcev. deklet in fantov, se je podala
tik pred Braslovče in začela odkopavati
rušo in tako nakazala pot novi cesti.
Medtem, ko sta dve skupini neprestano
miinirali skale, je četrta skupina sekala
drevje in grmovje po strmem pobočju
Dobrovelj,
Po šestumem napornem delu so jim
na Zovneku pripravili kosilo. Nato je
nastopila folklorna skupina s svojim
kulturnim programom. Narodnai plesi v
narodnih nošah, dve pevki solistki in
glasbene točke jazza so navdušili gle-
dalce. Na prostranem dvorišču in v avli
graščinskega poslopja državnega kme-
tjskega posestva se je nato pričela pri-
jetna prosta zabava.
Tako so vrli Kamničani, ki so tokrat
že četrtič prišli na pomoč graditeljem
Partizanske ceste, lepo uspeli združiti
naporno delo s kulturno prireditvijo.
Za njihov trud in užitek se jim je za-
hvalil predsednik režijskega odbora
Partizanske ceste tovariš Lojze Marovt.
Naj nam bodo požrtvovalni in prijazni
Kamničani v spodbudo in za vzgled za
nadaljnje delo!
19. SEPTEMBRA VSI NA OSTROŽNO!
LET TRDEGA, NEPOSREDNEGA ŽIVLJENJA, ŽILAVEGA
DELA IN NEIZPROSNE BORBE * 60 LET PEKOČIH ŽULJEV
PREKO IZKORIŠČANJA, PENDREKOV IN VROČE DELAVSKE
KRVI DO S HREPENENJEM PRIČAKANE SVOBODE, JE
USTVARILO TO, KAR DANES — V SVOBODNI SOCIALI-
STIČNI JUGOSLAVIJI, KI SO JO POMAGALE USTVARITI
DELAVSKE PESTI EMAJLIRSKIH KOVINARJEV — DELOVNI
KOLEKTIV SAM UPRAVLJA IN S PONOSOM IMENUJE
TOVARNA
EMAJLIRANE POSODE
CELJE
ZRASLA JE IZ SLOVENSKE ZEMLJE IN NJENO RAST JE
ZALIVAL ZNOJ SLOVENSKEGA PROLETARIATA, KI SE JE
Z RAMO OB RAMI, BORIL ZA SVOJE KOT PRAVICE SVE-
TOVNEGA PROLETARIATA, V VELIKIH ŠTRAJKIH 1896, 1922
IN 1936 TER V VELIČASTNI NARODNOOSVOBODILNI VOJ-
NI, Z DELOVNIM LJUDSTVOM VSEH JUGOSLOVANSKIH
NARODOV * IZ KOLEKTIVA SO ZRASLI IN KOLEKTIV SO
VODILI PREKALJENI BORCI ZA DELAVSKE PRAVICE Z
Pred dobrimi 60 leti je potoval po
naših krajih Avstrijec Avgust Westen,
ki je kot industrijski agent zastopal
emajlimico iz Knittelfelda. Ustavil se
je v Celju, kjer mu je ugodna promet-
na lega, cenena delovna sila in bližina
rudnikov odkrila »zlato jamo«. Tako je
v letu 1894 na kraju današnje Tovarne'
emajlirane posode že ustanovil obrat,
kjer je zaposlil 10 delavcev. Surove po-
sode takrat še niso izdelovali, temveč
so jo uvažali iz Nemčije. Leta 1896 je
obrat že toliko napredoval, da so začeli
sami izdelovati surovo posodo. Istega
leta se je začel tudi prvi izvoz, in sicer
v Južno Rusijo, kjer je tovarna imela
svoje skladišče. Od tega leta dalje se je
tovarna hitro širila in kmalu postala
članica najprej srednjeevroi>skega, po-
tem pa evropskega kartela. Od ustano-
vitve pa do prve svetovne vojne so v
tej tovarni izdelovali samo emajlirano
posodo. Tik pred izbruhom prve sve-
tovne vojne pa so začeli izdelovati tudi
brušeno in pocinkano posodo.
V prvih letih (po svetovni vojni- se je
izboljšal in izpopolnil tudi strojni park.
Takrgt so bili zgrajeni sedanji plinski
generatorji, kar je imelo velik pomen
za nadaljnji razvoj proizvodnje. Leta
1924 so že začeli s serijsko izdelavo po-
kositrane posode, kmalu za tem pa s
proizvodnjo radiatorjev in jeklenih
kotlov za centralno kurjavo ter sani-
tarne in higienske izdelke. Izvoz se je
razširil v Bolgarijo, Turčijo, Grčijo in
države Srednjega Vzhoda.
Žulji in znoj naših delavcev so spričo
pičlih minimalnih plač in slabih delov-
nih pogojev metali izkoriščevalskemu
industrijcu težke milijone vse do konca
druge svetovne vojne, dokler ni prišla
tovarna v roke ljudstva in bila v letu
1945 nacionalizirana. Po osvoboditvi je
naše tovarniško delavstvo z vse večjo
vnemo zagrabilo za delo in postopoma
želo prav lepe uspehe. Izboljšali so teht-
nične naprave in zgradili nov oddelek
za inozemsko posodo z električno pečjo.
Dne 25. avgusta 1950 je tovarno prevzel
v upravljanje prvi izvoljeni delavski
svet, ki sil je za prvega predsednika
izbral tovariša Kača, najstarejšega de-
lavca in soorganizatorja večkratnih
stavk v imenovani tovarni.
Tovariš Franc Kač se živo spominja vseh stavk
Upokojenec tovariš Kač, ki je 42 let
delal v tovarni, še danes ne more za-
treti srda ob spominu na sramotne raz-
mere, ki so ipod vodstvom kapitalista
Westna pritirale naše delavce do več-
kratnih stavk. Delavcem niso pogrele
žolča samo nizke mezde, temveč tudi
vsakovrstno izigravanje, zapostavljanje,
poniževanje in najrazličnejše maltre-
tiranje s strani Westnovih petolizcev —
mojstrov in preddelavcev. Grobe kršitve
delavskih pravic so bile na dnevnem
redu. Delavce so s pogodbo sprejeli in
čez nekaj dni spet odpustili brez upra-
vičenega vzroka, ker se je pač mojstru
ali preddelavcu ponudil s primemo
podkupnino »zanesljivejši« in idejno
sorodnejši stremuh. Takšne r£::mere so
pač nujno privedle delavstvo v stavke.
Prva stavka je izbruhnila leta 1898 —
dve leti po ustanovitvi tovarne. Takrat
je delalo v tovarni 74 delavcev, zaradi
slabih delovnih razmer in nizkih mezd
(urna mezda je znašala 2,34 krone) je
zapustilo delo 68 delavcev. Vodja te
stavke je bil tovariš Kač. Leta 1920 je
bila v tovarni dvodnevna protestna
stavka zaradi dogodkov na Zaloški cesti
v Ljubljani (stavka železničarjev, kjer
je bUo 9 ustreljenih). Dve leti kasneje
je bila 11 tednov trajajoča stavka za-
radi prenizkih mezd. Obe stavki je vodil
tovariš Franc Svetek, brat Andreja
Svetka, direktorja Železarne Štore.
Stavkajočim so le neznatno izboljšali
delovne pagoje oziroma plače.
Vztrajna enotnost delavcev, združe-
nih v sindikatu, je s stavko v letu 1933
že rodila vidne uspehe. V emajlirnici
je mojster Kresnik na vsak korak iskal
vzroke, koga bi lahko predlagal za od-
pust, da bi pripravil mesto svojim pod-
kuipovalcem. Nataknjen kot je navadno
bil, se je ustavU pri dveh ženskah in
jih odredil za delo pri lijakih. Ženi,
povsem nevešči tega dela, sta se hoteli
upreti tej odločbi, vendar ju je Kresn'k
prisilil k serijski izdelavi lijakov. Ko
sta imeli pred seboj že precejšen kup
»spačkov«, ju je ustavil dn opozoril
predpostavljene na neipravilno delo.
Jasno, da je Westen v tem delu videl
takoj opravičljivi vzrok za takojšnjo
odpustitev delavk. Toda delavci so se
znova postavili po robu, začeli stavkati
in zahtevali, da ostaneta ženi v tovarni.
,We3ten je pristal na zahtevo in tovarna
je spet stekla. Ker pa je Kresnik začel
znova izzivati, so delavci znova sklicali
sestanek in zahtevali, naj dajo Kresni-
ka v moški oddelek. Tudi to jim je šef
obljubil, vendar je svojega prijateljčka
vtaknil neopazno k nočni izmeni, kjer
se je ponovno hotel znesti nad ženami.
Energične žene pa so ga zgrabile in
vrgle na cesto. Westnu ni preostajalo
drugega, kot da je osramočenega Kres-
nika namestil v moškem oddelku.
Zadnja in najburnejša stavka je bila
leta 1936. Idejni in organizacijski vodja
te stavke je bil že tovariš Leskošek
Franc-Luka, njegov zvesti pomagač pa
Kač Franc. Stavka je trajala mesec dni
in jo je povzročil mojster lakirnice,
neki Fleck. Mož je bil znan kot velik
ženskar. Predpostavljeni so vedeli za
marsikatere njegove škandale, vendar
ga ni nihče klical na odgovornost. Žrtve
so bile pač spet tovarniške delavke, ki
so se pohotnežu uprle. Ko je ob neki
priliki delavko Ogrizkovo oklofutal in
obrcal, so ženske sklicale sestanek in
zc-htevale, da vržejo Flecka iz tovarne.
Ker ga je Westen še vedno ščitil, so
ženske zagrozile, da bodo lastnoročno
obračunale s Fleckom, če se še prikaže
v njihovi družbi. Že naslednji dan so
svoj sklep tudi uresničile. Pomagal jim
je ves oddelek. Moža so prignali do
vratar j evih vrat in ga treščili na cesto.
Ko je V/esten to videl, je zahteval od
Kača, naj takoj iistavi peč. Ker pa Kač
tega ni hotel storiti, je ustavU peč nek
drug mojster. Delavci so obsedeli vsak
pri svojem delu, ko je obrat obstal.
V trenutku je bila alarmirana policija
in tovarno je obkolilo kakih 120 orož-
nikov. Vsa krivda za stavko je bila
seveda na delavcih in policija je imgla
polne roke dela. V tovarni je stavkalo
1400 delavcev. V sosednji stavbi so jim
kuhale žene in prinašale hrano v to-
varno. Samo nekaj Westnovih priliz-
njencev je zapustilo tovarno in so raje
ostali v času stavke doma.
Stavkajoči delavci so pod vodstvom
tov. Leskoška imeli 7 pogajanj z vod-
stvom tovarne, vendar Westen ni hotel
na ničesar ipristati. Ko so videli, da ne
opravajo ničesar z delavci in ko so za-
sledili, kdo vodi ta najenergičnejši upor,
so tovariša Leskoška aretirali in izgnali
iz Celja.
Orožniki so med stavko pretepali
ljudi, teptali po ženah in jih vlačili za
lase ter metali na cesto. Med stavko je
po železniških tračnicah proti tovarni
pripeljal vlak z vagončki materiala ta
tovarno. Stavkajoči delavci in delavke
so zaprli vagonom pot in se vlegli n»
tračnice. Orožniki so vpili in priganjali
strojnika, naj pelje dalje — pa čeprav
po ljudeh — in vlak je že pripeljal do
stavkarjev. Orožniki so še in še pri-
ganjali, vendar je strojevodja ustavil
vlak, nakar so potegnili material nazaj
na kolodvor.
Očividec Kač pripoveduje, da je bila
to ena izmed naj razburi j ivejših stavk
in da je bilo vse Gaber je kot ena sama
fronta, polna orožnikov z nasajenimi
bajoneti, polna policajev in detektivov,
da je bil na cesti ustavljen vsak pro-
met in da so legitimirali vsakega mimo-
idočega. Ko so Westen in njegova po-
licija videli, da ne dosežejo ničesar niti
s skrajno surovostjo, so zaprli prostor«
v tovarno, da žene niso mogle več pri-
našati hrane stavkarjem. Štiri dni so že
delavci stradali, vendar niso odnehali.
Ko jih ni preplašilo niti snemanje vrat
in oken — da so ležali na hudem pre-
pihu — niti brizganje vode. pomešane
z drobnim peskom, so Westnovci končn«
obupali. Sprejeli so predloge in tudi
Fleck je bil takoj odpuščen in je moral
zapustiti Celje.
Kako bo kolektiv proslavil 60 let obstoja svoje tovarne
v soboto, dne 11. septembra bo ob
9. uri dopoldne slavnostno zasedanje
delavskega sveta, ob 17. uri' pa v pro-
storih Industrijske kovinarske šole v
Gaber ju kulturni spored, kjer bosta
sodelovali društvi »Svoboda« in »Par-
tizan«. Ob tej priliki bo tudi objava
priznanj in pohval članom kolektiva in
razdelitev nagrad športnim tekmoval-
cem. V nedeljo, dne 12. septembra pa
bo v dvorani »Partizana« slavnostno
kosilo za vse člane kolektiva, ki so r
tovarni delali neprekinjeno 25 let.
Predstave — kot je predvideno — ge
bodo udeležili mnogi javni in politični
delavci, med njimi prav gotovo tudi
član Zveznega izvršnega sveta in po-
slanec tov. Franc Leskošek, ki je med
tovarniškimi delavci prvi zanetil iskro
upora, tako da so tovariši že takrat
videli v njem zgleden Uk revolucionar-
nega borca, ki jim je bil moralna opora
v najtežjih dneh.	VS.
NARODNIMA HEROJEMA
FRANCEM LESKOŠKOM-LUKO
IN
PETROM ŠTANTETOM - SKALO
NA CELU * V OSVOBOJENI, SOCIALISTIČNI DOMOVIM
JE KOLEKTIV DOKAZAL, DA ZNA USTVARJATI SAM, BREZ
TUJIH STROKOVNJAKOV IN SE Z LASTNIMI MOČMI VKLJU-
ČITI V OBNOVO PO VOJNI OPUSTOŠENE JUGOSLAVIJE *
NJEGOV DOPRINOS JE DOKAZ NJEGOVE ZAVESTI IN PRE-
DANOSTI SOCIALISTIČNI, TITOVI JUGOSLAVIJI, KI JE
PRVIČ V .ZGODOVINI DELAVSKEGA RAZREDA URESNI-
ČILA S KRVJO ZALITO GESLO »TOVARNE DELAVCEM«
IN DANES PO 69 LETIH TEŽKE, A PONOSNE POTI, STOJI
KOLEKTIV
TOVARNE EMAJLIRANE POSODE
TRDNO, V ČVRSTI FRONTI JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE,
KI DAJE VSE SVOJE SILE ZA LEPŠE ŽIVLJENJE SVOJIH
NARODOV * OB TEJ PRILIKI POŠILJA OBENEM DELOVNI
KOLEKTIV BORBENE DELAVSKE POZDRAVE TOVARIŠEM,
KI SO V KRVAVIH DNEH LJUDSKE VSTAJE OSVOBAJALI
POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE IN MARŠALA
TITA ZELENO, NEUKLONLJIVO ŠTAJERSKO -
NELOČLJIVI DEL LEPE JUGOSLOVANSKE ZEMLJE - IN
BODO OB ČASU PRAZNIKA »ŠTAJERSKA V BORBI« S SVO-
JIM OBISKOM POČASTILI CELJE TER JIM KLICE
NASVIDENJE NA OSTROŽNEM!
Tovarna emajlirane posode praznuje 60-letnico svojega obstoja
Iskro upora proti kapitalistom je prvi zanetil tov. Franc Leskošek
5tev- 36
»Savittjski vestaik«, dne 10. septembra 1954
Stvam S
podcenjujmo
tega vprašanja!
Finančjio-inšpekcijski precedi go-
spodarskih podjetij okraja Celje znova
potrjujejo dejstvo, da so v večini večjih
podjetij slabo ali nepopolno organizi-
rana računovodstva. Analiza zaključnih
računov za leto 1953 dokazuje, da so
bilančne komisije izvršile ogromno bi-
lančnih popravkov, katerih vzroke je
iskati v slabi kvaliteti računovodstev,
finančni inšpektorji, ki so sodelovali
pri pregledih zaključnih računov in, ki
vršijo sedaj finančno-inšpekcijske pre-
glede, ugotavljajo, da se kvaliteta knji-
^vodstva ne dviga, da ostaja na istem
nivoju, odnosno, da se v več primerih
slabša.
