Leto 8 Štev. 12. PRILOGA ZA MLADINO. 1939. dee. 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Dragi dečko i dekla! Edno, zadnjo reč vama ešče moram povedati, da pote-reta poželivost, ki gori v vajni kotrigaj. Jezuš je pravo, ka so diiše, štere je Bog zvolo za deviški stan. Ne silita v zakon, če vaj je Bog inani pozvao. On je Gospod, samo on ma pravico z nami razpolagati. Če vaj on zove v samostan, idita. Njegova roka vaj bo vodila i dosegneta tisto višino popolnosti, na štero sta pozvaniva i štere plačila niti zastopiti ne moreta, tak veliko je to. Če vaj pa Jezuš med svetom šče ohraniti čistiva, nedužniva, osta-nita tü i opravlajta tü svojo zvišeno sliižbo. Vajna služba med svetom je, davati drügim dober zgled.
289
Cona „stari dečko" i „stara dekla", je najvekša čast na sveti. Je junaštvo, ki presega junaštva vseh bojov. Je bogastvo vekše vrednosti, kak je meo, je ma i je bo meo celi svet. Vidva hodita po stopnjaj Jezuša, Marije i svetoga Jožefa, ki so tüdi med svetom živeli deviško živlenje. Deca, štero Bog da v zakoni starišom, nadomesti Bog z dühovnov decov pri vama. Ke-likim düSam kažeta pravo pot i je na njo spravita, teliko dü-hovne dece mate i ženjate od njih plačo kak od svoje lastne dece po smrti. Kak velika plača bo to! Kak neizmerno tolažilo, gda vaj Jezuš na sodnji den pred celim svetom pohvali : z vaj-nim zgledom sta mi porodila i rešila te velikanski šereg düs. hodita ž njimi v moje kralestvo, Čisti dečko i čista dekla, bodita pozdravleniva !
NA NOVO PRESLIKANA CERKEV PRI SV. SEBEŠČANI.
Na željo nekaterih sem napisal kratko poročilo o mojem slikanju, oziroma mojih slikah v cerkvi pri sv. Sebeščani. Te slike so prva moja dela na zid v velikih formatih. So to vse lastne kompozicije, svobodne, brez vsakih starih teorij in zakonov. Sledil sem mojemu čustvu in razumu. Moj cilj je bil, da naslikam slike našim ljudem razumljive in da bo iz njih
Jezuš v Olt. Svestvi: slika Jakob Karola v sebeščanskoj cèrkvi.
odsevala prava domačnost brez tujega lišpa. Prepričan sem, da je ta način čisto pravilen. — Glede tehnične strani sem bil začetnik in odslej naprej mi bo šlo tudi iz tega stališča veliko lažje.
Ko stopiš v notranjost cerkve, se ti oči najprej ustavijo nad glavnim oltarjem na sliki „Evharistija". Kristus je upodobljen v živih barvah zamaknjen proti nebu — v nadnaravni velikosti, veličastno mogočen, od leve in desne strani pa še to izpopolnujeta leteča angelja.
Nad vhodom zakristije je slika „Jezus tjubitelj otrok", v velikosti 4x2 m. Naslikal sem jo v razgibanih živahnih pozah,
kakor so živahni otroci. Kljub temu pa se vidi pri otrokih bo-ječnost — ponižnost. Na sredini pod drevesom sedi Kristus, s prijaznim, smehljajočim obrazom gleda po otrokih, ki so zbrani okrog njega. Od obeh strani pa naše matere vodijo k Njemu svoje otroke. V ozadju je ravnina, v daljavi vas, za vasjo pa gričevje, v ospredju pa nežno cvetje, kakor je mladost teh otrok.
Na levi strani, nekako v sredini cerkve, je slika „sv. Rafaela, zaščitnika naših izseljencev" v velikosti 3.90x3.80 m. Gruča bosih delavcev in delavk z obupnim obrazom, s svojo prtljago gre iz domačega rojstnega kraja v tuji svet. Mati se iz gruče poslavlja od svojega otroka in moža, mož se poslavlja od svoje žene in zadržuje otroka, ki sili za svojo materjo. Težki so to trenutki. — Cesta postaja pretirano perspektivično širja in širja, pelje jih iz pretesne domovine v širni svet za
kruhom. — Nad vsem tem pa plava nadnaravna sila zaščitnika sv. Rafaela, ki gre kot čuvar za njimi v široki svet.
