143. It. 5. leto. Poštnina pavšaRrana., frosameme Številke 1 Din.
V Ljubljani, » petek 23. junija 1922.
NaroCnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo: ‘Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za *nkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLAV
',Sk' knjižnici
v Ljubljani'
i
Uredništvo*
Wolfova ulica 1/1. Tetefdn 300i
Uprava: irijln trg 8. Telefon 44,
Rokopisi se ne vračajo, prašanjem je priložiti znamk« za odgovor.
Volilni zakon kljub nalostrejii opoziciji sprejet.
BURNI DOGODKI V SKUPŠČINI. — VLADNA VEČINA GROZI Z DEJANSKIMI NAPADI. — DR. NINClC NE MORE POROČATI. — DEMONSTRATIVEN ODHOD OPOZICIJE.
. Beograd, 22. jun. (Izv.) Včerajšnja seja narodne skupščine, za katero je vladalo izredno veliko zanikanje, ker se je pričakovalo, da pripne opozicija v zmislu svojega sklepa z obstrukcijo, -se je začela namesto ob štirih popoldne zaradi seje demokratskega kluba šele malo pred sedmo uro zvečer. Galerije so bile polne občinstva. Ko je predsednik dr. Ribar otvoril sejo, je tajnik dr. 'Janjič čital zapisnik zadnje seje. Opozicionalne stranke so postale vfe-dno bolj glasne in je končno v zbornici nastal velik hrup. Posl. Stjepan Barič (Jugosl. klub) je takoj potem, ko je bil zapisnik prečitan, zahteval besedo. Ker pa mu je predsednik dr. Ribar ni dal, je opozicija postala vedno bolj in bolj glasna. —. Posl. iVoja Lazič (zemljoradnik) je v«pra-šal predsednika, zakaj zapisnik ne Vsebuje njegove izjave na zadnji seji, po kateri mora narodna skupščina najprej razpravljati o državnem proračunu za leto 1922, potem pa šele o načrtu volilnega zakona. Opozicionalne stranke so ves čas pritrjevale izvajanjem govornika. Nato je predsednik dr. Ribar opozoril govornika, naj govori k poslovniku, nakar je opozicija zagnala velik hrup. Posl. Barič je zahteval ob odobravanju in ploskanju opozicio-nalnih strank, naj se zapisnik zadnje seje ponovno prečita. K temu vprašanju so povzeli besedo tudi drugi poslanci opozicionalnih strank. Končno je posl. Barič vprašal predsednika dr. Ribarja, zakaj se je seja začela za 9154 sekund kasneje. (Ironičen smeh na klopeh opozicionalnih poslancev.) — Opozicionalni govorniki so nato začeli stavljati razna vprašanja. PosL Kopač (socialist) je vprašal predsednika dr. Ribarja, zakaj da doslej ni dobil odgovora od ministra za promet na svojo interpelacijo glede odpusta nekaterih železničarjev, kakor tudi glede službene pragmatike za železničarje. Posl. Kristan je stavil vprašanje, zakaj minister za zunanje stvari dr.
Ninčič še ni odgovoril na njegovo interpelacijo glede sporazuma z Italijo. Minister za zunanje posle dr. Ninčič je povzel besedo, da odgovori na nekatera vprašanja. Njegove besede pa se niso mogle slišati, ker je v dvorani nastal velik hrup. Minister je izjavil, da vsled velikega hrilpa v zbornici ne more odgovoriti na stavljena vprašanja. Temu je socialist Kristan ugovarjal in proti izvajanjem ministra protestiral. V zbornici je zavladal tak krik in hrup in razbijanje po klopeh, da skoraj ni bilo čuti besede predsednika dr. Ribarja, ki je odredi) prehod na dnevni red: debato o načrtu volilnega zakona. — V dvorano je stopil ministrski predsednik Pašič. Pri opoziciji so se poostrili vzkliki. Hrup v zbornici se je vedno bolj stopnjeval. — Ob desetih zvečer je predlagal posl. Moskovljevič, naj se ugotovi kvorum. Ob velikem hrupu, vzklikanju in žvižganju je bilo ugotovljeno, da je v zbornici navzočih 243 poslancev. Predsednik dr. Ribar je nato naznanil, da preide zbornica na dnevni red, debato o volilnem zakonu. — Zastopniki posameznih skupin so podali v svojih govorih načelne izjave svojih klubov. Proti volilnemu zakonu je govoril tudi poslanec Angjeltč v imenu štirih demokratov. Zemljoradnik Voj a Lazič je nekaj minut čez polnoč zahteval, naj se seja zaključi, ker je napočil že četrtek, na kateri dan so na dnevnem redu narodne skupščine interpelacije. Predsednik dr. Ribar je to zahtevo odklonil. Zbornica je nato prešla na glasovanje. Preden pa se je glasovanje začelo, so vsi poslanci opozicionalnih strank zapustili dvorano in šli na galerijo. Za načrt volilnega zakona je bilo oddanih 164 glasov, in sicer 159 za, 5 pa proti. Predsednik dr. Ribar je potem izjavil, da je načrt volilnega zakona sprejet. — Seja se je končala ob 12.45. Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne.
Interpelacije v narodni skupščini.
. Beograd, 2. junija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine, ki Je bila napovedana za deseto uro, se je otvorila veliko kasneje, šele ob ill.30. Na dnevnem redu so bile interpelacije. — Kot prvi povzame ]besedo minister dr. Krstelj kot zastopnik ministra za socialno politiko in odgovarja na interpelacijo posl. -Momčfla Ivaniča (radikalnega disidenta), ki pravi, da so oblasti v Vojvodini protizakonito izgnale g. iSchlangerja iz lastne hiše v Vojvodini in nastanili v njej nekega polkovnika. Minister dr. Krstelj pravi, jda se nihče ne postavlja izven zakona. Vendar je treba računati tudi s socialno pravičnostjo. V danem slu-. sčaju gre za izjemo, ker je bila izvedba te odredbe potrebna. Poslanec dr. Ivanič trdi, da so vojaške oblasti s silo razbile vrata Schlan-gerjeve hiše in poslopje rekvirirale. Dr. Krstelj veli, da to ni res. — Po ,dr. Ivaniču govori poslanec Zebot .(Jugoslovanski klub), ki ostro graja ta slučaj. — Seja se je nato prekinila in se nadaljevala ob petih popoldne. — Poslanec Ivo Matič (demokrat iz Vojvodine) izjavlja v daljšem govoru, da obstojajo v Vojvodini posebne naredbe, na podlagi katerih se je postopalo in da poslanec dr. Ivanič ne bi stavil svoje interpelacije, ako bi to vedel. Predlaga navadni prehod na dnevni red. — V isti stvari govori tudi radikalec Aleksa Žujevič in dr. Momčilo Ivanič. — Minister dr. Krstelj sprejme predlog za navadni prehod na dnevni red, ki ga sprejme končno tudi narodna skupščina z večino glasov. — Nato preide zbornica na drugo točko dnevnega reda: inter-
pelacija poslancev Divca (socialni demokrat) in tovarišev na ministra za socialno politiko, zakaj ni bil sankcioniran zakon o zaščiti in zavarovanju delavcev. — Minister dr. Krstelj zatrjuje, da so obstojale tehnične ovire, ki so preprečile pravočasno sankcijo. Medtem pa je bil zakon že sankcioniran in razglašen v »Službenih Novinah«. Poslanec Divac govori nato o važnosti tega vprašanja in pravi, da je nekoč interveniral pri ministrskem predsedniku Pašiču, da se ta zakon sankcionira. Dobil pa je odgovor, da ministrski predsednik tega zakona noče podpisati. Veli, da je to vzrok njegove interpelacije. Zakon je bil šele potem podpisan, ko je bila napovedana interpelacija. — V isti stvari govorijo še poslanci Mihaldžič (radikalec), Gostinčar (Jugoslovanski klub) in Kristan (soc. demokrat). Poslanec Kristan predlaga prehod na dnevni red, ki veli, da je narodna skupščina poslušala izvajanja ministra in vzela njegove izjave na znanje ter da ugotavlja, da je bil zakon podpisan in objavljen v uradnem listu. Vendar pa je treba pripomniti, da hi bilo potrebno dopustiti, da je preteklo celih šest mesecev, odkar je zakonodajni odbor sprejel zakon, pa do njegove sankcije. Narodna skupščina zahteva, da se taki slučaji več ne bodo ponovili. — V isti stvari govorijo tudi zemljoradnik Voja Lazič, socialni demokrat Vo-jin Brkič in narodni socialist Anton Brandner. Demokrat dr. Slavko Še-čerov predlaga navadni prehod na dnevni red. — Seja je bila ob devetih zvečer zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne ob 9.30.