Računovodje se premalo zavedajo, da
zavisi od vsebine njihovega dela reali-
zacija gospodarske zakonodaje in spro-
vajanje novih predpisov naše ekono-
mike. Premalo ali skoraj nič se ne za-
vedajo, da so postali z novo uredbo o
knjigovodstvu javni uslužbenci, ki mo-
rajo vedno in vsepovsod braniti druž-
bene interese.
Novi gospodarski predpisi, ki dobi-
vajo svojo obliko v letošnjem letu,
zahtevajo od naših računovodij pospe-
šeno, vztrajno delo. Zato je treba
vztrajnejših in energičnejših posegov,
kot jih trenutno imajo računovodje
Tekstilne tovarne Prebold, Tekstilne
tovarne Laško, Gradb. podj. Graditelj
Celje, Mizarstvo Laško in še nekaterih
podjetij. Ako v teh podjetjih ni urejeno
knjigovodstvo osnovnih sredstev, ako
je problematično obravnavana investi-
cijska dejavnost, ako so nepravilnosti
v obračunih družbenih obveznosti in
podobno, potem je le malokje iskati
vzroke v objektivnih težavah, temveč
le v nedovoljni organizaciji dela, ma-
lomarnem odnosu do postavljenih nalog
in v brezbrižnosti računovodij za pove-
čanje strokovnosti podrejenih knjigo-
vodij. Jasno je, da leži prav tako pre-
cej krivde tudi pri organih samouprav-
ljanja, ki ne proučujejo stanje uprav-
nega aparata in ne ukrepajo, da bi se
stanje izboljšalo.
V tem pogledu bo treba pri večini
podjetij storiti takojšnjo prelomniico.
Finančni inšpektorji, katerih osnovna
naloga je čuvanje zakonitosti vseh go-
spodarskih predpisov, bodo vedno z
večjo doslednostjo bdeli nad delom go-
spodarskih organizacij, ne zgolj zato,
da bi preganjali prekrške in odstopanja,
ampak, da bodo uspešen in pozitiven
člen v verigi našega splošnega sociali-
stičnega dogajanja.
T. S.
V konjiški občini bo vsak
volivec~ seznanjen o pomenu
in vlogi bodoče komune
Vprašanje komune in prtiprave za
Ostrožno — to sta bili osnovni dve
točki, ki so jih konjiški komunisti ob-
ravnavali na svoji zadnji občinski kon-
ferenci!. Razveseljivo je bilo dejstvo, da
se je konference razen članov ZK ude-
ležilo tudi precej nečlanov, kar je znak
njihovega zanimanja za delovanje ko-
munistov.
O sami komuni je bilo v okolici
Konjiic zadnje čase že precej govora in
vse kaže, da ibo mesto samo njen bo-
doči sedež. Vendar pa po mnenju ko-
nj'i&kih komunistov niso tolike važnosti
bodoče meje in vasi, ki bodo k tej
komunii: spadale, temveč je zdaj po-
glavitna politična naloga, da znajo pra-
vilno usmeriti celotno razpravo na te-
renu med volivci. Posamezniki, lai na-
šega celotnega razvoja ne poznajo, sku-
šajo to tolmačiti na svoj način in s tem
seveda speliati vodo na svoj mlin. Tako
se tu in tam slišijo govorice, da prtide
v Konjice zopet okraj, drugi vedo. da
bodo tako velike občine preobsežne in
njihov center preoddaljen od volivcev
(čeprav bodo na sedežih sedanjih občin
ostali matični uradi, ki bodo izdajali
tudi razna potrdila, ki jih državljani
potrebujejo vsak dan). Seveda imajo
take govorice svoj namen, da bi volivce
odvrnile od osnovne razprave.
Da bi bila razprava o tem tako
važnem vprašanju pravilno usmerjena,
je konferenca sprejela več predlogov
in sklepov. Ljudski odbor mestne ob-
čine bo v prvi polovici prihodnjega
meseca sklical zbore volivcev po vaseh,
še pred tem pa se bodo sestali vaški
odbori SZDL in člani ZK, tako da bodo
ti sestanki tudi politično dobro pri-
pravljeni. Prt; tem jim> bodo pomagali
tudi funkcionarji iz občinskih političnih
forumov. Podobni! sestanki ibodo tudi v
podjetjih in tovarnah. Na ta način bodo
do konca septembra že lahko zbrali za-
ključke zborov volivcev lin iz drugih
sestankov s predlogi državljanov o te-
ritoniju, ki naj ibi ga zajemala bodoča
konjiška komuna, pa tudi o tem. kakšne
pristojnosti naj bi imela.	L. V.
Kdo naj nosi odgoiornost za
neupravičeno prejemanje otrošl{ili dckladl
V	Slovenskih Konjicah je bila pre-
tekh teden tretja redna skupščina
Podružnice socialnega zavarovanja. Z
udeležbo navzočih odbornikov ne mo-
remo biti preveč zadovoljni, saj jih je
Manjkalo skoraj polovica, malo od teh
Pa ji:h je bilo upravičeno odsotnih.
Skupščina je zato predlagala sindikal-
nim podružnicam, ki so jih izvolile, da
zahtevajo od njih obračun dela. Tudi
Nadzorni odbor se z delom ne more kaj
Prida pohvaliti, saj se zelo neredno se-
staja.
V	razpravi so načeli številna vpra-
šanja s področja zavarovanja in dela
Podružnice. Med drugim so ugotovili,
^a je število bolnih še vedno precejšnje
v podjetjih, vendar pa so že vidni" uspe-
hi konference, ki jo je sklical sindikalni
*vet po tem vprašanju v mesecu maju.
? številom bolnih rasejo seveda tudi
Izdatki za boln/šnice, za hranarino itd.,
p'ko da so v petih mesecih letošnjega
presegli vsoto osmih milijonov di-
narjev. Za zdravila na recepte, ki jih
bUo iizdanih 3618, kar je približno
^ vsakega zavarovanca po eden, pa je
^o treba plačati 404.000 din. Bolniška
*<^ntrola pa je od 1078 obiskov na do-
•J^ovtih ugotovila, da se 82 bolnikov ni
^^alo po bolniškem redu in so bilii
^ratU tega izločeni- iz staleža. De-
-gati skupščine iz zreške tovarne pa
so povedali tuda nekaj stvari okoli
otroških doklad. ki morda niso osam-
ljene.
V tovarni je bilo zaradi otroških do-
klad šest revizij, ki so pregledovale
dokumente upravičencev do prejema-
nja doklad. Pri revizijah so bili vedno
isti ljudje. Toda prišla je sedma revi-
zija in ta je našla to, kar je skoraj
neverjetno. Ugotovila je namreč nekaj
nepravilnosti pri dokumentih in seveda
s tem tudi ovrgla delo prejšnjih
šest revizij. Posledice tega so seveda
jasne in razumljive. Tisti, ki je na ta
način prejemal otroške doklade na pod-
lagi zakonite odločbe in po pregledu
šestih reviizij, jih mora seveda vrniti.
To pa je težko storiti, saj jih vsak kar
hitro porabi, čim jih dobi. Pri tem pa
nastane vprašanje, kako je delalo prvih
šest revizij, ki so za svoje delo vendar
morale odgovarjati. Se teže pa je to
za upravičenca, ki v dobri veri, da ima
v^e dokumente v redu, naenkrat izve,
da je doklade neupravičeno prejemal.
S tem pa seveda nehote izgubi zaupa-
nje v organ, ki mu je izdal odločbo
in tudi v revizijo.
Pri takili primerih sicor ni izklju-
čeno, da je kdo dal napačne podatlce
in s tem prišel do doklad. Možno pa je,
da je nek urad izstavljal nepravilna
potrdila.	L. V.
V Celju bo zrak zopet čist!
v SOBOTO, 11. SEPTEMBRA OB 12. URI BODO CINKARNISKE SI-
RENE NAZNANILE CELJU SLOVESNI ZACETEK OBRATOVANJA
NOVIH NAPRAV ZA PRIDOBIVANJE ZVEPLENE KISLINE!
Končno je Celje dočakalo toliko ob-
ljubljeni in težko pričakovani dan —
nič manj zaželen s strani delovnega
kolektiva Cinkarne — ko bodo dokončno
pričele obratovati nove instalacije za
pridobivanje žveplene kisline, z dnevno
kapaciteto 42 ton in, ki bodo obenem
za 50% očistile celjsko ozračje žveple-
ni!h plinov. To se pravi, procent plinov,
ki uhajajo neizkoriščeni v zrak se bo
znižal skoraj na splošno dovoljeno ra-
van, oziroma bolj jasno povedano, sta-
nje bo, ne glede na mnogo večjo pro-
izvodnjo, boljše kot pred vojno.
V Cinkarni proizvajajo žvepleno ki-
slino že preko 40 let in to z zmoglji-
vostjo od predvojnih 12 ton dnevno,
do današnjih 16 ton.
Za časa vojne je okupator naprave,
ki so bile zgrajene 1913. leta totalno iz-
koriščal, toda — to je bilo zanj zna-
čilno — ni jih v redu vzdrževal. Poleg
tega je uporabljal rude z močno pi-i-
mesjo fluora, ki je precej pripomogel,
da so bile naprave ob osvoboditvi v
popolnoma nerabnem stanju.
Z obnovitvijo vseh naprav proizvaja
Cinkarna danes, do sobote, 11. septem-
bra 1954 3 staro izrabljeno in neekono-
mično ilnstalacijo, kot je že rečeno, 16
ton dnevno. Toda z vsako tono pove-
čane proizvodnje surovega cinka se je
— jasno — sorazmerno večala tudi mno-
žina žveplenih plinov, ki jih stare na-
prave niso mogle izkoristiti in so uha-
jali ter uhajajo, le do 11. septembra
1954! — neizkoriščeni v ozračje.
Da je bil potreben dvig proizvodnje
cinka, in zakaj je bHo to nujno, ni po-
trebno posebej poudarjati.
Posebej pa je potrebno podčrtati, da
je vodstvo Cinkarne skozi vsa povojna
leta iskalo i)ot in možen način, kako
bi se proizvodnja žveplene kisline, ki
predstavlja za celo vrsto industrije
osnovno surovino, dvignila, oziroma, ka-
ko bi se nekoristno uhajajoči in ozračje
okužujoči žvepleni plini, izkoristili.
Ze leta 1946 so odšli prvi strokovnja-
ki na študij žveplene kisline v kemične
tovarne Šabca in Kruševca, kjer so
dobili tehnično osnovo za nadaljnji štu-
dij, ter izdelali idejne projekte za pro-
izvodnjo žveplene kisline. Da pa ni
prišlo takrat do realizacije, je kriva
finančna in tehnična preokup^ranost
Cinkarne na obnovi obstoječih naprav,
in izgradnji šestih novih destUacijskih
peči, pražilnice, kot je kriva informbi-
rojevska blokada, ki ni dovolila večjih
investicij.
Tako je minilo nekaj let.
Leta 1953 je pa odločil Gospodarski
svet LRS, da se zgradi kot prvo etapo
nova naprava za žvepleno kislino po
stolpnem procesu s kai>aciteto 60 ton
dnevno, in s tem postavi novi eri točno
terminiran začetek. Podpisana je bila
pogodba s firmo Petersen iz Wieds-
badena, ki je dobavila vse potrebne
tehnične projekte.
Gradnja sedanje naprave predstav-
lja v bistvu kompleks gradenj, ki so
neposredno povezane s samo produk-
cijo žveplene kisline. Sem spada na-
prava elektrostatičnega čistilca z vsemi
plinovodi, nova vodama ob Voglajni z
novim vodovodnim omrežjem za me-
talurške in kemične obrate, povečava
tovarne za superfosfat, prestavitev vi-
sokonai>etnostnega voda in gradnja no-
vega voda iz nove transformatorske
postaje v Selcah itd. Da ne govorimo
o tem, da narekuje nova naprava nujno
modernizacijo i>ražilnih in aglomera-
cijskih naprav, ki bodo poleg boljšega
praženja omogočile tudi 100% izkori-
ščanje naprave same.
Kot je že napisano, bo nova naprava
izkor'iščala 50% žveplenih plinov in
producirala 42 ton žveplene kisline
dnevno.
Sama gradnja se je pa zaradi iz-
redno težavnega fundiranja temeljev —
izvajalec je bilo gradbeno podjetje »Be-
ton«, ki je svoje delo i2A'rstno opravi-
lo — zavlekla za cela 2 meseca. Cela
zgradba naprave počiva na 15 beton-
skih vodnjakih, globokih po 9 metrov.
Po preteku 16 mesecev pridnega in
vztrajnega dela je biLa celotna naprava
z elektro filtrom in drugimi vzpored-
nimi napravami dograjena in je bUo
prvo pc^izkusno obratovanje izvršeno
že v prvih dneh letošnjega septembra.
Pri gradnji je bilo porabljenih okoli
6000 ton raznega gradiva, ter je bil
uvožen le tisti material, ki ga ni bilo
moči izdelati doma, kot elektrofUter
sam, specialne črpalke za kislino, me-
rilni aparati in slično. Vsa dela so iz-
vršili domači strokovnjakL
Ko bo torej 11. septembra ob 12. uri
slovesni začetek pogona novih naprav
— in s tem obenem konec pritožb oko-
lišnega prebivalstva nad cinkarniškim
blagoslovom — želimo kolektivu obra-
tov pražilnice in žveplene kisline mnogo
uspehov v proizvodnji, ki pomeni važen
člen v delu jugoslovanske industrije.
Nova velika in impozantna zgradba
pa bo ponos Celju in Cinkarni.
Obolevanja in nesreče pri delu v
večjih podjetjih v Celju in okolici
HTZ komisija pri Zavodu za socialno
zavarovanje v Celju na mesečnih de-
lovnih sejah poleg drugega tudi redno
proučuje statistične podatke o obole-
vanjih in nesrečah pri delu v večjih
podjetjih. Objavljamo podatke za prvo
polletje letošnjega leta za 16 večjih
podjetij, ki zaposlujejo vsako nad 300
delavcev. V teh 16 podjetjih z okoli
12.000 zavarovanci je bilo v prvi polo-
vici letošnjega leta 7452 obolenj, traja-
jočih skupno 113.669 dni. Z drugimi be-
sedami povedo te številke, da je ix)-
vprečno vsak delavec teh podjetij bo-
loval v prvih šestih mesecih tega leta
skoraj 10 dni ali da je bUo dnevno v
bolniškem staležu 631 zavarovancev.
V primeri z letom 1953 so obolenja
skoraj povsod številčno in odstotno po-
rasla. Medtem ko je bU. lani povprečni
odstotek izgubljenih delovnih dni na
področju Zavoda za socialno zavarova-
nje Celje 4,45% (kar je približno jugo-
slovansko povprečje), znašajo izgubljeni
delovni dnevi teh 16 podjetij letos
5,26 %. Visoko število obolenj ne kažejo
samo pKjdjetja. kjer zavarovaci delajo
v razmeroma težkih in slabih higien-
skih prilikah ali prihajajo daleč na
delo, temveč dosegajo visok odstotek
izgubljenih delovnih dni tudi nekatera
podjetja, ki bi jihi ix) delovnih prilikah
lahko smatrali za lažja (Toper Celje).
Najvišji odstotek izgubljenih delovnih
dni zaradi obolenj splošno izkazuje Ste-
klarna v Rogaški Slatini (6,83 % — sicer
ima le 288 obolenj, ki pa pri 6763 bol-
niških dneh vsako znese povprečno ne-
kaj nad 23 dni). Za njo se zvrstijo Že-
lezarna Store (6,61%), Rudnik Zabu-
kovca (6,11%), Rudnik Laško (5,89%),
Lesna industrija Savinja Celje (5,82%),
Toper Celje (5,52%), Konus v Sloven-
skih Konjicah (5,43%), Beton Store
(5,31%), Cinkarna Celje (5,05%), Beton
Celje (5.02%). Tovarna keramičnih iz-
delkov Liboje (4,88%). Tovarna kova-
nega orodja Zreče (4,74%). Tekstilna
tovarna Prebold (4,42%), Savinjska to-
varna nogavic Polzela (4,29 %) in končno
Tovarna emajlirane posode v Celju
(3,93%).