Naslednja in zadnja je zgodovinska slika, prikazuje „misijonsko delovanje sv. bratov Cirila in Metoda med panonskimi Slovenci". Sv. brata sta naslikana na naši zemlji med našimi ljudmi — kako sta oznanjala vero in vzgajala ter pripravljala sinove naše zemlje do mašniškega posvečenja. V ozadju je tipična prekmurska vas.
V glavnih potezah sem opisal moje slike, poleg tega pa še moram omeniti, da je dekorativno-ornamentalno okrasil cerkev g. Cmrekar, soboslikar in dekorater iz Veržeja. Brez dvoma so to njegove najboljše dekoracije, kar jih je dozdaj naslikal v naši krajini.
Jakob Karel. 291
iz živlenja našega gospoda jezuša kristuša.
(PO MESCHLERI ) Advetitsko pričakiivanje.
I. Ka je sveti advent
Advent je priprava na Kristušov prihod:
1.	na nekdašnji prihod, gda je prišeo k nam kak slabotno dete,
2.	na zdajšnji v dühi i srci krščanstva,
3.	i na prišestni, gda v moči i slavi pride k sodbi sveta. Tej trije prihodi so med sebov najtesnejše povezani. Kak
je prvi zavolo drügoga, tak drügi izhaja iz prvoga i pripravla na tretjega. Božič spomina na nekdašnje istinsko rojstvo Gospodovo, vstvarja njogovo dühovno rejstvo v srcih vernikov i tak pripravla na prišestni prihod k sodbi.
Jezusova lübezen do dečice; slika Jakob Karola v sebeščanskoj cerkvi.
Advent je predvsem priprava na božič na način, kak se je stara zaveza pripravlala na istinski prihod Zveličara. Spomina nas pa ta priprava na dve stvari: na velko nesrečo i na šče vekšo srečo.
Nesreča je bila grešni spadaj našiva prviva stariša. Ves človeči rod je ž njima spadno, oddaljavao se je vsikdar bole od Boga, brez vere i milosti je prišeo v stanje najstrašnejšega poslabšanja v greh i nesrečo.
Greh se je iz ednoga samoga slaboga djanja razširo v pravo svetovno kralestvo v poganstvi, v šterom je šatan ob-vladao celi svet z neverov, z nečistostjov i krvoločnostjov i ga metao od grozot časnih nesreč do obvüpanja i večnoga po-güblenja.
Celo pri izvoljenom izraelskom narodi, pri šterom je ostala dediščina vere i milosti, je bila žmečava postave prevelka,
svetlost bože milosti preslaba, pomoč premala, odpad od Boga se je pogostokrat dogodo, pokvarjenost i nezadovolnost sta splošno vladali, a živela je tüdi goreča žela i nevtolažlivo hrepenenje po Odrešeniki. Nad vsemi je vladala nasilnost greha, strasti i smrti, za vse so bila nebesa zaprta i vršilo se je vel-ko romanje človeštva v pekeo. Nesreča je bila prevelka, čutila se je vseširom i nišče je ne bi mogeo odpraviti, če se ne bi smilüvao sam Bog i prišeo k nam.
Sreča, na štero nas advent spomina je ta, da se je Bog človeka smilüvao i prišeo na zemlo.
Kelko bole se je nesrečni človeči rod od Boga oddalüvao, telko bole se je človeštvi približao obečani Odrešenik. Vraseo se je v človeštvo, v eden narod i rod, v dmžino, dokeč se nazadnje, gda se je čas dopuno, ne prikazao i prineso srečo, dobroto i odrešenje. Temo nevere je premagao s svetlostjov istine; strasti s svojov milostjov i s svojim zgledom; greh je po-končao s svojim zodostilnim trplenjomu našo smrt s svojov lastnov smrtjov i vstajenjom od mrtvih.
Svoje kralestvo je postavo v düSe z milostjov, verov i lübeznijov i proti šatanovomi svetovnomi kralestvi ustanovo vidno kralestvo svoje Cerkve, to je kralestvo, ki obsega vse dele sveta i vse narode, ki obsega čas i večnost, v šterom bi naj bili vsi rešeni od grehov i strasti i obvarvani po njegovoj moči, da bi se obogatili po sredstvih milosti, da bi se dali voditi po vidnom vodstvi toga kralestva. da bi v pravičnosti, v svetosti, v miri i prijatelstvi sliižili Bogi i tak dosegnoli večno nebeško kralestvo.