MUSLIMANSKA MINISTRA OSTANETA V VLADI.
Beograd, dne 22. junija. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne sta po-setila ministrskega predsednika Pa-šlča muslimanska ministra Vilovič VOiaerovič, da .*a vprašata, kaj se
je zgodilo z njunimi demisijami. Predsednik ministrskega sveta Pašič je izjavil, da njuni ostavki ni sprejel in da želi, da še nadalje ostaneta v vladi. Ministra Vilovič in Omerovič sta nato zopet prevzela posle.
SESTANEK RADIKALOV Z DEMOKRATI GLEDE POSOJILA.
Beograd, dne 22. junija. (Izv.) Danes dopoldne je imel radlkalski klub sejo, na kateri je razpravljal o skupni konferenci s člani vladne večine o vprašanju posojila. Sklenili so, da se sestanejo danes zvečer in da se takoj začne debata o tem vprašanju.
POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO.
Beograd, 22. jun. (Izv.^ Ministrski svet je imenoval delegate, ki naj se začno pogajati z zastopniki poljske republike glede sklepanja pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko.
ZAKONSKI NAČRT O POSOJILU PRED NARODNO SKUPŠČINO.
Beograd, 22. jun. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je predložil ra-dikalskemu klubu zakonski načrt o posojilu, da ga prouči. Zakonski načrt o tem predmetu naj bi narodna skupščina sprejela dne 27. t. m. pred državnim proračunom. Zaradi tega bo vlada mogoče še te dni predložila narodni skupščini zakonski načrt o proračunski dvanajstini za mesec julij.
JUGOSLOVANSKI DELEGATI ODPOTOVALI V HAAG.
Beograd, 22. jun. (Izv.) Snoči sta jugoslovanska zastopnika na mednarodni konferenci v Haagu, upravnik uprave fondov dr. Bogdan Markovič in tajnik v ministrstvu za zunanje stvari dr. Miletič odpotovala v Haag.
DEMENTI.
Beograd, 22. jun. (Izv.) Finančno ministrstvo objavlja: Neki tukajšnji list je poročal, da je finančni minister dr. Kumanudi dvignil v Narodni banki potrebno množino zlata in poslal uradnika v Švico, ki je tam kupil 300.000 dolarjev, da zadovolji zahtevi ameriške družbe Standard Oil Company. Ta vest je popolnoma izmišljena in tendenciozna in se najodločneje dementira.
RAZMEJITEV MED .JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO.
Beograd, 22. jun. (Izv.) Iz Andri-jevice poročajo, da je tjakaj dospela mednarodna komisija za določitev meje med Jugoslavijo in Albanijo. »Beogradski Dnevnik« je pri tej priliki prinesel vest, da je zanimivo -ugotoviti, da je v tem časa prišlo zelo mnogo prebežnikov v jugoslovansko ozemlje in da so napadi na jugoslovanske državljane prenehali, baje zaradi izjave komisije, da prideta kraja Djakovica in Gusinje pod Albanijo.
PREISKAVA O ZLORABAH PRI
DIREKCIJI PLENA KONČANA.
Beograd, 22. jun. (Izv.) Parlamentarna anketna komisija za preiskavo o zlorabah pri direkciji plena je končala svoje delo in je svoje poročilo predložila sodišču. (Afera se bo seveda pravočasno »zatu-šala«,)
JUGOSLOVANSKA POMOČ GLA-DUJOČIM V RUSIJI.
Beograd, dne 22. junija. (Izv.) Te dni potuje v Rigo jugoslovanski komisar za pomoč gladujočim v Rusiji pri zvezi narodov Stojkovič.
DR. BENEŠ REDNI PROFESOR SOCIOLOGIJE NA PRASKI UNIVERZI.
Praga, 22. junija. (Izv.) »Tribuna« poroča, da je predsednik Masa-ryk podpisal dekret, s katerim se ministrski predsednik dr. Beneš imenuje za rednega profesorja sociologije na praškem vseučilišču.
Borzna poročila.
Zagreb, 22. jun. (Izv.) Devize. Dunaj
0.495—0.505, Berlin 33—24, Budimpešta 7.76—8, Bukarešta 49—50, Italija 371—374, London 338—340, Ne York 75.25—76, Pariz 650—660, Praga 146—147.50. Švica 1435—1452. Valute. Ameriški dolarji 7350 —75. 50, avstrijske krone 0.50—0, češkoslovaške krone 145—146, angleški iunti 332 —335, napoleondori 225—0, nemške marke 24—25.50, italijanske lire 367—370.
Čarih. 22. jun. (Izv.) Berlin 1.615, New York 527, London 23.35, Pariz 45.30, Milan 25.50, Praga 10.0625, Budimpešta 0.54, Zagreb 1.75, Bukarešta 3.525, Varšava 0.12, Dunaj 0.03375, avstrijske krone 0.0375.
Berlin, 22. jun. (Izv.) Dunaj 2.08, Budimpešta 33.05, Milan 15.93, Praga 622.20, Pariz 2828.95, London 1453.95. New York a2&08, Curih 6242 '"
Narodno in državno edinstvo.
Pred nekaj dnevi smo sprejeli iz Beograda telefonsko vest, da se je mid* strsko predsedništvo obrnilo na prometno ministrstvo z zahtevo, da v bodoča ne izdaja več prostih voznih listkov po državnih železnicah urednikom listov, ki ne stoje na stališča narodnega edinstva. Kaj si naše ministrsko predsed«* ništvo predstavlja pod narodnim edinstvom, tega vest ne pove in ni povedano najbrže niti v zgoraj omenjenem pismu. Zato naj o stvari spregovorimo mi nekaj besed.
Kot pristaše narodnega ali bolje narodnostnega edinstva se smatrajo pd nas oni, ki trdijo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Menda tudi mira■* strsko predsedništvo tako pojmuje narodno edinstvo, če si je za te dve besedf1 sploh ustvarilo kakšen pojm in če za njimi ne krije enostavno centralizma. Na* stane sedaj vprašanje ali je to pojmovanje pravo, oziroma, ali je ministrska predsedništvo upravičeno zahtevati, da se odreče podpora proste vožnje vse onim listom, ki trdijo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi in ne en sam! in ki vsled tega ne stoje na stališču narodnostnega edinstva.
Mi mirno, toda z vsem poudarkom trdimo, da ministrsko predsedništvo do tega ni upravičeno. Ker narodnostnega edinstva v naši državi ni, temveč obstoji lahko kvečjem šele stremljenje po narodnostnem ujedinjenju vseh treH. jugoslovanskih narodov.
Kaj pa je pravzaprav narod kot narodnost in kaj so njegovi glavni znaklt Narod je skupina ljudi, ki mora imeti vsaj nekatere, če že ne vseh, sledeči^! tipičnih skupnosti: skupen jezik, skupno politično, gospodarsko, pravno, ver*\ sko in kulturno zgodovino, skupen narodosloven tip in kar je glavno — voljffi' do skupne bodočnosti, \sega tega Slovenci, Hrvati in Srbi nimajo skupnegfa zato se tudi o narodnostnem ujedinjenju kot obstoječem dejstvu ne more nitk govoriti. Oni pa, ki hočejo ubiti z nasiljem Slovencem, Hrvatom in Srbofy preko vse logike in dejanstvenih razmer pojmovanje, da živi v Jugoslaviji erjf sama narodnost, oni samo otežujejo uspehe tistim, ki hočejo potom mirnega^ gospodarskega, prosvetnega in kulturnega delovanja tekom časa doseči med temi tremi narodi one skupne lastnosti v tflki meri, da bi se morda čez 50 atf 100 let lahko govorilo o narodu jugoslovanskemu. Morda pravimo, ker zgodo< vina uči, da gre razvoj človeštva navadno v diferenciacijo, cepitev in ne v, unifikacijo, zlivanje posameznih delov v eno celoto.