Glavna naloga HTZ komisije je prav-
zaprav organizacija higiensko tehnične
zaščitne službe za preprečevanje nesreč
pri delu. Kljub velikemu prizadevanju
v tej smeri, kljub ustanavljanju obrat-
nih HTZ komisij ix> vseh večjih ipod-
jetjih je še vedno število poškodb pri
delu veliko, med njimi tudi težjih, ne-
sreč. V 16 podjetjih je bilo v prvi polo-
vici letošnjega leta 1253 nesreč pri delu,
izmed katerih je vsak primer pri skup-
no 19.723 bolniških dneh zahteval po-
vprečno 16 dni zdravljenja. To pomeni,
da je bUo v teh 16 podjetjih dnevno
110 delavcev zaradi poškodb pri delu
v bolniškem staležu. Največji odstotek
izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč
pri delu je imela Železarna v Storah
(179 nesreč in 3734 bolniških dni. kar
znaša 1,31% vseh delovnih dni). Za njo
se razvrste Rudnik Laško (120 nesreč.
1,26%), Lesna industrija Savinja Celje
(72 nesreč, 1,20%), Rudnik Zabukovca
(138 nesreč, 1,14%). Beton Celje (107
nesreč, 1,10%), Cinkarna Celje (126 ne-
sreč. 1,08%), Tovarna kovanega orodja
Zreče (94 nesreč, 1,04%). Steklarna v
Rogaški Slatini (63 nesreč, 0,96%), Be-
ton Štore (56 nesreč, 0,92%), Metka
Celje (58 nesreč, 0,78%), Tovarna emaj-
lirane posode v Celju (177 nesreč, 0,75 %),
Konus v Konjicah (26 nesreč, 0,61%).
V ostalih podjetjih je bilo število ne-
sreč le neznatno. Preseneča zlasti veliko
število nesreč v Metki, ki je tudi lani
presegala republiško povprečje.
39. svetovni kongres
esperantistov v Haarlemu
v začetku avgusta letos je bil ▼
glavnem mestu severne Holandije de-
vetintrideseti svetovni kongres espe-
rantistov. Kongresu je prisostvovalo
okrog 2500 udeležencev iz 39 držav.
Kongres so oficielno pozdravili m-
stopniki Avstralije, Japonske. Meksik©.
Švice, Švedske, Norveške. Nove Zelan-
dije. Brazilije itd. Prinesli so pozdrav«
iz svojih dežel in želeli kongresu mnog*
uspehov.
Kongres je otvorU ministrski pred-
sednik Holandije dr. Willem Drees i»
v svojem slavnostnem govoru želel go-
stom prijetno bivanje v Holandiji; go-
voril je o posebnostih svoje dežele, po-
sebno o velikih deUh na izsuševanja
Južnega morja. O esperantskem kon-
gresu pa je dejal: »Po svojem značaju
se vaš kongres razhkuje od drugili
mednarodnih kongresov, kjer se raz-
pravlja o določenih temah; na teh je
jezikovna različnost zapreka za tekoče
in določeno razpoloženje in čestokrat
ustvarja neenakost med udeleženci. Ob
takih prilikah je jezik faktor, ki pri-
naša nezaželene težkoče. Na vašem kon-
gresu pa je tema jeziikovni problem,
a jezdk, ki ga uporabljate, za vse enak
in dobro obdelan — kar ustvarja tesno
povezavo med narodi. Tudi jaz sem se
bavU z esperantom. preizkusil njegovo
enostavnost in lahkoto učenja, toda
moje delo me preveč okupira in ne
morem najti prilike za vaje v govoru.
Seveda pa še vedno pripadam k navdu-
šenim sim,patizerjem mednarodnega je-
zika. V svojem delu v mednarodnih
odnosih si pomagam z enim od tujili
jezikov, ki sem se jih učil, ko mi ho-
landščma ne zadostuje. Zato toliko bolj
razumem, kolike težkoče imajo voditelji
v mednarodnem življenju, ki sicer ob-
vladajo enega aH več jezikov večjih
narodov. Gotovo bi že bU čas, da bi
sprejeli esperanto kot splošni med-
narodni jezik, da bi tako zavzel mesto,
ki ga zasluži. — Esi)eranto ima važen
pomen tudi v vlogi prijateljskega spo-
razumevanja preprostih ljudi različnih
narodnosti izven ofioielnih kongresov.
Preseneča me, kaj vse se da doseči z
esperantom v delavskih krogih — bree
znanja tujih jezikov večjih narodov —
ki so z uporabo esperanta uspeli pri-
dobiti prijateljske odnose na vs«»
svetu.«
Kako naj bi izgledala bodoča
l{ozjanska komuna
K^na ibo nova teritorialna razdeli-
tev v zvezi z ustanovitvijo komun, bodo
odločali volivci po občinah sami'. Zato
mora biti vsak volivec seznanjen z na-
menom bodoče komune, o njeni pristoj-
nosti na gospodarskem, kiiltumem in
političnem področju.
Kozjansko področje je izrazito kmečki
predel, ki nosi breme zaostalosti še iz
bivše Jugoslavije. Nekateri so mnenja,
da zaradi zaostalosti za enkrat še ne
kaže ustanoviti na Kozjanskem samo-
stojne komune. Vendar so mnogi vo-
livci mnenja, da je to ozemlje zemlje-
pisno tako povezano med seboj, da ga
gospodarsko in politično ni mogoče raz-
deliti'.
Analiza je pokazala, da bosta v celj-
ski skupnosti komun visoko aktivni le
dve komami, to je savinjska in celjska,
prva zaradi močnega kmetijstva dn do-
kaj razvite industrije, druga pa zaradi
močno razvite industrije, ki je skon-
centrirana v Celju. Vse ostale komime
pa bodo več ali manj odvisne vsaj v
začetku tudi od pomoči, ki jim jo bo
nudila okrajna skupnost komun. Zato
je nesmiselno, da bi prav kozjansko
področje bilo razdeljeno, saj se morajo
upoštevati tudi geografski pogojiii ter
skupno stremljenje tega predela, da se
dvigne iz zaostalosti ter se v bodočnosti
s povečanjem narodnega dohodka tudi
osamosvoji. Ker pogojev za industrijo
najbrž na Kozjanskem ne bo ta'ko
kmalu, se bo treba predvsem orientirati
na dvig kmetijstva, predvsem živino-
reje, sadjarstva in vinogradništva.
To bi bila predvsem perspektiva raz-
voja na Kozjanskem in ta razvoj hi
družil te sedaj zaostale kraje v eno
celoto, kjer bi proizvajalec-kmet v bo-
doči komuni samostojno odločal o go-
spodarskem razvoju.
Iz teh razlogov se tudi volivci na
Kozjanskem ogrevajo za samostojno
komuno, ki bi naj izgledala približno
takole:
Sedež komune naj bi bil v Kozjem.
Občini Polje ob Sotli in Podčetrtek naj
bi ne spadali k šmarsko-rogaški ko-
mimi'. temveč h kozjanski, ker ima j®
dosti bliže do Kozjega kot v Šmarje.
Priključitev h Kozjemu žele zlasti vasi
Sela, Pecelj in Virštanj iz občine Pod-
četrtek ter prebivalci občine Polje. K
tej komuni bi se v celoti priključila
tudi občina Lesično. Tudi prebivalca
občine Podsreda in Bistrica ob Sotli se
zavzemajo za priključitev k kozjanski
komuni.
V tem primeru bi bila kozjanska ko-
muna izrazito kmečka, precej velika ia
s skupnim ciljem: dvigniti se čimprej
iz zaostalosti z izboljšanjem kmetijstva.
Komuna bi imela preko lO.OOO prebi-
valcev in preko 15.000 ha zemljišč.
Vse te okolnosti bodo moralii volivci,
ko bodo na sestankih o tem razprav-
ljali, upoštevati. Vsekakor pa se bodo
odločili tja, kjer bodo videli večje
možnosti za razvoj in skupne interese.
OBIŠČITE
veliko zgodovinsko
razstavo
v Ljubljani
v razstavnih prostorih Narodne gale-
rije je še vedno odprta velika zgodo-
vinska razstava »Klasicizem in roman-
tika na Slovenskem«. Razstava je zbrala
slike, risbe in grafične liste slovenskih
umetnikov iz dobe približno 1800—1870.
Klasicizem predstavljata tudi izven
Slovenije znana umetnika Fr. Kavčič
in L. Janša z oljnimi slikami, risbami
in bakrorezi. Med razstavljenimi umet-
ninami so tudi Langusovi, Tominčevi
iin Strojevi portreti znamenitih oseb-
nosti iz dobe slovenskega narodnega
preporoda, med njimi Prešeren, Cop,
Vraz. dr. Crobath z ženo, Luiza Pesja-
kova, župan Ambrož, Primičeva Julija
itd. Med slikami jih je več, ki doslej
sploh še niso bile javno razstavljene.
Zanimive so tudi pokrajinske slike A.
Karingerja, posebno pa gorske pano-
rame našega koroškega rojaka Marka
Pernharta.
Razstava, ki predstavlja skrbno iz-
ibran prerez klasicističnega in roman-
tičnega umetniškega ustvarjanja pri
Slovencih, je torej zanimiva tudi s
kulturno-zgodovinskega stališča. Obisk
te zares reprezentativne in poučne hi-
storične razstave je zelo primeren za
srednješolsko mladino.
Da bi si dijaki ljubljanskih dn drugih
srednjih šol lahko ogledali razstavo, jo
je uprava Narodne galerije podaljšala
tako, da bo razstava dokončno zaprta
dne 20. septembra. S tem bo omogočeno
tudi dijakom, da obiščejo to zanimivo
prireditev.
Na željo preskrbi Narodna galerija
tudi strokovno vodstvo. Obrniti se j«
vsaj dan prej pismeno na upravo Na-
rodne galerije, Prežihova 1 ali pa ustno
oziroma po telefonu štev. 21-765 ali
21-570.
Za dijake znaša skupinska vstopnina
5 din za posameznika.
Odkritje spominske ploSče in grobnice
padlim mladincem na Gneču pri Gorenjem
v okviru proslave »Štajerska v borbi«
je bila preteklo nedeljo na Gneču pri
Gorenjem prav lepa spominski sveča-
nost. Okrajni komite LMS Šoštanj je
namreč uredil skupno grobnico ter po-
stavil spominsko ploščo, posvečeno spo-
minu 28 neznanim padlim borcem III.
bataljona SNOUB »Mirka Bračiča«, ki
je v začetku meseca decembra 1944
branila okupatorju dostop na osvobo-
jeno ozemlje Zgornje Savinjske doline.
Na odkritje je prihitelo skoraj 1000
ljudi, v pretežni večini mladinci in
mladinke ter ostali prebivalci, ki so se
na ta način oddolžili spominu padlih.
Na slovesno odkritje spominske plošče
so številni mladinci in mladinke pri-
hiteli že v soboto. Taborniki celjske
»Metke« so zakurili ogenj, okoli ka-
terega je posedla mladina, stari borci-
partizani pa so pripovedovali spomine
iz časov NOB. V nedeljo so prihiteli še
ostali prebivalci ter gostje, med njimi
tudi člani OK LMS iz Celja in Maribora.
Poleg ostalih so odkritju prisostvovali
prvoborec Tone Ulrih - Kristl. ljudska
poslanca Jakob Zen in Franc Podvrat-
nik ter predstavniki oblasti in mno-
žičnih organizacij. O borbi mladine v
času pred vojno, posebno pa v času
NOB, je govorila prvoborka teh pre-
delov Atena Ulrih.
Po govoru je član predsedstva LMS
Franček Mirtič odkril spominsko ploščo
ter jo skupno z grobnico predal v var-
stvo občini Mozirje, predstavniki oblasti,
množičnih organizacij in mladinskih
aktivov pa so položili številne vence.
Stran 6
 vestnik«, dne 10. septembra 1964
Štev. 36
Iz Celja...
Razstava, ki si jo je vredno ogledati
To sredo — 1. seiptembra — je agllno
celjsko Društvo esperantistov odprlo v
dvorani »DIT« v Mestni hranilnici svojo
propagandno razstavo. Na zelo okusen
in pregleden način je razstavilo vse,
kar more ilustrirati nad vse praktičen
in kultumopolitičen pomen mednarod-
nega jezika. To so fotografije o espe-
rantskem delovanju doma in na tujem,
grafikoni, časopisi in predvsem učbe-
niki in najraznovrstnejša druga litera-
tura, Ta je zlasti zastopana z esperant-
skimi prevodi številnih del svetovne
leposlovne literature, domačih in tujih
političnih tekstov ter z bogatim izborom
vsakovrstne praktične strokovne litera-
ture — od zemljepisnih priročnikov,
zgodovin in mehanik do trgovske ko-
respondence. Posebno mesto je posve-
čeno še esperantu v službi mednarod-
nega turizma. Rasistava tedaj v celoti
podpira potrebo po nadaljnji razširitvi
esperanta med vse sloje delovnega ljud-
stva doma in po svetu, skratka po
uvedbi v vsakdanjo prakso. 2e sedaj —
tako kaže statistika —• si ljudje prisva-
jajo esperanto v 40% s samoukom, v
54,2% preko tečajev, medtem ko od-
stotek prisvajanja s poukom v šoli še
ni zadovoljiv; znaša komaj 1,6%.
Razstavo je ob prisotnosti okrajnih in
lokalnih prosvetnih fimkcionarjev odprl
društveni tajnik tov. Mato Dobčnik. —
Prireditelja in goste pa je pozdravil
predsednik Esperantske lige Slovenije
tov. Peter Zlatnar. Med drugim je po-
kazal na pomen esperantskega jezika
kot enega najbolj posrečenih pomagal
pri uresničevanju načel mednarodne
nacionalne enakopravnosti in miroljub-
nega sožitja. Esperanto, je dejal, je
postal — sodeč po bogastvu esperantske
literature — že živ jezik, ki je sposoben
sprejeti vse tiste družbene naloge, ki
povezujejo narode vsega sveta na vseh
področjih političnega, gosi^arskega in
kulturnega življenja v veliko in enako-
pravno družino. Odklonilno stališče do
tega mednarodnega jezikovnega gibanja
pomeni tedaj le neinformiranost ali pa
nasprotstvo do načel mednarodnega na-
preza in sodelovanja.
Govorniku sta se s posebnimi ix>-
zdravi pridružila še zastojmica beograj-
skih esperantistov in zastopnik delavske
esperantske zveze.
Ze ob otvoritvi je bilo kazno, da si bo
razstavo ogledalo veliko število ljudi.
Kot doix>lnilo k razstavi moramo
omeniti še brošurico »Celjski esperan-
tisti 1954«, ki jo je društvo izdalo pod
uredništvom tov. Ferda Zavška. Lepo
in z močnim turističnim ]xmdarkom
opremljena brošurica nas seznanja s
plodnim delom celjskih esperantistov in
velepomembnim poslanstvom esperanta.
G. G.
PAVCU BLAZNIKU V SPOMIN
4. septembra smo se za vedno p>oslo-
vili od mladega abiturienta celjske
I. gimnazije Pavča Blaznika, sina dr.
Pavleta Blazniika, znanega celjskega
šolnika in uglednega znanstvenika. Pavč
je v nedeljo, 29. avgusta plezal na vse-
zgodaj eno smer v Rinkah, nato pa je
s soplezalcem Svetom vstopil v dokaj
znano Szalay-Gerinovo grebensko smer
V Turški gori, ki je skoraj ves čas vid-
na planincem na zavarovani poti skozi
Turški žleb. Ne dolgo po vstopu je
Pavču v krušljivem terenu spodrsnilo,
sledil je tragičen padec, pri katerem je
mladi plezalec dobil težje poškodbe.
Kljub naglemu reševanju — že nasled-
nji dan v ponedeljek zjutraj je bil po-
nesrečenec v celjski bolnišnici — je
Pavč poškodbam 2. septembra podlegel.