To kralestvo Kristušovo je med nami, dela, moli, se bo-jüje i bori med nami. Od toga kralestva nam svedočijo sveti adventski zvonovi, šteri zdaj brez prenehanja zvonijo. Tej zvonovi oznanjajo to kralestvo vsemi sveti i vse zovejo, da tomi kralestvi odprejo svoja srca i je sprejmejo v sebe. Oznanjajo našo nesrečo, pa tüdi našo srečo, našo neprimernejšo vekšo srečo v Kristusi i po Kristuši.
II. Kak naj advent obhajamo.
Iz toga spoznanja adventa sledi, kak naj advent obhajamo. To je pravzaprav prava priprava stare zaveze na istinski prihod Kristušov. Obstoji iz treh delov:
Pokora je prvi del. To je odgovor na to, da se spomnimo na greh. Greh se vsigdar popravi ravno s pokorov, pokora sploh pripravla v nas vse dobro i nam Boga napravi milos-tivnoga. To je soglasno opominanje prorokov, sv. Ivana Krsti-tela i Zveličara samoga: Delajte pokoro!
Pokora sama je znotrašnja i zviinešnja.
Znotrašnja pokora obstoji v obžaliivanji včinjenih grehov i v trdnom skledi, da teh grehov več ne včinimo i pa naravno, da opravimo sv. spoved.
Zviinešnja pokora pa obstoji v telovnoj strogosti i se opra-vla s postom, bdenjom (verostüvanjom), molitvijov i z odpoved-jov čiitnoga veselja. Sveta Cerkev nam ide pri tom na pomoč s prepovedjov obhajanja slovesnih ženitev. Pri svojoj božoj službi se oblači v obleko žalosti i nas s tem opomina, naj se odpovemo praznomi minlivomi veselji. Vsakši mora zato gledati, da si omeji vživanje zemelskoga veselja i čiitne naslade.
Da se zberemo v dühi, da se povrnemo v samoga sebe i da molimo, to je drügi bistveni deo pri obhajanji adventa. Vse nas vabi zdaj, da se zamislimo v notrašnjost svoje dUše. ZvUnešnje živlenje odmira, narava sama se zbere i se zagledne v svoje skrivnostne globine. Samo zgoraj na nebi, gde se odpira zvezdnati svet, tam je živlenje, ki privlači naše misli s te zemle v nebesa k večnomi Bogi, Advent je kak vzvišeni slovesni večer pred velkim svetkom. Tüdi Cerkev zdaj več moli, i vse resne düSe se poglablajo zdaj z lübeznijov i pobožnostjov v skrivnosti prihoda i včlovečenja Jezušovoga. Tak si zidajo svoja večna bivališča.
Hrepenenje i zavüpanje je tretje, s šterim se moramo zaposliti v svetom adventnom časi. Očaki stare zaveze so nam v tom pogledi zgled. Prišestni Odrešenik je bio predmet njihove vere, njihovoga vüpanja, njihove lübezni j hrepenenja. Od srca do srca, od vüst do vüst ide hrepenenje i glasni vzdih skoz celo vrsto očakov i prorokov:
„Pridi nam na pomoč", „Odgrni zastore nebes i pridi na zemlo, Odrešenik!"
Puno takših vzdihov se je éùlo v staroj zavezi. Takše hrepenenje naj napuni tüdi nas v svetom adventnom časi!
Če bi se mi tak pripravlali na sv. obhajilo, kak se je Marija na sprejetje svojega Sina pa bi ga prejemali vsaki den, potem bi se nam te svet, ta skuzna dolina predočila v čisto drügoj formi. Spremenila bi se nam v raj, ar bi Bog vsaki den prišeo k nam, kak je vsaki den prihajao k Adami i Evi v ze* melskom raji.
nekaj misli od sodbe.
„Daj račun od svojega oskrbništva". (Luk. 16—2). Gospodove reči so to. Vse, ka mamo v diiši, teli, vrednosti, je Gospodov dar. Dao nam je pa vse samo v eden namen: da odičimo Boga i s tem sebe zveličamo. I določo je vsakomi pot, po šteroj naj hodi i leta kak dugo naj hodi i diči Boga. Gda pride do kraja te poti, se pozove: „Daj račun od svojega oskrbništva". Vsaki mora te račun dati, je bogat ali siromak, vučeni ali prosti človek, vladar cerkveni i svečki tak kak podložnik. Jasno je najmre dao sv. Düh zapisati: „Pred Kristusovim sodnim stolom se vsi moramo prikazati". (2. kor. 5, 10.)