Pokazali smo, aj narodnostno ujedinjenje pri nas še ni izvršeno in "da jš. za enkrat še smešno govoriti o enem narodu, ki ga ni, ter nevarno, hoteti X nasiljem doseči, kar se da doseči le potom mirnega razvoja in dolgotrajnega sožitja, kjer bodo pa morali vsi zainteresirani deli pokazati mnogo dobre volje, in mnogo, mnogo več in globljega razumevanja za naše narodnostne probleme, kot je kažejo dosedaj naši državotvorci in kot ga je pokazalo n, pr. vj tem zadnjem slučaju, ki smo ga navedli v početku, naše ministrsko predsedW ništvo. Ker sicer bomo razbili še ono, kar imamo, naše težko priborjeno poli* tično, državno ujedinjenje.	*	%
Naloga vseh dobrih Jugoslovanov —< pristašev državnega našega edinstvU ni z nasiljem poditi se za narodnostnim ujedinjenjem, temveč predvsem $ vsemi močmi varovati državno edinstvo in poglabljati, gojiti in utrjevati, skupno državno zavest.
Maše sahteva naprant Italiji.
NOBENE POSEBNE KONVENCIJE O ITALIJANSKIH MANJŠINAH, — NOBENIH KONVENCIJ O PROMETNIH IZVEDBAH. — CE IT ALI-. JANŠKA VLADA SPREJME NAŠE ZAHTEVE, SE POGODBA TAKOJ
PODPIŠE.
Beograd, 22. jun. (Izv.) 'Jugoslovanski poslanik v Rimu Antonijevič bo danes izročil italijanski vladi poročilo naše vlade, ki se nanaša na rešitev spora med Jugoslavijo in Italijo. Naša vlada naznanja, da zahteva pred podpisom sporazuma o Izvedbi rapallske pogodbe še nekatere izpremembe v tej konvenciji. Med drugim zahteva, da se ne sklene nobena posebna konvencija o manjšinah in njihovih pravicah do šol in rabe jezika, temveč da imajo v tem pogledu veljati določbe saint-germainske mirovne pogodbe. Potem sporoča tudi, da ne želi skleniti
nobene konvencije o prometnih zve-« zah, ampak da se ima to vprašanje! rešiti v trgovinski pogodbi. Razetf tega zahteva naša vlada nekatere izpremembe v določbah arheološke^ ga, umetniškega in bibliografskega materijala v Zadru. Končno zahteva vlada, naj se pas okrog Zadra zoži« Ako pristane italijanska vlada na te zahteve, se pogodba takoj podpiše. Italijani naj potem najkasneje v 14' dneh po podpisu izpraznijo tretio cono v Dalmaciji. Pet dni po prihodu razmejitvene komisije na Rek?! naj Italijani izpraznijo SuSak,
vp
Mr
Minister dr. Marinkovi? podal demisijo
MINISTRSKI SVET IN DEMOKRATSKI KLUB PROTI DEMISIJL
je razpravljal tudi o uporabi amer!'
X1~      . .ti 1 t ...
Beograd, dne 22. junija. (Izv.) Danes ob ll in pol dopoldne je minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič poslal ministrskemu predsedniku Pašiču pismo, v katerem mu naznanja, da odstopi. Enako pismo je prejel tudi predsednik demokratskega kluba Ljuba Davido-v*č, ki je kasneje posetil ministra dr. Marinkoviča v njegovem stanovanju, da ga pregovori, da umakne svojo ostavko.
• Beograd, dne 22. junija. (Izv.) Med sejo narodne skupščine se je sestal ministrski svet, da določi dnevni red za jutrišnjo sejo narodne kupščine. Sklenilo se je, staviti na dnevni red jutrišnje seje razpravo o zakonskem načrtu glede državnega proračuna. Ministrski svet
škega posojila kakor tudi o ostavki ministra za notranje stvari dr. Ma*. rinkoviča, kateri ministrski svet no« če pritrditi.
Beograd, dne 22. junija. (Izv.) V demokratskem klubu je očividno večina za to, da minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič umakne svojo demisijo. Tudi nasprotniki dr, Marinkoviča, ki šo nastopili proti njemu povodom volilnega zakona, so odnehali od svojega opozicional-* nega stališča in zahtevali, naj zopetj prevzame posle svojega resorta. Kot pogoj pa zahtevajo, da se raz-* mere v Makedoniji urede in okrožni! načelnik v Negotinu Perisavljevič odstavi s svojega mesta. .
— ~ ^
MINISTER - USTANOVITELJ NOVE BANKE.
Beograd, 22. junija. (Izv.) Danes dopoldne so imeli vojvodinski radikalci skupaj z radikalci iz Srema konferenco, na kateri so obravnavali vprašanje ustanovitve nove velike banke. Ustanovitelj te banke je baje
minister za pošto in brzojav dr. Mii ladinrvič. (Minister — ustanovitelji banke, to je mogoče pač samo pit
nas.)
22, 5un’ (Izv-) Dunaj 0.3087 Rim 252, Berlin 15.72, avstrijske krone italijanske lire 249, Budimpešta 5.05, * 450.50. London 230375-	—
istrmf 2:
, JUGOSLAVIJA" 23' junija 1922
štev. 143.
Južna železnica, Jugoslavija in Italija.
. IV Benetkah se pravkar vrše konference prizadetih držav iz družbe južne železnice o ureditvi prihodnjega razmerja med železnico ln državami Itd.
Ni dvoma, da je rešitev tega ze-jio kompliciranega vprašanja velikanske važnosti za našo državo. Zato priobčujem naslednje vrste z nujno prošnjo, da jih upoštevajo zastopniki naše države.
Da je v Sloveniji železniški promet najboljši v celi državi, je velika zasluga ravno južne železnice. O tem dejstvu pač ni treba izgubljati besed. Hvaležni smo slučaju, da vsaj glavna proga ni v državni upravi, saj se je celo že zaresno govorilo o možnosti, da bi južna železnica pre-vzela tudi obrat od Siska dalje do Beograda. Za državo in ljudstvo bi bila to prava sreča. Kako lepo in točno se vozimo n. pr. do Siska. Tam pričenja že polubalkanski »saobra-5aJ«. In vrhu tega je južna železnica, kolikor teče po naši državi, v gmotnem oziru najbolje preskrbljena in pravijo, da je celo aktivna, do-cim so naše železnice povsod drugod več ali manj pasivne.
O kakem podržavljenju pri nas ne more in še dolgo —■ ne sme biti govora. Čakajo nas ogromne investicije z zgradbami novih, nujno potrebnih železnic, — čemu bi trosili stotine milijonov in obenem z državno upravo poslabšali naš železniški promet in rentabiliteto južne železnice.
V Interesu naše države, našega »ometa Je torej, da ostane j u -»na železnica zasebna dru« ga v dosedanjem obsegu in ob prl-iBliih odnošajih z vsemi prizadetimi državami. Zato morajo naši merodajni faktorji zahtevati, da ostanejo proge Dunaj—Trst—St. Peter -•-Keka, Zidanimost—Sisek, Prager« »ko—Čakovec, Maribor—Koroško v «d sami upravi in z eno samo centralo — na Dunaju.
Italija se hoče popolnoma polastiti južne železnice. Že od početka L 1919 dela dosledno na to, da se polasti družbe in premesti tudi dosedanje ravnateljstvo — v Trst. Proti tej nakani se mora naša vlada odločno jupreti.