Pogreb je pokazal, kako je celjska
javnost cenila mladega športnika in ka-
ko je sočustvovala s težko prizadeto
družino. Pavč je v jimiju 1954 z od-
ličniin uspehom maturiral in se je na-
meraval posvetiti geodezijL Kot učenec
je bU sošolcem zgled temeljitosti ter
vztrajnosti, ljubezni do učenja in zna-
nja. BU je izredno dober tovariš, vesel,
ljubezniv in kljub svojim lepim tispe-
hom nad vse skromen. Na ginanaziji je
bU poleg tega organizator športnega živ-
ljenja kot aktivni član AD Kladivarja
Ln Smučarskega društva. Ze kot šesto-
šolec je izdajal lastno alpinistično gla-
silo in vodil planinsko skupino, ki ji je
dal ime po Joži Copu, Zadnje leto je
vstopil v AO pri c^jskem planinskem
društvu in pokazal takoj izredne spo-
sobnosti. Odlikovala ga je nesebična,
plemenita ljubezen do gora, ▼ katere ni
zahajal zaradi častihlepja, marveč iz
veselja in ljubezni do narave. Čeprav
mlad, je na svojih dijaških potih sjk)-
znal že skoraj vse gorate predele naše
domovine. Vsi, ki smo ga i>oznali, smo
cenUi njegove duševne in telesne spo-
sobnosti, ob njegovi tragični smrti pa
smo še bolj občutili bridko izgubo, ki
je zadela družino in mlado intelektu-
alno sredino.
»ljudski oder« otvarja
sezono v proslavo
»štajerska v borbi«
Mnogo prej kot je običajno za gle-
dališča, zlasti za amaterska, so se ama-
terji Ljudskega odra pod režijo Cvetka
Vernika zbrali k postavitvi drame hr-
vatskega pisatelja Slavka Kolarja: Sed-
morica v kleti
Delo je doživelo svojo premiero že
pred leti na odru Hrvatskega narodnega
gledališča v Zagrebu. Takrat je bUa ta
sicer socialna igra vezana na določeno
meščansko familijo, a vendar fragment
iz epopeje naše preteklosti, imenovana
kot eden najvrednejših prispevkov so-
dobni hrvatski dramatiki Hkrati s tem
je bilo njenemu avtorju Slavku Ko-
larju priznano, da je z njo spisal naj-
boljše strani svoje proze. In v resnici
v delu nastopajo liki, ki sodijo po svo-
jem orisu med najboljše dramske like
najmlajše hrvatske dramatike.
V igri bo ix>d Vemikovo režijo na-
stopilo nekaj novih amaterjev, kar bo
privlačnost dela nedvomno povečalo.
Sceno je zasnoval Tone Zorko. Igro
uprizarja Ljudski oder v proslavo »Šta-
jerske v borbi«, in sicer prvič 16. sep-
tembra, drugič pa 18. septembra, oba-
krat ob 20. uri. Gledališka blagajna bo
odprta od srede dalje, dnevno od 16.
do 18. ure.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
Predavanje Štajerska v borbi bo v
četrte^k, dne 16. septembra 1954 ob 19,30
v Narodnem domu. Predaval bo državni
sekretar za notranje zadeve tov. Mitja
Ribičič. Tudii z udeležbo na tem preda-
vanju se bomo pripravili na slavnostne
dni ua Ostrožnem. Vsi vljudno rabljeni!
VPISOVANJE V JEZIKOVNE IN
DRUGE TECAJE
LJUDSKE UNIVERZE V CELJU
Tudi letos prireja LU v Celju jezi-
kovne in druge tečaje. Vsem, ki se žele
učiti kakega tujega jezika ali se 'izpo-
,polniti v znanju materinščine, je to v
jezikovnih tečajih LU najugodneje omo-
gočeno.
Vpisovanje se vrši dnevno v pisarni
učiteljišča v dopoldanskih urah in v
Centralni ljudski knjižnici med uradni-
mi urami. Ob vpisu plača vsak prijav-
Ijenec 50 din vpisnine in učnino za prvo
polletje v znesku 480 din. Vsak tečaj
ima tedensko po dve učni uri poiika v
dnevu, ki je udeležencem najugodnejši!.
Omogočeno bo učenje naslednj'Ih jezi-
kov: angleški, nemški, italijans'ki, fran-
coski, esperantski ter stenografija in
strojepisje. Tečaji bodo začetni 'in na-
daljevalni.
Pod geslom »Govorimo in pišimo pra-
vilno slovenščino!« bo tečaj slovenskega
jezika. Vsi, ki hočete res dobro in pra-
vilno u,p>orabljati slovenski jezik v go-
voru in pisavi, boste to r tem tečaju
najlaže dosegli.
Zbor vseh prijavljerjcev bo v petek,
1. oktobra ob 19. uri v prostorih uči-
teljišča.
Odbor Ljudske tmiverze.
celjsko ribiško drustvo ima
že drugo ribogojnico
Pretekla septembrska nedelja' se je
uvrstila v kroniko razvoja celjskega ri-
biškega dništva kot pomemben praznik.
Tega dne so namreč v vasi Zlabor, v
neposredni bližini Nazarij, izročili svo-
jemu namenu že drugo ribogojnico. Pod
bistrim studencem Peričnikom so v re-
kordnem času, to je od meseca maja,
zgradili hišico, v kateri so postavili 30
inkubatorjev, pravokotnim lavorjem po-
dobnih iposod, v katere so speljali ome-
njeni studenec. ICapaciteta te ribogoj-
nice je 5 milijonov iker. Namenjena je
gojitvi lipanov, saj je zajeta voda spričo
svoje temperature, ki znaša 10°, posebno
povoljna za valjenje lipanskih iker.
Gosix>darski pomen te naše najnovejše
ribiške naprave je očiten: medtem ko
se v naravi izvali le 8 do 10% iker, se
jih izvali v ribogojnici 95%. S pomladjo
bodo torej našo Savinjo, Dreto in Luč-
nico — mogoče pa, ako bo voda ustre-
zala, tudi Gračnico pri Rimskih Topli-
cah — obogatili z novimi stotisočii mla-
dih lipanov.
Ribogojnico je v nedeljo dopoldne
izročil svojemu namenu zaslužni pred-
sednik celjskega ribiškega društva tov.
Zorko Anton. V otvoritvenem nagovoru
je opisal ploden razvoj celjskega ribi-
štva. predočil pomen ribogojnice za
vzgojo lipanov, saj je lipan ena iz naj-
bolj športne vrste rib, hitreje raste kot
na primer postrv in meso je enako-
vredno postrv j emu ali sulčjemu, ter
končno podčrtal zasluge ljudske oblasti
in gospodarskih činiteljev v Nazarju,
ki so v vsakem pogledu podprli posta-
vitev ribogojnice.
Otvoritvi, ki je ibila združena z do-
mačo ljudsko veselico, so prisostvovali
zastopniki Ribiške zveze Slovenije iz
Ljubljane, predstavniki ribiških dru-
štev iz Maribora, Slovenj Gradca, Lju-
tomera itd., a razen celjskih ribičev
tudi mnogo njihovih prijateljev, ki jih
je lepa nedelja privabila t idilično
Zgornjo Savinjsko dolino.	G. G.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 31. 8. do 7. 9. 1954 je bilo rojenik
38 dečkoT in 18 deklic.
Poročili so se:
Premoš Ivan, delavec in Galnf Drapica-Karo-
lina, delavka, oba iz Celja; Osolnik Vinko, lo-
Tarniški delavec in Pukmajster Frančiška, trg.
pomočnica, oba iz Celja; Mosbruker Marijan-
Gustav, porinkovalec posode in Sumič Marija,
frizerska pomočnica, ona iz Celja; Anastosijevi
Tomislav, delavec in Trnpkovič Jelena, delavka,
oba iz Celja; Persolja Feliks, zidarski pomočnik
iz Celja in Romih Ana, poljedelka iz Gubnega
št. 57, Lesično.
Umrli so:
Malen^ek Ana, gospodinja iz Krškega, stara
let; Knez Ivan. progovni delavec iz Radobla,
star 4» let; Senica Franc, pekovski pomočnik iz
Šentjurja pri Celju, star 55 let; Blaznik Pavel,
dijak iz Celja, star 18 let; Antloga Stanislav,
posestnik iz Gotovelj, star let; Jošt Jožefa,
otrok iz 2alca; Zagradišnik Anitlija, gospodinja
iz Nove vasi, star« 71 let.
preživeli borci in aktivisti
celjske čete se bodo
v nedeljo sestali
Preživeffi borci Ceijsike čete bodo ▼
nedeljo napravili enodneviia Met ▼
kraje, kjer se je četa usitanovila In je
imetla svoija oporišča. Spotoma bodo
obiskali znance na terenu, obsaovUi <do-
godke iz prvih dni borbe, da ne boidbo
popolnoma pozabljeni
Zbrali se bodo 12. septembra od osme
do deveie ure dopoldne v Storah t
gostilni Špacapan. Od tu bodo nadalje-
vali pot na Svetino in še kam.
Boroi, ki ta izleit organizirajo, vaJbijo
še posebej vse, ki so bili v prvih dneh
borbe povezani s Celjsko četo, se v njej
borili ali izvrševali politične naloge na
terenu, da se tega izleta siffurno i»de-
ležJjo. Pripravljalni odbor se kljub naj-
boljši volji ne more sipominjati vseh,
zlasti pa ne imen. Vsak zase pa ve in
naj se pridruži skupini na ioiet.
pravico prodajanja na
ostroZnem imajo samo tista
podjetja, ki so sklenil^
s pripravljalnim odborom
pismene pogodbe
Pripravljalni odbor oziroma tehnični
štab je zgradil na Ostrožnem veliko šte-
vilo paviljonov, nekateri pa so še v
gradnji. Ti paviljoni niso bUi zgrajeni
zato, da bi ostali nezasedeni, poleg njih
pa bi p>osamezna podjetja postavljala
pravcati semenj raznih stojnic in šo-
torov. Paviljoni so bili zgrajeni enotno,
da bo ves prostor dajal urejen estetski
videz. Poleg tega narekujejo še druga
dejstva nujnost, da bo vsa trgovina dn
prehrana urejena po načrtu. iHigienski
predpisi za tako veličastno proslavo
terjajo previdnost. Predvideno je, da bo
na vsakih 10 paviljonov v dneh pro-
slave služboval po eden inšpektor, kar
bo p)opolnoma onemogočilo razne mahi'-
nacije, prodajo nezdravih živil in pijač
in — če hočete — tudi morebitne
»krstit ve«.
Pripravljalni odbor je zategadelj od-
ločil, da bo dovolil pristop na Ostrožno
samo tistim podjetjem, ki imajo skle-
njene pismene pogodibe, ki vedo za red
in so pripravljena F)odvreči se pred-
pisom. Vse morebitne »črne prodajalce«
bo odbor dal odstraniti čn njihi blago,
če ne bo šlo drugače, tudi zapleniti.
Predvsem je pa treba razumeti, da
proslava, kakršna je Ostrožno, stane
prireditelje veliko denarja, zato je tudi
pravilno, da so paviljoni, fcii gotovo niso
zastonj, tudi izkoriščeni
novi lokali V celju
V nekaj dneh bo zopet odprta nova
trgovina s čevlji »Alpina« Ziri. Res, ▼
kratkem času je »Alpina« Ziri adapti-
rala zanemarjen lokal, ki je bil večkrat
v spotiko v časopisih, to je bivše skla-
dišče v iE^ešernovi ulici 12. Iz tega
skladišča je »Alpdna« Ziri adaptirala
lep lokalček. Ime »Alpina« Ziri nam
jamči, da bodo prodajali v tem lokalu
res dobro obutev, predvsem sp>ecialno
izdelavo vseh vrst poznanih Ziri gojzer-
jev. V Zireh je bilo rojstvo čevljarstva.
Skoraj v vsaki hiši so bile včasih male
čevljarske delavnice. Iz teh delavnic je
nastala po osvoboditvi res modema
tovarna, ki uživa svoji izdelavi sve-
tovni sloves. Sedaj imamo v Celju že
6 trgovin s čevlji. Odprti bosta še dve
novi, an sicer bo »Proleter« Beograd
adaptiral na Tomšičevem trgu lokal
krojača Ozvalda, »Peko« II, ki se mora
preseliti iz Prešernove ulice 8, pa bo
adaptiral Mohorjevo skladišče v Stane-
tovi ulici. Dosedanji lokal »Peko« II se
preseli na Trg V. kongresa v dosedanji
lokal »Varteks«. Tako ne bodo v Pre-
šernovi ulici sjuno trgovine s čevlji.
Upajmo, da bo tafco nastala velika kon-
kurenca in tudi boljša šzibira, kot je bila
doslej.
tudi na jozefovem hribu
se pridno pripravljajo
na ostrozno
Kakor na c«talih terenih se tudi na
Jožefovem hribu ipiridno pripravljajo, da
bo udeležba s terena na Ostrožnem čim
večja. Računajo, da bo odšlo tja nad
lOOO oseb. Pa tudi doma mora biti t
slavnostnih dneh vse v najlepšem redu.
Na sestankilih aktivistov je bilo sklenje-
no, da bodo počiščena pota in ceste,
dvorišča in vrtovi. Hiše bodo primemo
okrašene. Aktivisti so po vseh hišah
pregledali, kako je z zastavamiii. Vsaka
hiša mora imeti dostojno zastavo. Stare,
obledele zastave ne bodo smele visetL
Po primemih znižanih cenah si vsak
lahko nabavi zastavo v Tovamii perila
ali v Ljud^em magazinu. Na terenu je
bilo prodanih 200 značk. Da število na
terenu prodanih značk ni večje, je
vzrok v tem, ker je teren skoraj izra-
zito delavski in je velika večina značke
kupila že na delovnih mestih pri sin-
dikatih in se tako računa, da znaša
število v celoti' prodanih značk okrog
šest sto. V soboto na večer pred pro-
slavo bosta na Jožefovem hribu gorela
dva ki-esova.
dve nepotrebni luzi sredi
mesta
Na Titovem trgu stoji med dvema
cvetličnima gredicama vodnjak, pač de-
loma v okras, deloma pa zato, da bi si
žejen popotnik ugasil žejo. To zdaj ni
mogoče, ker je priprava za pitje po-
kvarjena že od spomladi, pipa pa ni
pripravna za pitje. Prešerni dečko vrh
vodnjaka z goskama pod pazduho pa
neumorno toči dragoceno osvežilo t
spodaj nameščeni tolmun, ki pa je tudi
že od spomladi zamašen. tako da voda
teče čez rob na pločnik, kjer iz dneva
v dan stoji luža. Res je, otrokom — pa
celo odraslim ljudem — ne bo nikoli
mogoče popolnoma preprečiti, da ne bi
... in zaledja
Proslava občinskega praznika v Smarji pri Jelšali
V nedeljo 90 Smarčand prvič proslav-
ljali svoj občinski praznik. Sicer je ob-
činski praznik ob obletnici napada na
Šmarje 10. avgusta, vendar so ga Smar-
čani 2:aradi zaikasnčtve del na spome-
niku Obhajali šele to nedeljo. Ze na
večer pred praznikom je bilo Šmarje
praznično odeto. V soboto zvečer je bila
baklada, v nedeljo ob 9. uri pa slav-
nostna seja občinskega ljudskega od-
bora.
Ze pred 10. uro se je zbralo ob spo-
meniku. ki stoji T središču trga, okoli
3000 ljudi. Proslava se je pričela točno
ob 10. uri. Za začetek proslave je krožilo
nad Šmarjem letalo, ki je spustilo v
imenu aerokluba »Žarko iMajcen« dz
Maribora venec na spomenik žrtvam
NOB. Proslavo je pričel predsednik ob-
činskega odbora ZB tovariš Anderluh.
V svojih besedah je opisal borbo Smar-
čanov in se je tudi spomnil šmarskih
izdajalcev Vagnerja in Grada. Proslave
se je udeležil tudi bivši komandant
Tomšičeve brigade, polkovnik JLA tov.