Strašno je račun davat ešče pravičnomi, kelikobole pa okornomi grešniki. Z trepetanjom prosi z rečmi sv. Düha pravični staroga zakona: „Ne stopi v sodbo z slugom tvojim, arse pred tvojim licom nieden živoči ne opraviči". (Ps. 142, 2.)
Če je Bog samo nepremišleno dotikanje škrinje zaveze staroga zakona z naglov smrtjov kaštigao, če je Datona i Abi-
Naši mičejo s strojom len v Franciji.
sona zemla požrla zato, ka ste se Moyzeši uprla, če so Achana po božem povelji kamenjali samo za to, ka je en del Bogi posvečenoga plena sebi obdržao, ka te čaka ubogoga nepo-kornoga grešnika! Ka čaka grešnika, ki je smrtne grehe delao, kak bi vodo pio, Boga tajio, Marijo preklinjao, z čistosti i treznosti se z razvüzdanostjov i pijanostjov norca delao, ki je Boga sovražo, bližnjega mrzio, siromake zametavao, bože svetce i angele sramotio, molitev opüsto, božo skižbo zanemaro. Što ga bo na den sodbe zagovarjao?
Jezuš je pravo: „Poskrbite si prijatele, ka gda pomenkate, vas sprejmejo v večno prebivališče." (Luk. 16, 9.) Pa takše prijatele si je nepokoren grešnik za tožnike spravo.
Angeo čuvar ga zatoži: obsodi ga Gospod, v čelom živlenji sam mogo gledati samo njegove hüdobije, nikdar ne nje-
govo pokoro. Njegov krstni i fermanski patron ga zatožita: Najno ime je oskrunjavao, ves svoj žitek, gda se je z naj i vseh božih svetcov norčaro.
Zatoži ga oltar, gde ga je Jezuš noč no den čakao i je ne prišo k njemi. Zatoži ga spovednica i predganica, ar se je ogibao spovedi i posliišanja predg. Zatoži ga jestvina i pitvina, štere bože dare je nezmerno vživao. Zatoži ga lastno telo. štero je oskrunjavao, čeravno je nosilo v sebi diišo z Božov podo-bov. Zatoži ga celo stvarstvo na nebi i na zemli, ar je stvo-renje raj meo kak svojega Stvoritela. Ubogi grešnik, kam se naj obrne za smilenje? K Mariji, materi smilenosti? K njej se obrne i ona se vkraj od njega bo obrnola: sovražo si mojega Jezuša, preklinjao si njegovo ime i križ, ki te je rešo, pa si zavrgo to rešenje i mene za mater nikdar ne si spoznao, nego še tiste si sramotio, ki so me častili, ne poznam te več. I zdaj se nesrečen obrne na križanoga Jezuša i ga prosi na njegovo prebito srce, naj ga ne obsodi na večno pogiiblenje. I Jezuš njemi odgovori: Zaistino, prebito je moje srce, a Ji si je prebio s svojimi grehi i bi bio dužen to rano zaceliti. Če bi samo edno jedino pokorno skuzo püsto na moje srce, bi ta rana zacelila, bi te to v sebe zaprlo i zveličalo. A ti si jezere pačo s svojim grešnim živlenjom i je pogiibo, ti vsi kričijo: v pekeo ž njim. Zato pa „prekleti, poberi se v ogenj vekivečni, šteri je vragi pripravlen i njegovim angelom."
Gda je japonski misijonar razlagao novokrščencem Jezušovo liibezen, so ti ednoglasno zakričali, da toga dobroga Boga nišče ne more i ne sme razžaliti. I gda je misijonar povedao, da ga vendar vnogi razžalijo, so ti novokrščenci sable poteg-noli, da vmorijo tiste nezahvalneže, ki vüpajo božega Zveličara s svojimi grehi žaliti.
Kakšo sodbo čakaš? Smileno? Bo takša, če stopiš na pot pokore. Casar Zigmond je pitao Theodoricha, nadškofa v Kölni, ka ma za včiniti, ka se v živlenji zveliča. Te odgovori: V živlenji nega zveličanja. I ka se na driigom sveti zveličam? Hodi po vednakoj poti. Pa štera je ta? Hodi po tistoj, štero je casar Zigmond obečao Bogi, gda ga je mučo protin i so ga trle drü-ge teške nevole. — Pot pokore je ta vednaka pot.