Italijani so se znali na premeten način polastiti delnic Južne železnice. Ob menjavanju bivših avstrijskih kron so raje kupovali za nje delnice južne železnice. Z ozirom na današnji kurz teh delnic so napravili krasno kupčijo, — in vrhu vsega tega se še zdi, da imajo družbo kot tako v svojih rokah. Ko bodo občni zbori, bodo imeli večino pri glasovanjih in ivolitvah. Kaj lahko to pomeni, je jasno.
Toda pri imovini južne železnice, to je pri železnicah na Jugoslovanskem ozemlju, ima važno besedo tudi naša vlada. In njena naloga in dolžnost je, da varuje edino le naše državne interese in interese naših državljanovi
In ta naš interes zahteva, da Je n. pr. železnica od Dunaja do Trsta •no samo podjetje, pod vrhovnim nadzorstvom glavnega ravnateljstva, katerega sedež pa ne more
bit! Trst. Mi smo povsem zadovolji ni z ljubljanskim ravnateljstvom južne železnice, čeprav je to podrejeno Dunaju. Saj Ima to ravnateljstvo v Ljubljani toliko samostojnosti, da more v polni meri varovati interese naše države. Osrednje ravnateljstvo na Dunaju nas v ničemur ne moti.
Vse drugače bi pa bilo, ako bi se ustanovilo novo generalno ravnateljstvo v Trstu. Tja bi prišli gotovo tudi docela novi ljudje, s katerimi bi postalo le prekmalu popolnoma nemogoče pametno sodelovanje. Z dosedanjimi merodajnimi možmi na Dunaju se je dalo lepo in stvarno razpravljati o vsakem vprašanju,
— v Trstu pa bi bilo kmalu nemogoče skupno delo.
'Pomisliti je treba, da Italija kmalu zgradi predelsko železnico, — in njena glavna naloga bo, da bo ona sama narekovala tarifno politiko, kakor bo to njej kazalo in kakor bo v korist ali škodo Trstu. Ako bo hotela, spravi večji del prometa na predelsko železnico. Skratka: imela bo platno in škarje v svojih rokah. In proti takemu nezdravemu razmerju se je treba pravočasno in odločno zavarovati. Ne briga nas, v kakšne roke je prišla večina delnic,
— ali zahtevamo, da ostane južna železnica vsaj v gori označenem ozemlju eno samo podjetje, z generalnim ravnateljstvom na Dunaju in za jugoslov. proge — ravnateljstvom v Ljubljani	A.	G.
Naši samostojni.
Ker se je posrečilo par ljudem, ali pravzaprav enemu, da Je razbil v teku enega dobrega leta trud in uspeh mnogo ljudi In več desetletij in je vsled tega JDS v svoji nekdanji obliki danes Že preteklost, nastane vprašanje: Kaj bo s takozvano samostojno kmetsko stranko, ki je , bila samo veja JDS? Kajti ko stro- ! hni deblo, ovene veja.
Samostojna kmetska stranka je plod povojne psihoze In kombinacije drja Žerjava. Narod se je bil sicer osvobodil Avstrije, ni bilo pa še izginilo iz spomina naroda vse gorje, ki ga je moral pretrpeti v svetovni vojni. Zato se je gnjev naroda obračal še vedno proti dr. š„ ki ga Je delal naš narod odgovornega za vojno — in ta gnjev je padal obenem tudi na SLS, dasi je bila stranka že zdav-na obračunala s svojim nekdanjim voditeljem. V tem razpoloženju so se začele bližati volitve v konstitu-anto.,
Dr. Žerjav je hitro pregledal situacijo. Videl je, da bo del nekdanjih volilcev SLS zapustil to stranko, če se mu ponudi primeren nadomestek. JDS ni mogla prihajati v poštev, ravno tako ne za enkrat kaka socialistična skupina. Najbolje je bilo torej, ustvariti novo stranko, ki naj bo na zunaj samostojna, v resnici pa pod pokroviteljstvom JDS po reku: getrennt marschieren, gemelnsam schlagen.
In začela se je ustanavljati stranka, ki si je nadela ime samostojne kmetske stranke. Stranke se razvijajo počasi, kajti tu Je treba organizacije In voditeljev. Vse to ni produkt par mesecev ampak let in let. Samostojna pa Je hotela stopiti takoj v boj, in sicer v boj z najmoč-
nejšo slovensko stranko. Tukaj ni bilo časa za izbero voditeljev, vzelo se Je, kar se je ponudilo. In tisti, ki je ponudil, je vedel, zakaj dela tako. Da je bila vsa kalkulacija trenotno pravilna, je pokazal izid volitev: stranka je dobila toliko mandatov, da bi ji jih bilo preveč — če bi bila obstojala vsaj že deset let.
Ali takoj po volitvi se je pokazalo, da je stavba mnogo pretežka za temelj in da se bo zdaj, zdaj podrla. Najprej in najbolj občutno se je videlo to pri voditeljih: to so bili ljudje, ki so poznali kmeta toliko, kolikor so prišli z njim v dotiko v času volilne agitacije. Ravnali so se po geslu: najprej mandat, potem bo že dal bog vse drugo. Kajti eden je rabil mandat, da postane poslanik, drugi, da se vsede na ministrski fotelj. In pri tem je tudi ostalo. Velika sreča je bila, da ni stopila stranka v volilni boj pravzaprav z nobenim programom: kajti tako niso mogli dati volilci poslancem nobenih direktiv in so bili poslanci svobodni.
Tukaj je bil začetek In obenem konec. Poslanci niso poznali potreb ljudstva, ljudstvo se v svojem dobrem inštinktu tudi ni dosti zanimalo za svoje izvoljence — šli so vsak svojo pot. In ker Je dobro biti v vladi in so samostojni poslanci vedeli, da so izvoljenci prvič in zadnjič, so šli v vlado. Volilci zahtevajo avtonomijo in samoupravo, njih poslanci pa glasujejo za centralizem in birokratizem. In če skliče kak samostojni poslanec shod, kjer naj bi poročal volilcem o svojem »delovanju«, se obda gospod poslanec z žandar-merijo, ki skrbi za »red«. Tako je vse v redu.
Sicer je gotovo, da se ne bo dala pri nas nikdar ustvarila kaka velika samostojna kmetska stranka, ki bi ji bil baza samo agraren program, ker takih velikih kmetov pri nas ni: vendar ni bila napačna misel, da se ustanovi stranka, ki bo res kmetska, to se pravi, da bo naš kmet delal svojo politiko, ker do zdaj je žalibog dela! politiko drugih. Taka stranka pa ni bila in ni mislila nikdar biti samostojna kmetska stranka, zato izginja obenem s svojim pravim očetom in voditeljem.
Politične vesti.
Dementl.
Beograd, 21. junija. (Izv.) Z uradne strani se doznava lz Pariza, da so vse vesti o bolezni princa Gjorgja in da ga
je francoska vlada internirala, neresnične in tendenciozne.
Jugosioveoski nacionalisti groze z meščansko vojno.
Split, 21. junija. (Izv.) Osrednji odbor jugoslovanskih nacionalistov zboruje že dva dni o političnem položaju. Kakor se doznava, so nacionalisti odločeni začeti intenziven agitacijski boj zoper pristaše hrvatskega bloka zlasti radi umora nekega nacionalista. Na Vidovdan izide slavnostna številka njihovega glasila »Pobeda«. Pri tej priliki bo list objavil poziv vsem Jugoslovanom, naj zberejo vse narodne sile in naj se strnejo v enotno fronto proti onim, ki tega ne priznavajo.
Nova banka v Zagrebu.
Zagreb, 21. junija. (Izv.) Nekaj uglednih mlajših obrtnikov in intelektualcev v Zagrebu ustanavlja novo banko pod imenom »Srbska privredna banka«.
Istrski dan v Zagrebu.
Zagreb, 21. junija. (Izv.) Dne 5. julija, na dan Sv. Cirila in Metoda, priredi pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Zagrebu z žensko in akademsko podružnico Jugoslovenske Matice v Zagrebu Istrski dan. Ta dan bodo pobirali po ulicah v ta namen.
Angleški senat za omejitev oboroževanja.