Vlado Mii&ioa^ ki je opisal piotek napada
te brigade na Šmarje pred desetimi leta
Zvezni poslanec tovarišica Helena Bo-
rovšak je pozdraviLa Smarčane v imem^
OK ZKS ter se je v svojem govoru p<K
sebno spomnila i>artizanslciii otrok.
Po pozdravnih govorih sta šmarski
pevstei zbor in celjski Komorni zbor za.
pela nekaj žalostink, Tašner in Kora-
deva pa sta recitirala »Talce« in »Prišel
je dan«. Godba iz Rogaške Slatine pa
je zaigrala žalostinko »Kot žrtve ste
padli«. Med zvoki godbe je sledilo po~
laganje vencev pred spomenik 63 žrtvam
NOB. Položenih je bilo 57 vencev. Spo-
menik padlim žrtvam bo ostal Smarča-
nom v spomin na težke dni okuF>acije.
Ves potek pix)slave je oddajala šmarska
radio oddajna postaja na valu 202, ki je
pričela ta dan oddajati, kar je zop>et
nova pridobitev za Šmarje.
V okviru proslave je bila popoldne
strelska tekr^ med Šmarjem, Celjem
in Rogaško Slatino. Prvo mesto so za-
sedli Smarčani, dmgo Celjani, tretje pa
strelci iz Rogaške Slatine.
Popoldne je v polni dvorani prikazal
dobre točke balet iz Mariibora. Operna
pevca iz iMaribora Plahuta in Kovač
pa sta zelo zadovoljila Smarčane.
Z. E.
Štorski gasilci so v nedeljo otvorili nov dom
in razvili društveni prapor
Otvoritev novega gasilskega doma in
'razvitje novega prapora v Storah se je
spremenilo r mogočno slavje delovnih
ljudi.
Ze v soboto zvečer so simbolične vaje
gasilcev psod ognjenem »vodopadom« z
genskega stolpa, ob raketah, benga-
lični razsvetljavi in ob zvoikih prome-
nadnega koncerta godbe na pihala »Svo-
bode« privabile veUko množico ljudi.
In medtem, ko so v nedeljo zjutraj za-
sedali) gasilci na svečani seji, se je na
Cikrašenem prostoru pred gasilskim do-
mom zbrala množica, ki je ix)zneje na-
peto poslušala govomilce in sledila z
navdoišenjem otvoritvi doma, izročitvi
kljujčev, razvitju prapora 'in števUnkn
čestitkam. iFtosebno so vžgale besede se-
kretarja Okrajnega komiteja ZKS Celje
tovariša Franca Simoniča, ki je zastopal
polcr-ovitelja svečanosti tov. Leskoška-
Luko. Tovariš Simonič je poudaril, da
naj bo nov gasilski dom obenem z do-
mom »Svobode« žarišče nove, napredne
miselnosti, miselnosti delovnih ljudi, ki
nas vzgaja in uči. da bodo človeški od-
nosi med ljudmi resnično čdm bolj člo-
vešld. Kdo naj z večjo vnemo širi tako
humano miselnost, če ne prav zavedni
čuvarji in reševalci človeškega imetja
■In človeških življenj. Pohvalil je do-
sedanje delo mladega prostovoljnega
društva gasilcev Železarne Store, ki so
se posebno ob letošnji pomladanski ka-
tastrofi v Celju in okolici talio dobro
izkazali.
Zastopniki republiške zveze, okrajnih
zvez Celja, Šoštanja, Maribora, zastop-
nik gasilcev iz Litostroja in ostali so
poudarjali uspehe požrtvovalnih gasil-
cev lin težke naloge, ki so pred gasilci,
ki presegajo meje kraja in okraja. V
novem domu in pod novim praporom
bodo štorski gasUci šele začeli prav e
delom in učenjem, zdaj bodo šele lahko
pokazali sadove neutrudnega dela. Po-
sebno toplo pozdravljen je bil zastopnik
republiške gasilske zveze Bosne in Her-
cegovine, ki je poudaril, kako važna je
tesna povezava z društvi v vseh repub-
likah, ki naj postane še tesnejša.
Zastopnik republiške gasilske zveze je
nato odlLi<oval najzaslužnejše gasilca
Posebej je še sekretar Okrajnega ko-
miteja LiMS 'pohvalli mladinke-gasilke,
ki so dosti prispevale z delom pri grar-
ditvi doma in pci tekmovanjih. Po tej
slovesnosti so gledalci videli še prav
dobro izveden mimohod kakih 600 ga-
silcev z 11 prapori. Vse slavje je za-
pustilo med prebivalstvom nepozabne
vtise.	R. U.
IZPOD BOHORJA
N& Ostrožno grremo
V soboto, dne 11. septembra zvečer
pridejo na Pilštanj spet borci Kozjan-
skega odreda. Pred desetimi leti smo
se v poletnih Jn jesenskih dneh večkrat
videli na mitingih. Najbolj v spominu
nam je prvi miting, ko so borci prinesli
s seboj našo miljenko, ki je bila 40
mesecev v pregnanstvu. Po treh letih
in štirih mesecih se je vmila domov
še bolj ljubka, kakor je biLa kdaj koli
poprej. Oj, slovenska pesem ti! Ne mo-
remo povedati, kako smo bili žalostni,
ko so te pregnali, ne moremo pa tudi
povedati, kako so utripala naša srca od
veselja ob tvoji zmagoslavni rmitvi na
svoj dom. Zato gremo vsi g "keboj na
Ostrožno!
Rasnd p&beiM
Na Pilštanju želijo še dva sejma, da
bi sejmarill vsak mesec. PUštanjski
sejmi so daleč naokoli znani in so naj-
starejši, saj je bil na primer prvi sep-
tembrski sejem že leta 1431, torej pred
523 leti. Na zadnji sejem konec avgusta
je bilo pripeljanih 217 repov r pri-
bližni vrednosti 10 milijonov dinarjev.
Sejmarji so želeli, da bi katera koli
bližnjih zadrug na tak dan postavila
T trgu šotor, T katerem to točila razen
dobrega vina in piva tudi brezalkohol-
ne pijače in postregla vsaj z mrzlimi
jestvinamL Tako bi bilo tudi t okrep-
čilih več izbire.
Sredi trga nad nekdanjo kapelo je
novi lastnik obnovil svet okoli hiše, da
imamo sedaj dve čedni domačiji v okras
trgu. Razvaline za cerkvijo čakajo, da
bodo hišo ali obnovili ali pa ruševine
odstranili, kajti v današnjem stanju
pogorišče ne more trajno ostati.
Ob gozdnih obronkih meni Kozjem in
Pilštanjem slišiš ponoči strele, vendar
dober poznavalec streliva ugane, da gre
za navadno pokanje s karbidom. Ne
vedo pa vsi, da si mora droben lastnik
tamkajšnjih njiv krajšati spanje, da
plaši divje svinje, ki silijo v koruzo dn
celo v krompirišča ter povzročajo ve-
liko škodo.
metali peska v tolmun, ki naposled za^
maši odtočne luknjice, prav tako pa je
res, da bi nekdo, ki' mu je zaupana skrb
za take naprave, to nevšečnost večkrat
lahko odpravil. — Druga prav taka ne-
všečna luža, ki se je mora izogibati na
Btotine mimoidočih, je nastala na vo-
galu Gubčeve ulice ob Narodni banki.
Prii izravnavi temelja ulice je na tistem
mestu nastala vdolbina, pač zaradi pre-
pičlo nasutega gramoza, med dvema
kanalskima mrežama, tako da voda ne
more vanje. To mesto bo neobhodno
treba popraviti.
T tovarni perila T celju
80 caprli te dni vratarja L. K. in nje-
govo ženo. Osumljena sta. da sta v to-
varni že delj časa vršila tatvine. Pri
hišni preiskav: so našli več ukradenega
blaga, sukanca, p>a tudi večji znesek
gotovine. Podrobnosti o tem bo ugoto-
vila predsikava.
8iban]6 pri}lvaic8v v ceijski okollel
T «asD od 31. 8. do 7. 9. 1994 je bilo rojoatii
19 deekoT im It dekU«.
Poročili to se:
Bataje Leopold, toTarniški delaTcc iz Loke p*
2asm« in VenfCust Marija, poljedelka iz Št. llja,
Drnmlje; Gradišnik Anfon, tovarniški delavec
iz Bukovja in Tanšek Marija, poljedelka iz Bb-
kovja; Kajtna Mihael, poljedelec iz Paneč i«
Hratsnik Zofija, poljedelka iz Tevč; Blatnik
Ciril, miličnik iz Bleda in Petek Ivana, trgovskt
pomočnica iz Gorice, Slivnica pri Celju; Svencbir
Edvard, poljedelec iz Tržišča in Preh Hedvika,
poljedelka iz Tržišča, Rogaška Slatina; Miklav;
žič Av|;uštin, krojač iz Zgornjih Zreč in Matevž
Antonija, gospodinjska pomočnica iz Zgornjili
Zreč 29; Hohler Jože. poljedelec iz Božjega 21
in Pavlič Katarina, poljedelka iz Sv. Knnigunde;
Leskošek Albert, steklobrnsilec iz Rajakovc« i«
Mikša Nada, stekložgalka iz Prlšlina.
Unrli so:
Plakata Jože. prevžitkar iz Brez, star 76 let;
Arzenšek Matilda, prevžitkarica iz Slivnice pri
Celju, stara 65 let; Hanptman Marija, polje-
delka iz Hndinje, itara 27 let; Zoreč Marija,
kmetica iz Vrbja. stara 52 let; Martno Jožef,
poljedelec iz Gozdeca, star 69 let; 2ekar Jane«,
mali kmet iz Javorje, star 83 let; Lovrenčak
Anton, posestnik iz Plata, star 46 let; Zlodef
Ana iz Resnika, itara 16 let; Vodovnik Terezij«-
oskrbovanka ii Iladinje, stara 71 let.
IZ SODNE DVORANE
BREZ DOVOLJENJA PREKO
DRŽAVNE MEJE
je odšel letos dne 10. julija 30-1 etn|
ključavničar Edvard Moderc, ki je
kot inštruktor zaposlen v Industrijslo
kovinarski šoli Tovame emajlirane pO"
sode v Celju. Mejo je prestopil pri M^
žici in odšel v Celovec. Meseca avgusta
pa se je od tam vm'l v domovino *
potno dovolilnico, izdano od Urada ^
zvezo FLiRJ v Celovcu. Pri okrajnei^
sodišču je bil zaradi prepovedanega
prehoda preko državne meje obsojen ii^
5 mesecev zapora. Zagovarjal se je,
je odšel v Avstrijo zaradi tega, ker ^
ga nekateri oddelkovodje v šoli omal<^
važevali :n se je tam čutil zapostavlja
nega.
SOLSKK KNJIGE
HTcelLe tn vse ostale šoBsk*
potrebščline na!>avlte im^vo-
časno pri
MLADINSKI KNJIGI
Celje ^ StanetoT* ulic«
Odpadni svinec kupimo vsako
koUčino po najvišji cenL
Odpadpromet Laško
Ster. S8
»Savinjski vestnik«, dne 10. septembra 1954
Stra* 7
V Savinjski dolini
se je začelo___
(Nadaljevanje)
ŠOŠTANJ - prvič v rokah partizanov
7. oktobra je bil nekoliko oblačen dan
in kar precej hladen, a razpoloženje
t taborišču je bilo dobro. Borci so se
brili, strigli, krpali obleke in podobno,
popoldne smo dobili nalogo, da se pri-
pravimo za pohod. Dosti se ni bilo
treba pripravljati, kajti v malem na-
hrbtniku je vsak nesel vse svoje pre-
moženje. Jaz sem imel v njem tudi
precej debel zvezek. Vendar so ga čez
dobre tri tedne dobili v roke Nemci
%n mi ga je bilo prav žal, čeprav nisem
bil tej izgubi kriv jaz.
V prvem mraku smo se spustili v do-
lino, kjer so nas čakali terenski de-
lavci. Tu nam je tov. Stane povedal
naloge tega večera. Sledil je napad na
Šoštanj, in sicer s ciljem, da bi likvi-
dirali glavne šoštanjske izdajalce, vrgli
v zrak most na Paki pred vhodom v
Šoštanj iz smeri Smartnega, zažgali ža-
go in še mimogrede izpraznili nekaj
hitlerjanskih trgovin — rabili smo sraj-
ce in drugih stvari. Za akcijo je bilo
vse navdušeno. Razdeljeni smo bili na
šest grup. Prva kot najmočnejša je do-
bila nalogo za likvidacijo in je dobila
tudi svoje vodiče, druga grupa pa je
šla v zasedo v Družmirje, da bi prepre-
čila morebitno pomoč iz Velenja, tretja
je imela nalogo vreči v zrak most in
držati zasedo na cesti Šmartno—Šo-
štanj. V tej sem bil tudi jaz. Četrta bi
naj zažgala žago, peta pa je bila po-
slana z mitraljezom pred nemško žan-
darmerijo z nalogo, da prepreči more-
bitni izpad žandarjev. Napad je bil do-
ločen točno ob enajsti uri.
Vsaka grupa je dobila svojega vo-
diča do mesta, za konec akcije pa je
bal določen znak — zvonenje v cerkvi
v Šoštanju, kamor sta bila odrejena
dva tovariša, ki sta morala tudi pre-
prečiti cerkovniku, da ne bi zvonil po-
žarnega alarma, ko bi pričela goreti
žaga.
Z Mirkom sva nosila precej eksplo-
ziva, »zbrojevko« in še polno torbo mu-
nicije. Ustavili smo se nad cesto, do-
brih petdeset metrov od mosta. Malo
naju je skrbelo, kako bo s hišami, ki
so bile takoj na drugi strani mosta.
Vedela sva, da bo eksplozija razbila vse
šipe, zato je Mirko prav previdno na-
lagal pod podpore mosta eksploziv —
jaz pa sem odšel budit ljudi ter jim
naročil, da naj odprejo okna, če želijo
imeti cela za zimo in naj se nikar ne
plašijo, če bodo kaj slišali.
Točno ob enajsti uri je Mirko prižgal.
Silna eksplozija je prelomila most, de-
ske so letele v zrak in nekaj Sip je za-
žvenketalo na nasprotni strani. Cim je
zletel v zrak most, je pričelo pokati po
Šoštanju. Streli so odmevali daleč na-
okoli. Iz mesta samega se je čulo vpitje,
ki pa je kmalu ponehalo. Pokanje je
trajalo skoraj eno uro, vendar ni bilo
gosto — le od časa do časa se je na-
zadnje oglasila kakšna puška. Kmalu
po glavnem napadu na mesto je močno
zaropotalo pred žandarmerijo, kjer je
bil z mitraljezom Lojze. Pribežali so
namreg vsi hitlerjanci iz mesta in iskali
zavetja na postojanki, Lojze pa je vžgal
in podrl enega od glavnih ovaduhov,
ostali pa so se razbežali in se poskrili,
kamor je pač kdo vedel. Cim je Lojze
vžgal, se je oglasil iz okna postojanke
nek nemški žandar: »Kameraden, nicht
schiesenU Lojze pa se je samo zadri:
7>Marsch zuriickU — in s tem smo ta
večer napravili takšno neumnost, da
si je nikdar nismo mogli odpustiti, po-
sebno ne Lojze. Svabi so bili namreč
vsi pripravljeni, da se predajo in iz-
ročijo orožje.
Nad Šoštanjem je kmalu nastal velik
sij — zagorela je žaga v vsej moči in
obsevala daleč naokoli, v mestu pa se
je razlegala partizanska pesem. Par-
tizani so razbili vse napisne table in
oglasne deske ter pričeli nositi iz švab-
skih trgovin stvari, katere smo potre-
bovali. Ves čas borbe ni niti eden Sva-
ba pokukal na okno, ali kaj vprašal.
Na mestih, kjer so bile zasede, je bilo
vse tiho, kar je bil znak, da ne prihaja
Svabom nobena pomoč. Nas je pričelo
že po malem zebsti, kajti ni bilo pri-
jetno ležati takole v travi cele ure in
to še v oktobru, ko pade rosa. Ležali
smo v zasedi skoraj do štirih zjutraj.