Križ no modrom trahi.
je znak, ki ga nosijo diihovniki na Angleškom prikapčenoga na rokavi, da majo tiidi v časi napada iz zraka pravico hoditi, po vulicaj i deliti sveta svestva vsem, ki so dužni izvršavati rešilno i varnostno sliižbo tüdi med napadi, pa tiidi onim, ki bi bili prizadeti po izstrelkih v zatišji ali kdekoli.
J. KO NTLWi
Reci sv. Oče od dobroga tiska, poslane amerihanshim
Šhofom : „Z velikjm zadovolstvom smo zvedili, da tisk, te veliki prvoboriteo za katoličanske misli, uspešno dela, ravriotak radio v širjenji katoličanskih navukov. A moramo pa tistim, ki se s temi rečmi bavijo, na srce položiti, da verni ostanejo navodilom Cerkve. Oni ne smejo gledati na osebne koristi i na častiželne načrte i od Boga i Kristuša morajo nepristransko govoriti. Velikost trüda, šteroga morate prenesti za diko Zveličitelovo i za obramao diiš, vas naj ne straši, nasprotno, mora vas navdušiti, da z vüpanjom do Boga vršite svoje delo. Naj vas tista sila, z šterov namenijo temne vnožine sovražnikov z Kristušovih rok žezlo — kralevsko palico — strgati, zbiidijo na enotno delo i da napnete vse svoje moči za razširjanje Kristušovoga kralestva."
Poziv milanshoga nadšhoia, Kardinala Scbusfera za den
dObrOga lisha: „Tak zvani nepristranski listi poprek nemajo niti smisla, niti se ne brigajo za razne dogodke krščanskoga živlenja. Ti posvetijo papo-vim odredbam ali višjecerkvenim predpisom jako malo pazlivosti i njim ne pripišejo nikše važnosti. Bi lejko pravili, da tej listi od diiševnih dugovanj nevejo ali neščejo gučati. Ar se politični tisk poprek ne trüdi, da bi navuk Cerkve širio, nišče driigi, nego jedino katoličanski tisk ma prepotrebno poslanstvo, da sveti glasi veselo oznanilo evangeliuma,"
Poziv šestih luteranshih piišpehov svojim vernihom na
Finsftom : „Nieden zmed nas naj ne obviipa, nego z vüpanjom na Boga vrši svojo dužnost. Briga nas poteži dol, spunjavanje dužnosti nam pomaga breme nositi. Če bi nas brige z nezaviipanjom prehodile, bi to bilo znamenje, da nam peša vera pri rešitvi našega naroda. Tak ne sme to biti. Zadeva našega naroda je pravična pred Bogom i liidmi. Mi ne želemo driigo, kak da moremo v miri živeti v toj državi, ne da bi komi kaj škodili, v državi, štero je Bog dao našim očakom i v šteroj nam je poklono sloboščino i neodvisnost, da bi jivi mi kak dragocene dare občuvali i svojoj deci izročili. Naj bo naše srce močno i naš düh tihi, V usodepunih časaj se je naš narod vsikdar zbirao okoli bože reči. Tak naj bo tiidi zdaj. Naj bo tiidi zdaj glasno oznaniivanje evangeliuma v naših cerkvaj, gda to zahteva potreba časa. I nai nam prinese pokoro i vero, moč i vüpanje. Bog je naša obramba i moč, pomoč v najvekših nevarnostih, štere so nas zadele. Zato se ne bojimo, čeravno svet na nikoj ne pride i se gore v sredino morja pogrozijo, čeravno de morje divjalo i valovilo i čeravno se od njegovoga burkanja pogrozijo gore. Bog Sabaot je z nami i Bog Jakobov je naša obramba." Finska je luteranska država a potrpliva do malobrojnih katoličanov i zdaj v velkoj nevarnosti, da njej ruski boljševiki vzemejo sloboščino i vničijo v njej vsako vero.
GrCija. Minister za prosveto je izdao naredbo, štero so dobili vsi šolski ravniteli ino voditeli državnih i zasebnih šol i zavodov, štera nujno naroča, naj pošjlajo vučence po nedelah i zapovedanih svetkih v cerkev. Vučence sprevajao v cerkev vučitelje. Vsi vučitelje morajo biti v nedelo pri sv. meši, da dajo mladini dober vzgled. — Tak je bilo negda tüdi pri nas.
V posebno avdijenco je sv, Oča sprijao škofa Gavlino, prošta polske armade. Škof je bio na bojišči, njegov osebni tajnik pa je spadno od krugle.