London, 21. junija. (Izv.) Gornja zbornica je sprejela v drugem čitanju zakonski načrt, s katerim se potrjuje washintonska pogodba glede omejitve oboroževanja na morju.
Volitve na Irskem.
Dublin, 21. junija. (Izv.) Med onimi kandidati, ki so podlegli pri zadnjih volitvah, se nahaja tudi znana grofica Mar-kiewiczeva, ki je bila minister v sin-fajnovskem kabinetu. Izvoljeni pa sta vdova bivšega župana limeriškega in sestra župana corškega.
Poljske čete zasedle Katovice.
Katowice, 21. jumja. (Izv.) Po odhodu francoskih čet so danes dopoldne poljske čete zasedle mesto.
Povišanje davkov v Avstriji
Dunaj, 21. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji narodnega sveta je imel zvezni finančni minister Segur daljši ekspoze, pri čemer je predložil več zakonskih načrtov, ki se nanašajo na povišanje davkov. Po kratki debati so načelniki strank izrazili svoje stališče napram predlogam.
Gospodarstvo.
Naš
Izvozilo se Je
v Italijo
Avstrijo
Nemčijo
Švico
Grčijo
Češkoslovaško
Madžarsko
Francijo
Anglijo
Reko
ostale države
izvoz v prvem
v prvem četrtletju 1921.
98,584.094
239,048.755
106,982.763
35,668.774
26.523.254
20,325.584
8,467.240
9,666.155
3,370.941
711.405
20,052.390
17.31
41.98
18.79
6.26
4.66
3.57
1.49
1.70
0.59
0.13
3.52
Skupaj Izvozilo se Je v Italijo Avstrijo Nemčijo Švico Grčijo
Češkoslovaško
Madžarsko
rrnncijo
Anglijo
Reko
ostale države
Din. 569,410.955 V prvem četrtletju 219,579.672 169,798.397 81,951.904 56,862.316 51,014.788 47,518.650 20,648.801	•
17.038,864	,
13,994.473	’
12,303 211 31.199.530
100
1922.
30.42
23.52
11.35
7.88
0.07
6.58
2.86
2.30 1.94 1.71
4.31
Skupaj Din. 721.932.638	100
Z ozirom na vrsto blaga imamo pri		
izvozu sledeče razmerje:		
	1921,	1922.
Pšenica	26,535.861	14,196.121
Koruza	93,347.478	322.203
Krompir	99.579	53.510
Moka	12,380.590	5,667.296
Makaroni	393.668	1.784
Fižol	5,405.472	2,730.500
Krompir	3,625.378	2,152.146
Sveže sadje	1,062.579	698.938
Suhe slive	12,666.250	12,609.842
Pekmez	564.065	347.965
Žganje	292	2.615
Vino	64.877	1,532.707
Konoplja	3,215.420	2,285.284
Vrvarsk izdelki	120.010	117.381
Konj	2.012	7.530
Žrebet	1.925	2.889
Mezgov,		
Goveda	6.159	36.385
Svinj	15.886	21.866
Drobnice	9.583	32.091
Perutnine	18.584	143.681
Meso sveže in suhr	8,798.819	10,533.962
Sir	113.835	184.763
Jajca	3,111.063 3,351.552	2,766.231
Les za kurjavo:		31,156.791
Stavbni les	58,243.641	142,338.614
Leseni Izdelki	5,279.636	8,282.640
Tanin	669.801	266.990
Ekstrakt za strojenje 1,620.721		1,719.555
Cement	45,691.400	43,802.324
Rude Vse ostalo kg	12,170.503	20,166.590
	59,166.765	71.737.717
kosov	2.887	34.246
Vsega kg 357,697.255 374.469		
komadov 104.318		278.690
četrtletju leta 1922.
Ce se oziramo na vrednost izvoženega blaga, dobimo sledeči rezultat:
1 četrti 1921 1 četrti 1922 Vrsta blaga	dinarjev	dinarjev
Žito	61,899.687	47,259.584
Koruza	89.097.231	865-283
Moka	49.131.260	24.460.692
Fižol	10,241.328	6.090.233
Suhe slive	374)99.165	64,063.779
Vino	i	275.112	4,610.220
Konji	8,621.650	25,649.917,
Govedo	>	19,370.250	85,145.845
Svinje	'	26.352.575	27.947.596
Meso in izdelki 95,898.514	115,357.483
Jajca	31,483.165	60,026.098
Stavbni les	27,911.232	72,998.943
Cement	13.087.403	12,004.547
Iz teh sporednih pregledov vidimo, da je izvoz poljedelskih pridelkov, posebno žitaric, letos znatno manjši v 1, četrtletju,	kakor	lansko 1.	četrtletje.
Posebno znaten je primanjkljaj pri izvozu koruze: v istem četrtletju se Je izvozilo lansko leto 93,347.478 ton, letos pa samo 322.203 ton. Na drugi strani pa vidimo letos povišan izvoz živine In gozdnih produktov. Posebno velik Je prirastek pri konjih, govedu, perutnini in stavbnem lesu. Temu prirastku se imamo tudi zahvaliti, da smo imeli letos kljub slabi letini večji izvoz kot lani.
Celokupen izvoz za isto četrtletje v prošlem letu znaša 569,410.955 Din, letos pa 721,932.638 Din. Ker pa Je kura dinarja letos padel, se moramo pri določitvi povišanja izvoza ozirati na količino blaga. Prirastek v količini ni tako velik, kot bi pri izboljšanih prometnih! razmerah lahko bil, da ni slaba letina: sena primorala naše kmetovalce k krmljenju živine z zrnjem. To je zopet povzročilo primanjkljaj pri izvoru žitaric.
Napram lanskemu letu se je letos zelo povečal izvoz v Italijo, kakor tud! vse druge države z izjemo Nemčije in Avstrije. Izvoz v ti dve državi,, j« jako , padel. To je razumljivo, ker izvoz v tf dve državi obstoji po večini iz Žitaric^ katerih celokupni izvoz pa je letos zelo majhen. Poleg tega je na padanje našega izvoza v Avstrijo in Nemčijo vplivalo tudi padanje njihovih valut
-f Novi petrolejevi vtri v Galiciji* Gališka karpatska družba je pričela n«
svojem svetu v Borislavi z vrtanjem novega rova, Čigar dnevna produkcij« se ceni na več kakor 10 cistern.
Klofat
o narod, socializmu.
Po 25 letnem delu in po četrtletju velikih bojev, velikanskih revolucij, političnih in socialnih, Imamo pravico, da trenotek postanemo, ozremo se v preteklost in potem znova gremo naprej, ko spoznamo cilj, katerega zasledujemo. Pet In dvajset leti Zrem v svojo lastno mladost in mladost naše stranke, In se spominjam njenega krasnega jutra. Nobena stranka v našem narodu ni prestala z tolikim ognjem bitve, trpljenja in preganjanja, sovraštva, maščevanja in obrekovanja, nobena stranka si ni morala delati pot čez toliko zaprek, kakor naša. Toda tako Je hotela osveta: In ko bi se bile postavile gore zaprek na pot, in ko bi nam grozilo tisočkrat večje trpljenje, kakor to, ki smo ga morali pretrpeti, naše gibanje in naša stranka je morala nastati, ponavljam: morala je nastati, zato ker je tako hotel interes našega tlačenega naroda, zato ker se drugače naš narod ne bi mogel ohraniti in zmagati v svetovni vojni; zato, ker je sama previdnost hotela z našim gibanjem dati našemu napol ubitemu narodu znova krvi in poguma, da v dobi, ko mu je preostal le boj na življenje in smrt, t. }■ revolucija, velika historična doba ni našla le sužnja in strahopetca.