Počasi so pričeli prihajati partizani iz
vseh strani, nekateri natovorjeni, da so
komaj dihali, drugi zopet prazni, ven-
dar smo prve kmalu razbremenili in
vsak je naložil nekaj. Dobili smo požirek
žganja in krenili na pot. Pri napadu
je sodelovalo 54 ali 55 borcev. Akcija
ni popolnoma uspela, ker so izdajalci
takoj po prvih strelih izginili in smo
dobili samo enega. Vendar je napad na
Šoštanj napravil velik vtis med ljud-
stvom in napravil velik strah med Sva-
M, saj so govorili, da nas je bilo vse
^rno. Bilo je res imenitno, saj so to
noč prvič držali partizani v svojih ro-
kah mesto in to skoro pet ur.
Hodili smo nekaj ur, nato pa se z
dnem utaborili v nekem gozdu pri Be-
lih Vodah. Dan smo preživeli v popol-
nem miru. Dobili smo sporočilo, da je
večja kolona Nemcev krenila iz Šo-
štanja za našo sledjo — vendar nas niso
^šU. Obed in večerja sta bila izdatna
dobro okrepčani smo zvečer krenili
na pot proti Dobrovljam. Hodili smo
vso noč in zjutraj nas je sprejelo zopet
staro taborišče na Creti.
»Eh!.Zlate Dobrovije!^ — si je vsak-
do oddahnil, ko je legel pod smreko,
noben dom nas ni tako toplo sprejel,
kot ti gozdovi in stoteri vrhovi. Koli-
kokrat smo odšli iz njih in vedno smo
se vračali nazaj. Tisoči in tisoči švab-
skih tepcev pa se je zaletavalo v te
vrhove in tudi dalo življenje za »ve-
ličasten Reich«. (Nadaljevanje sledi)
Prenočišča za
proslavo ^Štajerska
v borbi" bo izdajal
Mestni organiza- ^
cijski odbor
Osebe, ki potrebnjejo prenočišča ▼ noči od
s«bot« na nedeljo, dne 19. septembra, predvsem
tisti iz dragih republik, iz Trsta, Koroške, in-
validi itd., naj to pismeno sporoče na naslov:
Mestni organizacijski odbor proslave »Štajerska
v borbi«, Celje, Gregorčičeva ulica 5, soba št. 5.
Na razpolago bo okrog 2690 skupnih prenočišč
ter okrog 30t postelj v hotelih v Celju, Dobrni
in Rogaški Slatini.
Prenočišča v hotelih kakor tudi na skupnih
ležiščih bodo na razpolago samo proti nakazi-
lom, ki jih bo dne 18. septembra izdajal Mestni
organizacijski odbor t Informacijskih pisarnah
I in II (poslovalnica Putnika in pisarna Olepše-
valnega ia turističnega društva). Direktne re-
zervacije v hotelih so brezpredmetne.
Iz tajništva
Mestnega organizacijskega odbora
ALKOHOL - povzročitelj najtežjih zločinov
Najtežji zločini, ki pridejo pred so-
dišča, so skoraj vedno povezani z al-
koholom^. Kratek pogled v sodne spise
nam to jasno dokazuje. Ljudje, ki bi
drugače v treznem stanju verjetno ni-
koli ne storili nikomur nič žalega, sto-
rijo najgnusnejše umore, če so pijani.
Pomudimo se malo med akti sodišča:
Vsi se gotovo spominjate groznega
dejanja v bližini Celja, ko je brat v
takem stanju ubil svojega brata. Vsi
ljudje, ki so ga poznali so smatrali, da
je to dejanje skoraj nemogoče razu-
meti. Nesrečni ubijalec je bil vedno pri-
ljubljen, nikoli ni storil kaj hudega
svojim bližnjim. In ko se je primer zgo-
dil, ki je zahteval smrt očeta večih
otrok, se je zgodil v gostilni. Ta pri-
mer je zelo zgovoren, da lahko alkohol
najbolj poštenega človeka zmede, ga
potisne v duševno neuravnovešenost,
prehitro jezo, mu zamegli trezno mi-
šljenje, tak človek pa lahko stori de-
janje, ki bi ga v treznem stanju nikoli
ne zmogel storiti.
Veselica na deželi. Ljudje so dobre
volje, nek možak pa, ki se ga je pre-
več nalezel, naenkrat potegne nož in v
nekaj sekundah zabode tri ljudi. Alko-
hol ga je popolnoma zmedel, toda v
trenutku, ko sta pred njim ležala dva
umorjena brata, tretji pa je bil težko
ranjen, se je že streznil in popolnoma
mirno sledil organom, ki so ga areti-
rali. On je pil že dolgo časa. Od leta
do leta je srkal vase strup, ki ga je
končno tako daleč pripeljal.
Vzgoja na vasi je pomanjkljiva. Otro-
ke sicer učijo pobožnosti, malokje pa
so toliko odločni, da bi jim prepove-
dali prekomerno pitje. Marsikje so
starši celo ponosni, če je njihov fant
»korajžen«, če razgraja in se o njem
veliko govori. Mladi ljudje se že po
naravi delajo bolj junaške, kot v resni-
ci so. Ob raznih veselicah, zlasti še
cerkvenih praznikih, sedijo pri mizi ta-
ko dolgo, da so vsi skupaj pošteno pi-
jani, potem pride beseda navkriž, pre-
pir, zabliskajo se noži... Nekdo je pre-
zgodaj umrl, ali je težko poškodovan
odpeljan v bolnišnico, drug pa mora
v zapor in morda niti ne razume kako
je prišlo do tega, da je tako mlad po-
stal zločinec.
Nešteto primerov bi lahko navedli,
nešteto kaznivih dejanj, veliko zloči-
nov, kjer je vsepovsod bil vmes alko-
hol. Alkohol razdira družine. Alkohol
odjeda kruh ničesar krivih otrok. Al-
kohol povzroča tatvine, ker strast po
pijači ne vpraša, kje bo njen suženj je-
mal denar.
Je vse to potrebno? V državah, kjer
vlada prohibicija, teh primerov ni. Ce
je tam storjen zločin, potem je skoraj
vedno bil storjen zavestno, načrtno in
nalašč. Takega zločinca je veliko lažje
soditi. Pijanca pa, ki drugi dan po stor-
jenem zločinu ves skesan joče, si puli
lase in ne ve kako je to mogel storiti,
je veliko težje soditi. Toda obsojen mo-
ra biti, ker je zločin.
Alkohol povzroča najmanj toliko sla-
bih človeških dejanj, kolikor jih po-
vzročajo vsa ostala psihopataloška nag-
nenja ljudi. Bolezen, tuberkuloza je po
navadi verni naslednik uživanja alko-
hola. Delanezmožnost, odpusti iz služb,
zaničevanje soljudi, vse to ima kore-
nine v alkoholu.
Ljudje nepravilno izkoriščajo darove,
ki jih daje narava. Koliko bi pri nas
zaslužili s prodajo sadja, če bi ljudje
manj pili sadjevec. Kako osvežujoče
zdravi so sadni sokovi, ki so narejeni
tako, da ne izgubijo nobene kalorije
snovi, nimajo pa v sebi alkohola, po-
vzročitelja najhujših prestopkov. Toda
naši ljudje so dostikrat le taki, da
smatrajo, češ sramotno je piti nekaj,
kar ne opijani. Ce bi pravi mož bil res
mož, potem bi odklanjal pijančevanje,
ker resnična možatost, resnično spošto-
vanje si človek zasluži takrat, če je skr-
ben zase, za svojo družino in za družbo.
CELEIA-SAD
VAM NUDI
NAJKVALITETNEJŠE SADNE SOKE
VSEH VRST (JABOLČNI, GROZDNI
IN BOROVNIČEV SOK) TER NAJ-
KVALITETNEJŠI MALINOVEC
PO NAJNIŽJIH CENAH
DOBITE JIH V VSEH TRGOVINAH IN
GOSTINSKIH OBRATIH
CELEIA-SAD
KOMBINAT ŽIVILSKE INDUSTRIJE
CELJE
Šolska prosveta celjskega okraja
v besedah in številkah
(Nadaljevan je.)
L IN n. GIMNAZIJA V CELJU
Poleg že navedenih 14 nižjih ginrmazij
delujeta v celjskem okraju še dve nižji
gimnaziji v sklopu dveh popolnih gi-
mnazij v Celju, kajti II. gimnazija bo
že letos odprla osmi razred. Statistični
pregled v okrajnem merilu bi naj v
bodoče zajel tudi ti dve nižji gimnaziji,
čeprav nista samostojna zavoda. Okraj
Celje ima torej 16 nižjih in 2 višji gi-
mnaziji. Nekoliko številk: na I. gimna-
ziji je bHo I. razredu s 5 vzporednicami
213, v II. razredu s 4 vzporednicami 164,
v III. razredu s 3 vzporednicami 111
in v IV. razredu s 3 vzporednicami 81,
skupaj na tej nižji gimnaziji 569 učen-
cev s povprečnim učnim usi)ehom 64,14
odstotka. Na II. gimnaziji je bilo v
I.	razredu z 8 vzporednicami 309, v
II.	razredu s 6 vzporednicami 220, v
III.	razredu s 4 vzporednicami 133 in
v IV. razredu s 3 vzporednicami 107
učencev, vseh skupaj 769 učencev. Na
obeh; nižjih gimnazijah je bilo skupaj
1338, na 14 samostojnih nižjih gimna-
zijah pa 3256 učencev.
V četrtem razredu je na vseh 16
nižjih gimnazijah zaključilo nižjo sploš-
no izobrazbo v okolici 354, v mestu pa
188, skupaj torej 542 dijakov.
Na obeh višjih gimnazijah je bUo:
na I. 416, na II. pa 206 dijakov, skupaj
torej 622. Na obeh popolnih gimnazijah
poučuje 98 učnih oseb. Učni uspehi so
se ob koncu šolskega leta znatno iz-
boljšali. Tudi za abituriente bi bilo ko-
ristno vedeti, koliko je bdlo vpisanih
na visokih šolah in koliko se jih je
usmerilo v razne poklice.
STROKOVNE SREDNJE SOLE
Celje s sedežem velikega okraja je
ugodno središče za razvoj srednjega
strokovnega šolstva. Odlično vlogo ima
Ekonomsika srednja šola s svojimi šti-
rimi letniki, ki imajo v I. 57, v II. 33,
t III. »9 in y IV. 47, sJcuiMi 176 dijakov,
od teh pa 33 moških in 143 žensk. —
Letno poročilo pravi: »Ekonomske sred-
nje šole so strokovne in hkrati splošno
izobraževalne srednje šole. V teh šolah
se vzgajajo srednje kvalificirani eko-
nomsiki kadri za vsa področja gospodar-
ske dejavnosti in za upravne organe.
Od osvoboditve je šola dala že 286
absolventov srednje in 85 absolventov
enoletne gosp>odarske šole, z letošnjim
letom pa se bo število zvišalo že na
okoli 400. Vsi so bili takoj tudi za-
posleni. Povpraševanje pa je celo stalno
večje od števila vsakoletnih absolven-
tov. Razmere tedaj zahtevajo, da se
dotok v šolo poveča, saj se gospodar-
stvo razvija in je potreba po srednjih
ekonomskih kadrih vedno večja.« — Na
šoli poučuje 13 rednih in troje hono-
rarnih učnih oseb.
CELJSKO UČITELJIŠČE
Potreba po učiteljskih kadrih je bUa
po vojni tako velika, da je prosvetna
oblast že leta 1947 morala ustanoviti
več učiteljišč. Tako je prišlo do njega
tudi mesto Celje. Ob koncu šolskega
leta je imelo 57 moških in 268 ženskih
učiteljiščnikov. Vzgajali so se v dveh
prvih, v enem drugem, v dveh tretjih
in štirih četrtih letnikih. V teh jih je
letos uspešno opravilo diplomski izpit
21 moških in 96 ženskih kandidatov,
skupaj 117 novih učiteljev. Prihodnje
leto na zavodu ne bo mature, ker bodo
sedanji dijaki morali obiskovati še peti
letnik. Učni uspeh je bU dober, saj iz-
kazuje 80,3%. Celje je dalo po osvobo-
ditvi tudi lepo število učiteljev pri^
pravnikov, ki so izšli iz posebnih več-
mesečnih tečajev, da smo lahko z njimi
zasedli najpotrebnejše šole v raznih
delih naše republike. Občutna pa je
razlika med številom moškega in žen-
skega kadra. Tudi to stanje se polago-
ma ieboljšuje.
(Dalje prihodnjič.)
T Ameriki so
zgradili doslej
■ ajvečjo ladjo-
eisterno. Ladja
■osi 25 vlakov
po 1<M» vagonov
■afte. Imenuje
»World Glory«
ii vozi nafto od
Perzijskego
zaliva v ZDA.
Spredaj ima
zračne nosilce ali
lovke za letala,
ki lahko prile-
tijo z brzino
milj ali približno
H kn aa vr«.
Jurček Krašovec S potovanja na Bližnji vzhod
KOSCEK domovine na obali prednje azue
Tisto x>opoldne sem se prepričal, da imajo Jugoslovani v Siriji po-
sebne privilegije. Po kosilu je prijatelje na ladji obiskal delavec z
gradnje pristanišča. Dogovoril sem se z njim in popoldne odveslal proti
južnemu delu Latakije. Bili smo že daleč od »Titograda«, ko sem se
spomnil, da nimam s seboj potnega lista. Takrat nas je ustavila pri-
staniška policija. Povedal sem jim, da želim obiskati gradilišče in strogi
fantje so naredili izjemo, ki bi za nobenega potnika kake druge ladje
ne bila mogoča.
Luko v Latakaji gradi 150 jugoslovanskih strokovnjakov. Ostalo
delovno silo predstavljajo SirijcL Kako zelo je tukaj dobra luka po-
trebna, sem se prepričal, ko sem pod skalami videl razbitine jugoslo-
vanskega vlačilca »Radnilca«, ki ga je viharno morje nedavno vrglo tu
ob skale in ga i-azbilo. V nekdanjem komandnem mostu »Radnika«, ki
je zdaj postavljen na stebrišče kot hiše v Benetkah, se je nastanil radio-
telegrafist in komandant plovnih objektov. Obala je v Latakiji zelo
viharna, da včasih velike ladje po teden in še več dni ne morejo izkrcati
blaga. Tu nekje je moralo biti, kot pravi grška povest, da je perzijski
kralj pred davnim časom dal prebičati morje, ker mu je potopilo bojno
brodovje.
Luka, ki jo gradijo Jugoslovani, bo zelo razsežna. Samo valobran
bo dolg 1432 metrov. Kamenje vozijo vlačilci z velikimi čolni nelcaj milj
daleč in na to kamnito osnovo bodo položili velikanske betonirane
kvadre, ki bodo zlahka kljubovali najbolj divjemu morju. Novozgrajeni
valobran sega že precej' daleč v morje, pa tudi notranjost pristanišča že
gradijo. Luka bo čez dve leti popolnoma gotova.
V razgovoru z glavnim inženirjem sem posnel, da je sirijska vlada
zelo zadovoljna z delom naših strokovnjakov. Gradilišče zelo pogosto
obiskujejo visoki državni funkcionarji, iz česar se vidi, da je zanje
ta objeld; izredno važen. Prva leta so bEe velike težave z njimi, toda
zdaj so se že nekoliko navzeli jugoslovanskega delovnega poleta.
Naši graditelji imajo nad gradiliščem prijetno urejeno naselbino,
svojo kuhinjo, klubske prostore itd. Pravzaprav sem se tu počutil kot
doma ob Jadranskem morju, če bi ozvezdje Velikega medv^a ne bilo
tako nizko na severnem obzorju.
Gradnja te luke sicer ne bo prinesla Jugoslaviji posebnih materialnih
koristi, toda brez dvoma se bo podjetje »Pomgrad« afirmiralo kot dober
kolektiv za tako razsežna dela, to pa pomeni nove in ugodnejše pogodbe
v svetu.