Francija. V Lisieux-i se je vršila tridnevncica na čast sv. Tereziji Del, Jez. za mir. Sv. Oča, ki posebno zavüpa na pomoč sv. Terezije, je poslao ta beneškoga patriarha, kardinala Piazza, ki so ga vse oblasti slovesno sprejele. Na konci tridnevnice je bila slovesna procesija z relikvijov sv. Terezije i zastavami vseh europskih narodov.
Verenavuh V bivšoj Austri ji je v šolah po naredbi prosv. ministra postao neobvezen predmet i v spričevalih nema označbe. Staršom je dovoljeno, če ščejo priglasiti svojo deco k včenjej krščanskoga navuka ali ne. Od 14. leta dale odločajo o tom dijaki sami.
MednarodniEucharlstlCnl Kongres, ki je bio določeni za i. 1940.
v Niči je odpovedani. Dokeč je Francija v bojnom stanji, ne mogoče izvršiti priprav, ki so potrebne za versko prireditev v takšem obsegi.
i- REŠITEV VGANK 11. SNOPIČA.-
1)	Ka more delali veren katoličanec Slovenske Krajine za katoličanske liste té, to je za Novine i Marijin List?
Vsaki katoličanec Slovenske Krajine je dužen v prvom redi, najprle si naročiti teva lista, ar tema listoma se ma največ zahvaliti. Njeva sta pomagala obdržati naš narod v pravoj veri i njemi kazala pomoč v vsakom dugovanji. Nešteti izseljenci bi se pogübili v tiijini, če teva lista ne bi bilo.
V	političnom, gospodarskom i prosvetnom pogledi sta se teva lista držala vsikdar odločno Kristusovih navukov i pomagala našemi lüdstvi z vodstvom po pravoj poti vu vseh zadevaj. Zato je zaprosila višja cerkvena oblast ob 30 letnici Marijinoga Lista naš narod, da si vsaka slovenska hiša Slovenske Krajine naroči Marijin List. I zato pišejo genliva pisma v Novine naš pre-zvišeni g. apostolski administrator izseljencom i naročnikom.
2)	Što so protivniki i sto so prijatelje naših katoličan-skih listov i zakaj?
Protivniki naših listov so : 1) Ki si mesto njih driige liste naročijo, ali si naše naročijo, pa je ne plačajo ; 2) ki proti našim listom gučijo i delajo; 3) ki drüge liste širijo; 4) ki grdijo urednika i njegove širi tele pa dopisnike i 5) ki ije molijo za širjenje domačih katoličanskih listov. Neprijatelje so pa zato, ar nemajo liibezni do Boga i našega naroda v svojem srci.
Prijatelje naših listov so: 1) Ki je naročijo i redno plačajo; 2) ki je širijo; 3) ki je zagovarjajo z urednikom i njegovimi giriteli pa dopisniki vred; 4) ki je zahievajo po gostilnaj, kavarnaj, buntaj, trgovinaj, gde kaj trošijo i küpüjejo i 5) ki molijo za širjenje naših katoličanskih listov. Prijatelje so pa zato, ar gorijo v liibezni do Boga i našega naroda.
Pri naročitvi naših katoličanskih listov se včimo od braloO i sester na Štajarskom i Kranjskom, gde si Štajarci i Kranjci v prvoj vrsti naro-čijo domači kat, list iz Štajerske odnosno Kranjske i samo poleg njega t driigoga kraja katoličanski lisi pa naročen list kak najhitrej tiidi plačajo.
V	prvom vrsti si zato moramo katoličanci Slovenska Krajina naročiti No--vine, Mar. List i če mamo občem, poleg njeva Glasnik, Domoljub, Slov. CoS-podar, Bogoljub, Cvetje i driige kat. liste. To je red lübezni, ki je od Boga,
R e š i 1 a sta zadosta dobro Horvat Marija z Vančavesi i Bejek Štefan z Kroga. Dar njima je poslani po pošti.
----POŠTA.--1
Kalendare smo že novembra začeli razpošilati. Vsi ga dobite do bo» žica, samo pošlite naročnino na 1. 1939. če ste še ne. Kalendar dobite brezplačno vsi, ki te naročniki M. Lista za 1.11940. Kalendaridek listom svojega letnika, to je k listom za I. 1940. Za letos je" že vsaki dobo kalendar k letošnjim listom. Dva vzeti bi bio greh. Prosimo pa nekelko naročnine naprej, če le mogoče polovico, ar vam kalendar naprej damo i to kšenki, šteri nas pa stane okroglo petnajsetjezero dinarov.	Uprava MärijillOgä IlStö