Slavno kakor nikdo drugi, smo izpolnili svoje naloge. Ko mislimo aa preteklih 25 let, se nam zdi, ka-fcpj; ga bi hodili po bojišču. Mi smo
bili revoluclonarci, ko so se drugi strahopetno skrili, mi smo imeli svoje bojevnike, ki se niso bali smrti In Imeli smo svoje mučenike, katerih imena bomo izgovarjali vedno s spoštovanjem in Jih ohranili v lepem spominu. Spominu usmrčenih bratov Kotka, Kratochvila, Matejka, Konrada in Olivemiša smo se včeraj globoko ginjeni poklonili. In spominjali smo se seveda tudi teh, ki so ostali v prvih vrstah naše mlade stranke in ki so pali prej, predno je bil dobojevan boj. Spominjali smo se bratov KvaČe, Fresla, Gregora, o katerem niti ne vemo, kje nam Je umrl in kje počiva njegovo telo, ko je bil z vojaške jetnišnice bolan odpeljan na bojišče; spominjali smo se brata Hruške, nepozabnega brata Pulpana, Slame, Kepke, Votickega, Jiranka starejšega, Dubine, BouŠka, sestre Frintove in neštetih drugih, znanih in manj znanih, pa enako nam dragih bojevnikov, »neznanih vojakov« brez katerih požrtvovalnosti in podrobnega dela bi stranka ne bila stranka In kojih je zadavila smrt, ko so najbolj mislili na delo. Znova kličem vsem tem dragim, ki tvorijo naše pokopališče, kamor smo danes zjutraj položili vence bratskega spomina In ljubavi, bratski »Slava«.
Ko se spominjam na vse to, kar je bilo, in vidim, s kakšnim vspe-hom je bilo blogoslovljeno naše delo, se mi zdi, da je bil to naravnost duh naroda, ki je spregovoril pred 25 leti potom naše stranke, da je bil to ta duh, ki je vodil naše mišljenje in dejanje in ki nas je gnal v boj in
=
k najdrznejšim Činom, brez katerih bi ne bilo nikdar češkoslovaške zma-
Češkoslovaški narod je moral biti rešen, proroštvo Komenskega je moralo postati resnica, Bela Gora je morala biti maščevana in zato je moral, pravim moral, nastati narodni socijalizem. Ker pred 25 leti vsega tega marxizem ni hotel poj-miti, zato smo morali priti mi in naš socijalizem!
Postanek velikih reči se praviloma opira na slučajni povod. Kar se tiče našega gibanja, je bil njegov povod 2nana izjava prvih čeških socialdemokratskih poslancev leta 1897 proti češkemu državnemu pravu. Debatirati se da o tem, v koliko nam je historično pravo pomagalo k samostojnosti pri mirovnih pogajanjih, toda že v 1. 1897 je šlo za globlji razpor med mrtvim mehaničnim anacijonalizmom, ki se je sprejela nemška teorija o upravičenosti le velikih državnih celot. Šmeral in takozvani centralisti braneč se časa vojne Avstrijo — so se sklicevali na marxizem In med živo zavestjo narodne posebnosti in individualnosti.
Razvoj dogodkov je dokazal, da je bilo stališče pravilno naše.
O češkoslovaškem socijalizmu nočem govoriti s stališča sekte. Prepričan sem, da če se vsak češki Človek globoko in resnično zamisli v probleme socijalizma, izraža takoj češki socijalizem, kakor Nemec izraža nemški socijalizem, anglež angleški, Francoz francoski socijalizem Ud. Ceškl ln češkoslovaški so-
cijalizem ni torej nikak umetno na-cijonaliziran socijalizem, toda pošteno mišljen socijalizem češkega človeka. Naše kulturno zasužnjenje se je kazalo ravno v tem, da poprej niti o socijalizmu nismo bili svoji. Intemacijonalizem tako, kakor Je bil pri nas pojmovan, Je pomenil odvisnost od nemštva, ker z ostalim svetom nismo Imeli mnogo stikov. To je privedlo do tega, da se je naravnost z elementarno silo pojavila potreba po narodnem socijalizmu, po socijalizmu češkoslovaškem.
Cetrtstoletja dela in razvoja je velika stvar. Pri nas je ta razvoj naravnost znamenit. Kdor je umrl pred 1. 1900, ta bi našel danes pri nas velike spremembe. To je ravno nasprotje katoličanstvu, ki se baha z neizpremenljivostjo. iz narodnega delavstva nastane stranka narodno-socijalna, po prevratu pa stranka češkoslovaških socijalistov. Spočetka deluje odpor proti socijalnim demokratom in boj seveda posega vedno dalje, včasih morebiti celo v kvar socijalizma, ki vsled notranjih delavskih bojev vedno trpi, toda zdravi razvoj je hitro napredoval in danes Je situacija takšna, da osre-dotočujemo že te socijaliste, ki ne-morejo biti socijalno demokratje, ker potrebujejo višjega, bolj živega, bolj življenskega in elementamejše-ga socijalizma.
V dobi, ko so poprevratne razmere silile zenostaviti češke politične odnose, ko je buržuazija petih političnih smeri (staročeške, mladoče-Ške, državno - napredne, agrarne opozicije in deloma tudi realistične)
stvorila svojo narodno demokracijo, je narodno-socijalna stranka skupaj: 2 Masarykovimi In Benešovtmi re« alisti in s takozvanimi anarhistični« mi komunisti ustvarila v svrho zenostavljenja političnih odnosov] stranko češkoslovaških socijalistov, Poleg teh velikih In oficijelnih dru« ženj je prišlo k nam veliko ljudi izi drugih taborov buržuazije in sod« Jalnih demokratov. Bila je doba, ko se je poskušalo ustvariti eno *amq socijalistično stranko. Danes vidi« mo, da bi bilo bolje, ko bi sploh n« bili nikoli začeli z akcijo združeva« nja, toda iz tega, kar smo podvze« mali, se kaže, da naše novo pojmo« vanje politične stranke vidi v stran« ki le sredstvo, ne pa cilj; mi ne po« stavljamo stranke nad državo, nad socijalizem in nad proletarijat. Stranka je sredstvo, orodje, ki gel podrejamo, prejejamo in popravlja« mo, kakor to tak razvoj zahteva, dg ostane smotreno orodje.
Tudi v naši stranki proces špo« jitve še traja, ni še končan. Razno gospodarske sestavine, ki tvorijo! stranko, imajo-svoje posebne potre« be, zakaj stranka ni sprejela nobeno politične dogmatike In je tudi ne iščo — vse to napravlja morebiti vtis ne« enotnosti in razcepljenosti, toda tol je le navidezno. Imamo že drugi po« jem stranke, ki nam ni niti cerkev, niti dogma, ampak samo delavna vzajemnost. Zato tudi pri nas ni ta« ko globokih notranjih razdorov, dal m m°gh ogrožati obstoj stranke. Nemogoče je tu odcepijenje takih
v	    JV	um	UtAUJ
kosov, kakor to vidimo na primeil’
v.
Dl! 100, damftlfrfleUf'
ftevT143.
. jOGOSCAVl JA* Ž^Tjunlfa 1922.
Dnevne vesti.
I
■nL. “	c^tagty*ni odbor nižjih usluž-
bencev. Vabilo na sestanek, ki se vrši v magistrata! posvetovanid dne 26. t m. r po nedeljek ob 8. url zvečer. Vsi nižji državni uslužbenci se v njihovo lastno korist uljud-no vabijo, da se oprimejo skupnega udru-ženja vseh nižjih državnih uslužbencev v krajevmi SHS. Celokupno udruženje, katerega centrala že obstoji v Beogradu, ima namen podpirati naš bedni položa] in se boriti proti krivicam, ki Jih Je zadal zakon o maksimiranju in 5 Din davku nižjim uslužbencem v kraljevini. Tovariši! Razumeli boste. da posameznim uslužbencem ni mogoče Protestirati na pristojnem mestu in -e vo-riti. kar bi bilo danes skoraj potrebno vsak mesec v Beograd in razodeti našo tol pristojnim faktorjem. Radi tega se le ustanovil po društv. pravilih centralnega udni-ženja v Beogradu v Ljubljani pripravljalni Oblastni odbor, kateri Ima edini cilj, zdru-žiti vse nižje uslužbenstvo v eno vrsto In •e boriti proti krivičnim zakonom, kateri nam jemljejo zadnji obstanek eksistence naših družin. Tovarišii Kakor rečeno posamezno se ne moremo voziti v Beograd, ker Je to združeno z ogromnimi stroški, poleg tega pa posamezni korak nima nobenega uspeha. Zato se posamezno članstvo, kakor Vse organizacije reuradniških kategorij vabi In opozarja, da pogleda resno današnjemu položaju v oči In se prepriča osebna, da samo v skupnem boju Je naš spas In rotitev naših gladnih družin.