Zvečer smo bili pripravljeni na odhod. Medtem ko so nekatere tuje
ladje še vedno čakale, da jih bodo rešiii; tovora, smo mi že opravUi, ker
ima Jugoslavija glede tega boljše pogoje in so nas razbremenili tovora
ne glede na nedeljo in dejstvo, da »smo stali zadnji v repu«.
dežela starodavnih ceder — azijska švica
Naslednje jutro smo se prebudili v pristanišču Tripoli, ki ga Li-
banonci imenujejo tud Tarabulus. Pristaniško mesto, ki ima okoli sto
tisoč prebivalcev, se deli na staro in novo mesto. Staro je tik ob obali,
novo, pa leži malo više na griču. Ker smo imeli malo časa, smo si ogle-
dali nov del, ker Orient se nam je polnovredno predstavil že v LatakijL
V pristanišču smo se pogajali za avtomobil. Nek vsiljiv posredovalec nam
je vsiljeval taksi za pet libanonskih liver za pet oseb. Medtem, ko je
tekel po prijatelja, ki je imel taksi, smo že našli avtobus, ki nas je vse
skupaj pobral za eno livra Naložili smo se in na prvem ovinku srečali
posredovalca, ki je zdaj na ves glas kričal in kazal pesti, da smo ga
ogoljufali. Avtobus nas je z divjo hitrostjo peljal v novo mesto, mi pa
smo se spotoma čudili, da ni nikogar povozil.
Se preden smo se dobro ogledali, nas je prejšnji p>osredovalec že
našel in se nam vsiljeval naprej, nam svetoval to in ono, govoril, da
ve za dobre trgovine in mi pri najboljši volji nismo vedeli, kako naj se
ga iznebimo. Predlagal sem sopotnikom, da gremo na ,pazar', se tam na
p>are razkropimo in se spet ob izhodu najdemo. To smo storilL »Revež«
sedaj ni vedel, kateremu paru naj se pridruži, skušal nas je še nekaj
časa obdržati v grupi in ker se mu ni posrečilo je nenadoma tudi on
izginU.
Tripoli, vsekakor novi del, je moderno mesto, ki bi lahko stalo kjer-
koli v Evropi, pa bi bilo še vedno med prvimi. To je vsaj splošen vtis.
Seveda je tudi tu pomanjkanje čistoče očitno. Moderne ulice, velike
trgovine, pet in več nadstropne palače, sodoben promet, toda po cestah
je bilo kljub temu dovolj smeti in med elegantnimi pasanti, se mešajo
reveži najbednejše vrste ter stegujejo roke za bakšiš.
zanimiv dogodek, ki sem ga žal zamudil
Medtem, ko smo se mi vračali z razmajanim avtobusom, ki je grozil,
da bo vsak čas razpadel v vse vetrove, so se iK)tniki druge skupine
prif>eljali v pristanišče nad vse »nobl«.
Zvedel sem, da so se spotoma oglasili v trgovino. Kupovali so neke
malenkosti Trgovec jih je dve uri stregel s coka-colo, jim nudil ci-
garete, znižal ceno prodanim rečem menda do polovice in navsezadnje,
ko je v račun vzel tudi nekaj jugoslovanskega denarja, naložil naše
znance v svoj luksuzni avtomobil in jih brezplačno prii>eljal do pri-
stanišča.
Ster. S8
»Savinjski vestnik«, dne 10. septembra 1954
Stra* 6
Telesna vzgoja
Nogomet__
Hrratsko-sIoTenska nogometna liga
PREVISOK PORAZ KLADIVARJETE
ENAJSTORICE
Trešnjerka : Kladivar 5:1 (2:1)
prri nastop domačih nogometašev v drugem
letn obstoja hrvatsko-slovenske lige je vladalo
v Celju veliko zanimanje. To zanimanje je po-
vrialo tudi gostujoče moštvo iz Zagreba, ki je
i« v debutu v ligi visoko odpravilo enajstorico
ia Borovega.
t nedeljski tekmi, ki jo je na Glaziji gledalo
•koli 1500 ljudi in med njimi večje število
glasnih navijačev iz Zagreba, sta moštvi na-
stopili v naslednjih postavah:
tladivar: Leban — Coklič II, Roinik — Mah-
kovec, Coklič I, Kokotec — Vodeb, Marinček,
Stamejčič, Pavlič, Virant.
Trešnjevka: Stinčič — Predrijevac, Biščan —
Ladovič, Digula, Frančič — Kovač, Milkovič,
Miloševič, Strbad, Sertič.
Sodnik: Grošelj iz Ljubljane.
Strelci: Stamejčič za domače moštvo v 5 mi-
■mti ter Kovač (2), Miloševič, Sertič in Strbad
M goste.
Začetek tekme je pripadal domačinom. Hitre
kombinacije in uspešno osvajanje igrišča so
iJale slutiti, da se je Kladivar za ta nastop
vestno in skrbno pripravil. Začetek je kazal
lore| na dober izid, zlasti potem, ko je Stamej-
iič ze v 5. minuti s silnim voleyem potresel
■asprotnikovo mrežo. Napadi domače enajsto-
»ice so se nadaljevali tudi po tem golu. Vendar
ifi. neodločnost prve napadalne vrste prihajala
•o izraza čedalje bolj. Nasprotno pa smo ugo-
tavljali, da obrambni igralci Kladivarja ne bodo
los hitrim in telinično boljšim gostom. Krilci,
alasti pa še branilca, so delali napake, ki so jih
pstje spretno izkoriščali. Tako je odlično desno
u ® Kovač že v 18. minuti preigral domačo
•brambo in potisnil žogo v mrežo, t : 1. Ni mi-
■ilo niti 15 minut, ko je Miloševič še bolj
•spretno izkoristil grobo Cokličevo napako iu
mimo nemočnega Lebana ... 2:1 za goste.
Po odmoru se je ta slika ponavljala. V polja
je Kladivar igral lepo, za gledalce celo zelo
lepo, toda nekoristno. Akcije so se zaustavljale
tam, kjer bi morale dobiti najbolj odločen izraz.
Kljub enakovredni igri v polju so gostje z red-
kimi prodori stalno ogrožali Lebanovo svetišče.
t solo-akciji se je znašel Sertič. Spretno je
preigral obrambo in povišal rezultat na 3:1.
Strbad je iz prostega strela iz okoli 25 m po-
stavil rezultat 4:1. Za konec pa je uprizoril
Kovač še eno ekshibicijo in preigral najprej
hranilca, nato pa še vratarja. Končni rezultat
5:1 je visok, vsekakor previsok, čeprav o za-
služeni zmagi gostov ne moremo dvomiti.
Tekma je pokazala še drugo slabo stran do-
mače enajstorice. Ce smo morali že biti priča
žalostnega poraza, bi ga prenesli dosti laže, če
ki pri domačih igralcih zaslutili vsaj trohico
prizadevanja in borbenosti za dosego boljšega
»eaultata. Tako smo namesto borbene enote vi-
deli zlasti po stanju 3.1 razbito vojsko, v kateri
so skušali posamezniki rešiti še tisto, kar bi se
»icer rešiti dalo.
Po našem mnenju je bila enajstorica sestav-
ljena ponesrečeno. Virant vsekakor ne spada
»ed najboljše. Sicer pa je v drugem polčasu
pokazal, da mu mesto srednjega napadalca
dosti bolj leži. Pavlič se je trudil, vendar kaže,
•la je še vedno rekonvalescent. Škoda, da je
Marinček igral vlogo četrtega krilca. Krilska
vrsta je zadovoljila le deloma. Najboljši je bil
anova Mahkovec. Obramba je igrala slabo in
samo na njen račun je šel tako visok rezultat.
Začetek ligaškega tekmovanja je pokazal, da
se je Kladivar znašel v kvalitetno močnejši
»kupini, kakor pa je bila lani. In prav zaradi
♦ega ter tudi zaradi sistema tekmovanja v bo-
doči sezoni bi bilo prav — in to si želimo vsi —
da bi se to mlado moštvo uveljavilo že letos in
tako tudi prihodnje leto sodelovalo v conskem
iekmovanju. Sicer nam tekmovanje v kvalitetno
slabi slovenski ligi ne daje upanja na izbolj-
iaaje celjskega nogometa.
Vzhodna sknpina slovenske lige
KOVINAR (Štore) : KOVINAR (Maribor) 3:2
V	nedeljo popoldne je bila v Storah prva
lirvenstvena tekma vzhodne skupine slovenske
Bogometne lige. Sestali sta se istoimenski moštvi
Kovinarja iz Štor in Maribora. Zmaga je po-
vsem zasluženo pripadla domačinom.
__Atletika__
PREGLEDNI MITING CELJSKIH ATLETOV
Pregledna društvena tekmovanja članov in
šlanic AD Kladivarja so že stalna oblika dela
v društvu. To tekmovanje je bilo tudi prvo po
k'pem, a kratkem počitku in treningu v Logar-
ski dolini. V nedeljo se je zbrala nekompletna
ekipa celjskih atletov. Manjkali so >vrhovi<
Lorger, Vipotnik itd. Toda kljub temu je bilo
doseženih nekaj dobrih rezultatov. Med temi je
zlasti pomemben v. metu diska, ki ga je dosegel
Gole. Dobra, celo izvrstna časa sta postavila v
teku na 800 m Marijan Kopitar in Kralj. Skoda,
da si je Gradišarjeva pri skoku 145 cm v višino
poškodovala koleno. Dejstvo, da je vse višine
do te meje premagala v prvih skokih, je dalo
slutiti, da bo premagala višino 150 cm.
V	posameznih disciplinah so bili doseženi na-
slednji rezultati:	. _ _
MOSKl: 110 m zapreke: Kovač 15,5, Zupančič
15.6,	Lenasi 17,8; tek na 100 m: Kovač 11,6, Celik
11.7,	Videtič 11,8; tek na 800 m: Marijan Kopitar
1:56,0, Kralj 1:56,1, Lorber 2:08,0; tek na 400 m:
Videtič 51,8, Urbajs 52,9; skok v višino: Urbajs
178 Brodnik 160, Kovač 155; skok v daljino:
Kopitar 606, Celik 586, Lešek 576; met diska:
Gole 46,26, Jančič 33,83.
ŽENSKE: 100 m: Jager 13,5, Sikovec 13,6,
Ocvirk 14,0; tek na 800 m: Slamnik 2:25,8, Belaj
2:28,4 Brodnik 3:01,0; skok v višino: Gradišar
145, Zeleznik 130, Florjan 130; skok v daljino:
Ocvirk 438, Sikovec 435, Florjan 411; met diska:
Celesnik 41,60, Kač 32.22.
_Partizan___
OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZANA
V ODBOJKI
y nedeljo dopoldne je bilo v Petrovčah okraj-
no prvenstvo društev TVD Partizana celjskega
•kraja v odbojki. V vseh skupinah je nastopilo
8 moštev. Tako je med ženskimi ekipami brez
konkurence zavzela prvo mesto vrsta iz Petrovč.
V mladinski skupini sta nastopili le ekipi iz
Petrovč in Laškega. Finalna in edina tekma se
je končala z zasluženo zmago moštva iz Petrovč
z rezultatom 3:0. Največjo udeležbo so prijavili
41ani, vsega pet moštev. Med temi so bili naj-
močnejši igralci z Gomilskega, ki so vse svoje
nasprotnike odpravili z najboljšim rezultatom.
Drugo njesto so zasedli igralci iz Petrovč, tretje
pa Laščani itd.
USPELI NASTOP »PARTIZANA« V LOCAH
Preteklo nedeljo je priredilo TVD >Partizan<
v Ločah svoj prvi telovadni nastop, na katerem
so sodelovala vsa društva Dravinjske doline.
Posebne točke so izvajala društva iz Konjic,
Oplotnice in Poljčan. Domače društvo je na-
stopilo s prostimi vajami, v teku na 100 m, na
orodju in s folkloro. V obširnem programu je
bila prikazana pestrost in mnogostranost telesne
vzgoje. Gledalce so navdušile vrhunske vaje
gostov iz Gaberja. Društva Dravinjske doline,
ki so že povezana v okviru snujoče se komune,
so pokazala na nastopu lep uspeh. Nastopu je
prisostvovala zvezni poslanec tovarišica Helena
Borovšak.
_Plavanje__
Končno je celjskim plavalcem uspelo organi-
zirati enotedenski plavalni tečaj na Velenjskem
jezeru, kar je bilo nujno z ozirom na to, da v
Celju nimamo nobene možnosti za trening. Stro-
kovno je vodil tečaj tov. Drago Mravlak, zelo
uspešno pa mu je pomagal osmošolec Ciril Stros,
ki mu je Plavalna zveza Slovenije omogočila,
da se je letos udeležil inštruktorskega tečaja v
Rovinju. Po zaključku tečaja smo se udeležili
kvalifikacijskega troboja za prvaka slovenske
lige, kjer si delimo drugo mesto z Radovljico.
Naša kravlistka Alenka Jošt je dosegla na tem
tekmovanju nov klubski rekord s časom 1:26,2
na 100 m prosto.	H. M.
Šah
BRZOTURNIR V MOZIRJU
V okviru proslav občinskega praznika v Mo-
zirju bo šahovska sekcija LIP Nazarje priredila
v nedeljo, 12. septembra moštveni brzoturnir.
Zagotovljena je udeležba dveh moštev iz Mo-
zirja, po eno pa iz Nazarja, Ljubnega, Rečice
in Kokariii. Nagrade za tri najboljša moštva je
podaril občinski odbor Zveze borcev iz Mozirja.
Katere filme bomo letos gledali
Nekaj besed o kolektivu Kinopodjetja v Celju
KLnopodjetje je vedno pripravljeno,
kolikor je le mogoče, pomagati družbe-
nim organizacijam, ustanovam in pod-
jetjem. Tudi ob poplavi so bile prvi dan
fClmske predstave v znamenju sočustvo-
vanja do ponesrečencev odpovedane,
naslednjega dne pa so jih predvajali za
poplavljence, ki jim je bil namenjen
čisti dobiček. Na prošnjo Kinopodjetja
vsem izfposojevalnicam filmov, da bi se
za nekaj časa odpovedali najemnini za
filme, se je odzvalo samo Podjetje za
izposojanje filmov »Vesna« v Ljubljani,
tako da je okoli 200.000 din darovalo za
poplavljence.
Kolektiv Kino;podjetja se trudi, da
obiskovalcem pripravi prijeten kotiček
za razvedrilo. Zato vlaga vse moči, da
naše kinodvorane primerno uredi ter si
prizadeva nabaviti čim več dobrih fil-
mov, čeprav dma pri nabavi velike te-
žave, ker dobrih filmov iziposojevalna
podjetja v naši državi nimajo dovolj na
razpolago.
Tako ibomo še v letošnjem letu gle-
dali naslednje filme:
Ameriške: Samo naša, Vodnjak, Mesto
iluzij, Pepelka — barvni, Špijon, Na
rivieri, V senci mržnje. Rdeče nebo nad
Montano, Najlepša leta našega življenja,
Karlijeva tetka — toarvni, Slavolok
zmage, Afriška kraljica. Dvanajst ur,
V vrtincu.
Angleške: Vzpon na Everest — barvn;;.
Nevarna višina. Berlinska zgodba. Slovo
na postaji. Veseli Norman, Maggi.
Francoske: Plačilo za strah^ Hudič v
telesu. Trenutek resnice, Zaljubljenci,
Fanfan Lala, Sovražnik države št. 1,
Umorstvo, Lepotice noči.
Ju^osloivanske: Poslednji most, Stojan
Mutikaša, Hiša na obali. Dalmatinska
svatba.
Avstri,^ko-nemške: Gospodična Ka-
sanova. Jaz in moja žena, Stari grešnik.
Finske: Olimpiada, Bela košuta.
Švedski: Margit.
Mehiške: Zapor za žene, Rio Escon-
dido. Vedno tvoja.
Argentinske: Kalne vode. Žena morja.
Oskrunjena.
Brazilski: Razbojonik.
Italijanski: Rim ob enajstih.
Ob tej priložnosti naj ix>novno se-
znanimo vse obiskovalce kina z našim
rednim programom predvajanja filmov,
ki začne ob delavnikih v kinu Union
točno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah in
državnih praznikih i>a ob 16., 18. in
20. uri. V kinu Dom pa ob delavnikih
točno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah in
državnih praznikih pa ob 16,15, 18,15
in 20,15. iF^edstave začnejo točno ob
določenem času in zaradi vznemirjanj^
ostalih gledalcev ob predvajanju žuma-
lov in predfilmov biljeterji ne bodo
spuščali nikogar v dvorano. Ker v zad~
njem času prejemamo vse več kritik in
pritožb od disciplin'iranih obiskovalcev
kina, je uprava sklenila vzpostaviti jkk
novno stari red in predpise, ki so glede
zamudnikov ob predvajanju predfiUnov
še v veljavi.