— No državni vinarski in sadjarski to-tt v Mariboru se pačite novo Šolsko leto ane
16.	septembra t I. Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmetske sinove, Id o-ftaneio po končani kmetijski šoli doma. na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi KolekO’f9ita lastnoročno pisane prošnje (na celo polo in kolek 7 Din) za •prejem Je pošiljati ravnateljstvu drž. vlnar-»ke In sadjarske šole v Maribor.: do 20. jul | L; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni »St, 2. domovnica, 3. odpustnica odnosno zadnje lolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposred-80 iz kake drugo Šole. 6. Izjava starišev odn. varuha, s katero se tl zavezujejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna Izjava ztartšev ali varuhe, ki reflektlrajo na državni ali kak drugi štipendij iz lavnih sredstev, da bo njih sin, ali varovanoc ostal pozneje na domačem domu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor Iz Javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena nai.nonj ljudska šola. Sprejemali se bodo tedaj le Pridni dovolj nadarjeni kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tildi nekaj eksternlstov (izven zavoda cta-httločlh učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi usp$h sprejemnega Izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake ttlžje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči še enkrat preiščejo po zavodovem zdravniku; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 200 dinarjev. Plačuje se vnaprej v dveh enalch polletnih Obrokih. Sinovom ubožnlh posestnikov se morejo dovoliti poponorna ali do polovice prosta drž. mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubož-nim spričevalom. Absolventi te dvoletne iole vživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) ped pogojem, da ostanejo pozneje na last-sem domu.
— Deška tn dekliška meščanska šola na Jesenicah, Vpisovanje za novo Šolsko leto bo 29. In 30. junija od 8. do 12. ure dopoldne. Redni pouk se prične 14. septembra |ob 8. url dop. V 1. razred se sprejemaio samo učenci (učenke), ki bodo do 14. sept
i.	L vsaj 11 let stari in so z dobrim uspehom dovršili 5. razred osnovne šole. Učenci (učenke), ki žele vstopiti v 1. razr., naj prinesejo s sabo zadnje lolsko naznanilo, »Jstnl list ali izpis iz rojstne knjige ter Izpričevalo o cepljenju koz. Dne 29. in 30. junija bo od 8. do 12. ure razstava pismenih izdelkov, risb ter ženskih ročnih del. (Vstop prosti Ravnateljstvo.
— Kralj krstni boter- Na dan kraljeve poroke je porodila v Brodu na Savi žena železničarja Petra Krizmanlča dvojčka. — »Srečni* oče Je brzojavno naprosil kralja za botra ter prejel odgovor, da kralj rad prevzame botrstvo.
— Anton Kristan uri kralju. Dno 21. t. at Je sprejel kralj Aleksander na Bledu bivšega ministra A. Kristana y avdljencl, ki Jfl trajala nad eno uro.
— Tako bi naj delale vse mestne ob-čtnef Mestna občina v Vlnkovcih je sklenila, da zgradi še letos 16 enonadstropnih modernih vil, da odpomore stanovanjski
— Odkritje spominske plošče slovenskemu pisatelju dr. Janezu Mencingerju na njegovi rojstni hiši na Brodu pri Boh. Bistrici je končnoveljavno določeno na nedeljo 9. julija točno ob 12. urL Vas Brod leži V emerl proti Boh. Jezeru in Je oddaljena od postaje Bistrica—Boh. Jezero 2.5 km. Zuta-8)1 gostje, ki se nameravajo udeležiti slavja. Pridejo v Bohinj lahko s takozvanlm tu-ristovskim ali dopoldanskim osebnim vlakom. Ker se vračata proti Ljubljani vlaka le-le ob pol 7., oz. pol 8. url Je udeležencem slavja zaledno dana možnost, da polete popoldne na bližnje Boh. Jezero ali da sl ogledajo druge prirodne krasote bistriške doline.
Se enkrat kočevska zastava. Okrajno gavarstvo Jo Je ob priliki poroke kralja dopustilo, to pa — tako se nam poroča — le radltega, da W proslava Izrednega dogodka lepše uspela. Kočevarji bi sicer najbrže državnih zastav ne bili razobesili v tolikem Številu in svojih hiš tudi ne tako okrasili ta razsvetlili. Kakor pa čujemo, Je bila kočevska zastava dovoljena le pod pogojem, da ne sme viseti nikjer sam*. A J:jjfč* državne zastave in da morajo tati kočevske zastave manjše od državnih. Tudi je okr. glavarstvo izjavilo o priliki spora, da ostanejo kočevske zastave le toliko časa dovoljene, dokler ne izda višja oblast konečno odločitve, za katero se bo zaprosilo, s
_ Poslanec SKS g. Iv. Urek je težko obolel na oslabelosti srca In živcev ter je moral iti v zdravilišče.
— Ubijalec, ki se sam javi sodišču. 23 letni tesar Jos. Glancer od Marije Snežne se Je javil pri sodišču v St. Lenartu, da Je ane 11. t. m. v KostoSljl pri Zagrebu z lopato ubil nekega moža, ki ga Je po prepiru v gostilni na potu pričakal.
— Pomoč nemškim časopisom. Nemški »ReJchstag* Je dovolil 500 milijonov maTk M pomoč časopislu.
— Kako se zanemarjajo noša državna poslopja. Medtem ko se zdsebnl hišni posestniki od dne do dne bolj brigajo, da popravljajo poškodovane strehe, strešne žlebove, da dajo prebarvati železne dele pri strehah ta vrtnih ograjah, se pri državnih poslopjih ne vrši nobena poprava. Rja žre železne predmete in dež zamaka strešno tramovje ter uničuje to In ono. In poprava, ki bi v začetku poškodbe stala malo denarja, požre naposled velikanske vsote. Te vrstice naj služijo v memento odločilnim krogom. — Tihi opazovalec.
— Zaradi protidržavnega hujskanja Je bil na Jesenicah aretiran sin gostilničarja Krivca.
— Jugoslovanski dijak utrrtl v Varšavi. Pri kopanju v Visli Je utonil vseučUiŠčnlk Faget z Siska. Truplo so prepeljali v domovino.
• Zivinozdravniški kom.res v Sarajevu. Naznanja se nam, da se Je pesetnikom živinezdravniškega kongresa v Sarajevu dovolila za 50% znižana vožuja po vseh železnicah.
— Občinske volitve v Mostah, ki so razpisane za 2. Juli], se bedo vršilo v znamenju bloka delavnega ljudstva proti demokratsko klerikalnemu nasilju in izkoriščanju proletarijata. Skupna kompromisna lista neodvisnih delavcev (po večini bivših komunistov), narodnih socljalistov ta socijalnih demokratov garantira bloku delavnega ljudstva popoln uspeh, proti kateremu se bodo zaman borili klerikalci in demokrati, če bi se tudi skušali zvezati med seboj. Važnost na te volitve polagamo predvsem vsled tega ker bodo našim državotvorcem pokazale, da postaja delovno ljudstvo z vsakim dnem bolj zrelo, da je sito škodljivih medsebojnih bojev v korist kapitalističnih Izkoriščevalcev ln da čimdaje bolj uvideva potrebo skupnega nastopa v odločilnih trenotkih proti svojim Izkoriščevalcem.
— Hotel »Beograd« v Slov. Bistrici Jo kupila gospa Josipina Krulc.
— Novi vrhbosanskl škof dr. šarlč je bil zadnjo nedeljo v Sarajevu slovesno u* stolčen.
— Češka pravoslavna cerkev. Zadnji četrtek Je bila ustanovljena v Pragi češka pravoslavna cerkev. Njen sedanji načelnik Je V. Cervinka.