Ob tej pnliki naj še enkrat oiX)zoTimo
roditelje, da je strogo prepovedano vo-
diti v kino dvorane otroke do 6 let
starosti zaradi higienskih razlogov.
Kinopodjetje Celje si izposoja filme
različne vsebine od vseh izposojevalnic
v državi, ki pa jih ni mogoče predhodno
pregledati pred rednim predvajanjem
in ne more dajati vsebinske ocene. Zato
si uprava Kinop>odjetja šteje v dolžnost,
da opozori starše in mladino na reklam-
ne omarice, v katerih je posebno nave-
deno, ali je film za mladino do 16 let
primeren ali ne. Predstave ob 20. uri
pa so mladini v vsakem primeru pre-
povedane.
INŠTITUT ZA TELESNO VZGOJO V LJUBIJA?«!
javlja:
Vpisovanje študentov v I. letnik bo ^ 2?. d*
30. septembra. Kandidati naj se javijo 27. ia
28. septembra, vsak dan ob 8. uri zjutraj, kjer
bodo zdravniško pregledani, nato pa b^« •pra-
vili sprejemni izpit, ki obsega naslednje:
Moški:
tek 100 m 13,3 sek.
tek 1500 m 5,25 min.
skok v višino 135 cm
suvanje krogle 7,8 m
prehod preko gredi v višini 2 m
plavanje 100 m v 2 minutah
plezanje po vrvi 5 m v 14 sek.
obvladanje žoge
vaje na bradlji: iz koleba v opori na
v predkolebu vzpora, v zakolebn zanozka
vaja na drogu: iz vese spredaj z nadpnjernoa,
naupor v zavesi v desnem (1.) podkolen«, pre-
mah odnožno z levo (d.) naprej in se«kok
naprej	„
konj na šir brez ročajev: zaletoma — rnzBoaka.
Ženske:
tek 100 m 16 sek.
tek 800 m 3,20 min.
skok v višino 110 cm
suvanje krogle 6,70 m
prehod preko gredi v višini 150 f*
plavanje na 100 m v 2,25 min.
plezanje po vrvi 3 m
obvladanje žoge	,, , . j
vaja na bradlji (dobooni): v predkoleku »ed
snožno prednožno na desno (1.) lestvina cbbsj,
presed na drugo lestvino, sesed not, v xa-
kolebu — zanožka
koza na šir: zaletoma — skrčka
Za vpis naj kandidati k pravilno taksire»i
prošnji prilože naslednje dokumente:
1.	Spričevalo o opravljenem višjem tečni«e»i
izpitu.
2.	Izpisek iz matične knjige.
3.	Potrdilo o volilni pravici.
4.	Kratek življenjepis.
5.	2 fotografiji 6 X 9 cm t civil« in 1 v telo-
vadni obleki.
i. Podatke o tem, ali in kako je reguliral vo-
jaško obveznost.
Vpisovanje v II. letnik bo od 5. do 10. oktobra.
Jesenski izpitni termin traja od 29. septeaibr«
do 5. oktobra.
Upravo.
ŠTEVILNE KRŠITVE BOLNIŠKEGA REDA
Ena najvažnejših nalog našega so-
cialnega zavarovanja je zdravstvena
zaščita zavarovancev. V te svrhe se iz-
daj ejo ogromna finančna sredstva iz
skladov, ki so družbena last in s kate-
rimi razpolaga Zavod za socialno za-
varovanje. Ta skrb za zavarovance je
torej družbena — splošna, vendar pa je
njena izvedba mogoča in uspešna samo
ob razTomevanju in s sodelovanjem vsa-
kega posameznega zavarovanca. Tega
se pa še mnogi — tako vsaj izgleda — ne
zavedajo, ker grobo kršijo predpise, ki
so v prvi vrsti njim in njihovemu zdrav-
ju koristni. Kontrola bolnikov, ki' jo
vrši Zavod za socialno zavarovanje po
svojih kontrolorjih, odkriva dnevno šte-
vilne grobe kršitve bolniškega reda —
grobo izkoriščanje socialnega zavaro-
vanja. Nekateri zavarovanci so zaradi
nepravinega odnosa do zdravniških na-
vodil izločeni iz staleža, o mnogih pa
ra25>ravljajo izvršni odbori Zavoda v
izvršili zavarovanci Planinšek Milan,
Žagar Marija, Zagoričnik Vinko, Pavlič
Matija, Stajner Mihael, Kozmelj Ferdo
in še nekateri drugi. Upravni odbor je
izrekel manjše kazni, kot prvo popravno
mero.
Te kazni so le vzgojne, so zelo mile,
novi osnutek pa predvideva upravičeno
ostrejše mere. Množične organizacije,
zlasti pa sindikalne organizacije podje-
tij, morajo stalno vzgajati svoje člane,
da bodo pravilno razumeli družbeno
upravljanje ter s tem tudi družbeno ln
osebno odgovornost za povzročene ne-
pravilnosti.
KMETJE NA OSTROŽNEM SO DOBILI
IZPLAČANO ŠKODO ZA POSEVKE
Poleg tega, da je Ostrožno spričo
proslave, ki je pred nami, pridobilo
vodovod, da so urejene ceste iz Celja
in po Ostrožnem, je dobil vsak kmet,
ki je zaradi del na njegovi zemlji in
spričo dejstva, da je bil oškodovan za
posevke, tudi denarno odškodnino. To
škodo je ocenila posebna komisija in jo
je v torek kmetom že lizplačala.
Gradbeno podjetje
GM AIDIS
gradbišče Šoštanj
potrebuje za svoja delovišča v Velenju, Šoštanju in Celju večje
število gradbenih delavcev in uslužbencev in sicer:
2 GRADBENA INŽENIRJA Z NAJMANJ 5 LETNO
PRAKSO
GRADBENE TEHNIKE Z NAJMANJ 5 LET PRAKSE
VEČJE ŠTEVILO GRADBENIH DELOVODIJ
TER VSAKO ŠTEVILO KVALIFICIRANIH IN
POLKVALIFICIRANIH ZIDARJEV, TESARJEV
ODNOSNO GRADBENIH DELAVCEV
Plača po tarifnem pravilniku z vsemi pripadajočimi dodatki
Za tehnično osebje plača po dogovoru. Možnost dela v akordu.
ZA GRADBIŠČE CELJE i j. ZA REGULACIJO
SAVINJE POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO NE-
KVALIFICIRANIH DELAVCEV (KUBAŠEV)
Prijave za gradbišča Šoštanj — Velenje sprejema tajništvo grad-
bišča v Šentjurju. Za sektor Celje pa Gradiš — Bežigrad pri
Celju.
Tehnično osebje naj vlaga prošnje na Delavski svet gradbišča
Gradiš Šoštanj.
Atpina tovarna čevljev Žiri
ODPIRA 12. SEPTEMBRA LASTNO PRODAJALNO S ČEVLJI
PREŠERNOVA ULICA ŠT. 12 (VIS A VIS SOLČAVE)
Na zalogi bomo imeli vseh vrst gojzarjev,
ki so znani po vsej državi kot najboljši.	^
Nadalje bomo imeli v cenejši izdelavi moške, ženske in
fantovske polgojzarje, moške, ženske,
fantovske in otročje polčevlje v najcenejši do najboljše
izdelave; vseh vrst copat,
kreme, specialno mast za gojzarje in tudi škomjičke
podložene s kožuščkom.
Prosimo cenjene stranke, da nas obiščejo,
postregli vas bomo v vaše zadovoljstvo.
Naš cilj je: Za težko prisluženi denar po-
trošniku res dobro obutev.
Se priporočamo!
Kolektiv prodajalne
ALPINA čevlji Žiri
Celje, Prešernova nlica 12
Dva trgovska pomočnika prodajalca
sprejmemo s takojšnjim nastopom. Na-
slov v upravi lista.
Trgovsko podjetje »RESEVN A«
Šentjur, sprejme takoj verziranega knji-
govodjo. Plača po tarifnem prazrilniku.
Pismene ponudbe poslati na gornji
naslov.
O B JAVE IN OGLASI
OBVESTILO
Obveščamo sadjarje s področja LO mestne
občine Celje, da sprejemamo naročila za sadna
drevesca v svrho obnove sadovnjakov. Prednost
imajo vzorni sadjarji z ugodno lego zemljišča
za napravo nad 0,5 ha sadovnjaka ter priprav-
ljenim sadilnim materialom (gnoj s kompostom,
drevesni kol in zaščitni plašč proti divjačini).
Interesenti naj se s pismeno prijavo osebno
zglase na LO mestne občine Celje do 15. oktobra
letos, soba štev. 11, vsak torek in petek.
Tajništvo za gospodarstvo
in komunalne zadeve
LO MO Celje
OBVESTILO
Pododbor UROJ IV. četrti obvešča vse re-
zervne oficirje, ki stanujejo na teritoriju te
četrti, da bomo pričeli z vojaškimi predavanji
po načrtu mestnega odbora.
Predavanja bodo vsak prvi ponedeljek v me-
secu, in sicer v pisarni mestnega odbora od 19.
do 21. ure. Prvo predavanje bo v ponedeljek,
dne 4. oktobra.
Poleg predavanja bo vsakokrat tudi razprava
o tehničnem razvoju oborožitve, ki jih prinaša
list »Narodna armija«. Zaradi tega je nujno, da
se vsak rezervni oficir naroči na list »Narodna
armija« in da ga pridno bere. Le na ta način
bo rezervni, oficir na tekočem in bo lahko so-
deloval v razpravi.
Poziv na predavanje velja tudi za vo|ne ob-
veznike s fakultetno izobrazbo pod pogojem, da
jih vojni odsek kot takšne vodi v svoji evidenci.
Pododbor bo po svoji dolžnosti vodil točno
evidenco o tem, v koliko se kdo od rezervnih
oficirjev prizadeva za svojo vojaško izobrazbo.
Odbor.
RAZPIS POSLOVODSKIH MEST
Komisija za imenovanje direktorjev in poslo-
vodij pri Okrajnem ljudskem odboru Celje raz-
pisuje v smislu 89. in 90. člena Uredbe o usta-
navljanja podjetij in obratov (Ur. list FLRJ
št. 51-53) dva mesta za poslovodjo trgovskega
podjetja v Kozjem za trgovino v Kozjem in za
trMvino v Pilštanju.
Poslovodja v Kozjem je istočasno direktor
podjetja.
Pogoji: Za navedeno mesto se zahteva srednja
strokovna izobrazba z 8 let komercialne prakse
in po možnosti s strokovnim izpitom za gospo-
darskega poslovodjo.
Vse ponudbe je poslati z obširnim življenje-
pisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih služ-
benih mest na Tajništvo oddelka za gospodar-
stvo OLO Celje — komisija za imenovanje di-
rektorjev in poslovodij — do 15. septembra 1954.
V
RAZPIS POSLOVODSKIH MEST
Komisija za imenovanje direktorjev in poslo-
vodij pri Okrajnem ljudskem odboru Celje raz-
pisuje v smislu 89. in 90. člena Uredbe o usta-
navljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ
št. 51-53) dve mesti z« poslovodjo trgovskega
podjetja »Resevna« Šentjur pri Celju.
Pogoji: Za navedeno mesto se zahteva srednja
strokovna izobrazba z 8 let komercialne prakse
in po možnosti s strokovnim izpitom za gospo-
darskega poslovodjo. Eden od poslovodij raz-
pisanega mesta je istočasno direktor podjetja.
Vse ponudbe je poslati z obširnim življenje-
pisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih slnž-
benih mest na Tajništvo oddelka za gospodar-
stvo OLO Celje — komisija za imenovanje di-
rektorjev ia poslovodij — do 15. septembra 1954.
OPOZORILO
Opozarjamo vse upravičence do otroškik do-
datkov, kakor tudi vsa podjetja, da bomo s
1. oktobrom 1954 ustavili izplačilo vseh otroških
dodatkov tistim osebam, ki ne bodo do tega dme
predložile zavodu oziroma našim podružnicam
(preko svojih delodajalcev) potrdila o šolaaj«
otrok, ki so stari nad 14 let, za šolsko let*
1954-55, ki ga izda šola, kjer se otrok šola, za
vajence pa delodajalec, da je še v ukH. Zrn
študente univerze je predložiti potrdila d«
15. oktobra.
ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE
VINO ZA OSTROZNO
bo dostavljala VINARSKA ZADRUGA BREŽICE
iz svoje založne kleti v Celju, Dečkova cesta 14,
po predhodnem naročilu tudi z lastnim kamionon.
Založna klet bo v času od IS. do 19. septembra
neprenehoma obratovala in izdajala via« po-
trošnikom od 1 litra naprej.
PRODAM palme in oleandre. — Budin, Celic,
Miklavžev hrib.
PRODAM kompletno kovaško orodje. KovaSkn
delavnica, Arclin 45. Ogled samo ob delav-
nikih.
PRODAM dobro ohranjeno belo otroško posteljo,
kompletno. Naslov v upravi lista.
PRODAM zelo lepo pisalno mizo. Naslov r
upravi lista.
PRODAM parcelo 30 arov, tudi manjše parcele,
izredno primerno za stavbišča, v bližini Celja.
Naslov v upravi lista.
PRODAM koleselj. Celje, Dobrova 50.
MIRNA ZAKONCA brez otrok nudita veliko
nagrado za stanovanje. Lahko tudi nedogra-
jeno ali za popravilo. Kupita tudi del hiše ali
manjšo hišo v bližini mesta. Naslov v upravi
lista.
ZA LAŽJE GOSPODINJSTVO sprejmem za do-
fioldanske ure upokojenko. Vprašati v apravi
ista.
ISCEM prazno ali opremljeno sobo. Nudim
štrukcije, tudi za gimnazijo. Naslov v upravi.
PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih
govoril o upravniku Kmetijske zadruge Store,
o Martinu Zupancu, da je razbijač kmetijske
zadruge.	Pešut Jurij.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 12. septembra 1954: dr. Bitenc Maks, Celje,
Cankarjeva ulica 11.
LJUDSKI ODER CELJE
Četrtek, 16. septembra ob 20 — Slavko Kolar:
SEDMORICA V KLETI — Premiera.
Sobota, 18. septembra ob 20 — Slavko Kolar;
SEDMORICA V KLETI - Prva ponovitev.
Blagajna odprta od srede dalje dnevno od 16.
do 18. ure.
KINO UNION, CELJE
Od 10. do 14. 9. 1954: >V SENCI SOVRASTTAc
ameriški film
Od 15. do 20. 9. 1954. >STOJAN MUTIKASAt -
jugoslovanski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 13. do 17. 9. 1954: >VRAG V TELESUc —
francoski film
Od 18. do 19. 9. 1954: »VESNAt — slovenski film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah
ob 16.15, 18,15 in 20,15.
Celju in njegovih podružnic. Prav je,
da javnost pozna kršitelje in ne bi bilo
nič škodljivo, če bi bUa njihova imena
redno objavljena v našem časopisu. Na
30. redni seji njenega odbora so bili
obravnavani nekateri primeri in izre-
čene kazni: Točej Ivan iz Rožnega dola
št. 5 je kršU bolniški red s tem, da je
vozil zemljo z vozom in jo razmetaval.
Kaznovan je bil s 5 dni odvzema bol-
niške hranarine. Ojstršek Sanda iz La-
škega je kršila bolniški red s tem, da
je ponočevala in se zabavala pozno v
noč. Tudi njej je bila odvzeta bolniška
hranarina za 5 dni. Cvirn Alojz je bil
zaradi kršitve bolniškega reda kazno-
van, nakar se je pritožil, vendar pa je
upravni odbor pritožbo zavrnil in skle-
nil, da se mu odvzame bolniška hra-
narina.
Tudi na zadnji seji v Žalcu so raz-
pravljali o podobnih kršitvah, ki so jih