— Umrl je pr Sv. Kunigundi na Pohorju upokojeni župnik g. Jur« 9elth. R. I. p.l
— Nesreča. V Slapih v D. M. v Polju Je Marija Arbiter pri spravljanju drv padla Čez skladovnico in se težko poškodovala po glavi in životu. Oddali »o Jo v bolnico.
— Nesreča na travniku. Frančiška Sel-nikar Iz Kozar« pri Dobrni Je na travniku grabila seno ta pri tem tako nesrečno stopila na na tleh ležečo koso ta si zelo prerezala stopalo.
— Smrtna kosa. V Boh. Bistrid je umrl g. Mijo Grobotek ml v 33 letu starosti. — V Kranju Je Umrla trgovčeva soproga ga. Marija Polak, roj, Oogala. Naj počivata v miru!
— Mlad vojak na ponudbo. V okolici Beograda je našel stražnik v grmovju ob potu tri mesece staro dete moškega spola. Otrok le Imel na obleki prišit listek z napisom.: »Molim, gospodo, ako vam treba vojnik, eto vam!« Otroka so oddali v oskr-bovališče.
— Liter mleka 2000 K velja v štajerskih planinskih kočah.
— Pri voliivah v Burgenlandu za dunajski parlament Je bila izvoljena tudi gospa Roza ZuIl (soc. dem.).
— Proti italijanskim odvetnikom v Dalmaciji, Splitska odvetniška zbornica Je soglasno sklenila, da se morajo Iz imenika odvetnikov črtati vsJ odvetniki, ki so opti-rall za italijansko državljanstvo. (Popolnoma ptav, toda bolje bi bilo počakati do Izpraznitve tretje cone. Op. ur.)
— Take Jonescu umrl. V Rimu Jo umil bivši romunski ministrski predsednik Take Jcnescu, najhujši nasprotnik mvše Avstro-Ogrskc In glavni provzročitelj, da se Je Runu ulja v svetovni vojni postavila na stran antante.
— Srečni ameriški novinarji. Znani »kralj tiska« James Oordon-Bonnet je zapusti 3 milijone dolarjev, za zgradbo dpma onemoglim novinarjem.
Uubtiana.
■» Ministrstvu Narodnega zdravja. Podpisani izjavljamo, da vzprlčo nezadostnih dvanajstinsklh kreditov za dobrodelne namene v Ljubljani ta vzprlčo že dosedaj na-rastllh neplačanih računov pri teh zavodih, ne moremo prevzeti za nadaljnl obstoj ta za redno obratovanje teh zavodov nobene odgovornosti. Za to prosimo, da ministrstvo narodnega zdravja vsem zahtevam zdravstvenega odseka, ki jih je stavil za sanacijo sanitarnih ustanov v Sloveniji, nemudoma ugodi. Dr. Alojz Kraigher L r., ravnatelj, dr. Goestl 1. r, dr. Gregorič 1. r., dr; Jenko 1. r., dr. Ješe L r.. prof. dr. Plečnik 1. r_ dr. Pogačnik 1. r., dr. Polajnar 1. r., dr. Robida L r. dr. Stoje 1. r, prof dr. Zalokar 1. r, primariJL H. Logar 1. r., J. Šarabon 1. r, upravitelja.
«■ Pogreb Maslja - Podllmbarskega se vrši nepreklicno v soboto dne 24. t m. ob 4. uri popoldne iz Narodnega doma.
«* Jagosl. akad. društvo »Triglav*, podružnica Ljubljana se udeleži pogreba narodnega mučenika Maslja-Podiimbarskega, ki se vrši v soboto dne 24. t. m. izpred Narodnega doma s trakovi. Pozivamo tovariše Triglavane, da se udeleže pogreba v kar največlem številu, Zbiramo se točno ob pol 4. url popoldne pred Narodnim domom.
Odbor.
=» Jugo sl. akad. društvo »Triglav*, podružnica Ljubljana poziva vse svoje člane, ki so slušatelji medicinske fakultete, da sodelujejo ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani pri različnih sanitetnih postajah zdravstvenega odseka Jugoslovenskega Sveso-kolskega Sleta ta se v to svrho Javijo člm-preje v pisarni JSS. (Ljubljana. Narodni dom) ta obenem pri tajniku »Triglava«. Tovariši Trlglavani, ki so že odšli na počitnice, se naj prlglase pisarni JSS. in odboru »Triglava« pismenim potom. Odbor.
>■* Matura na ženskem učiteljišča v Ljubljani. K maturi se Je priglasilo 45 kandidatinj (43rednih ln 2 privatistinji). Izpit je prestalo 43 kandidatinj med njimi 16 z odliko. Le ena kandidatinja ni prestala izpita, dočim je ena kandidatinja pred ustnim Izpitom odstopilo.
= Vsled slabega gmotnega stanja spl bolnice ta blaznice v Ljubljani se sprejem bolnikov omeji izključno le na najbolj nujne 9lučaje. Bolnike, ki niso neobhodno potrebni zavodne oskrbe, se nal takoj odpusti Bolnike pa, ki Še ostanejo v bolnici, nal se kakor hitro mogoče odpravi v domačo oskrbo.
*» Vsi na plan na Sv. Petra tn Pavia dant Pa kam? Na Učni vrt gostilne Pavla Turka v St Sentpeterski fari Streliška uL Št 22, kjer priredi krajevna organizacija narodno-sodjallstične stranke za poljanski okraj ob 4. uri popoldne običajno »žegna-nje« s sodelovanjem tamburaškega odseka »Bratstvo« ta pevcev. Vsem gostom bodo na razpolago »žegnanjski štruklji«, kakor tudi dobra vinska kapljica. Na ogled bodeta tudi dve ovci, kateri sta došli naravnost iz Angore, kakor tudi mnogo drugih zanimivih stvari, katere si posetniki lahko ogledajo ln pridobijo. Preskrbljeno pa bode tudi za zabavo in smeh. Torej naj nihče ne zamudi te prilike!
«= Tatvina vložne knjižice. Na Vodnikovem trgu Je neznan tat izmaknil Marjeti Rozman iz Vodmata vložno knjižico, glasečo se na ime Ivana Rozmana. Vloženo je bilo na knjižici 2000 kron, poleg tem je bilo v knjižici tudi okrog tisoč kron denarja. O tatu ni sledu.
» Vom na Frlškovcu. V sredo ra neznani tatovi vomili v prostore »M1*Hr«ke Zveze« na Friškovcu in odnesli 5244 kron denarja, 3 suknje ta pisalni stroj. Vrednost ukradenih reči se ceni na 36.000 kron
« Policijske vesth Josipini Barčr.novi jo bilo tekom časa ukradeno 500—600 kron denarja in nekaj zlatnine v vrednosti 1000 krcn. Pri Barčanori stanujoči Paul Josipini Je bilo ukradenih 130 kron, kontorletinjl Pavli Punčuh pa 80 kron. Okradena P bila tudi Milka Špacapan in sicer za 60 k»on. Palicija Je ugotovila, da Je navedene tet-vl;w izvedel 12 letni Samo M., kateri J? prt-zcrl da je kradel ta kupoval sladčice. Ugotovilo se Je tudi, da Je Samo M. kradel tudi ročno delo in nogavice. Mladega uzmovtčn bodo oddali v poboljševalnico. Fant Je bil do L 1914 v oskrbi pri svojih stariših, pozneje je pa živel pri tujih ljudeh ta se tako pokvaril.
— Kaznovan nasilne! Voj. Radosavljevič Je v Zeleni Jami razgrajal in pri tem brez povoda napadel 13 letno šiviljo Angalo Knez ta Jo udaril po 1’jCU. Pristopil je stražnik in branil Knezovo, toda nasilnež le stražnika pahnil proč in se zopet zakadil v Knezovo. Dekllcaie stekla, Radosavljevič Je otekel za njo. Ker pa je stražnik ponovno sltušal braniti dekletr. ga Je nasilnež tako zgrabil za noge, da Je stražnik padel Za to »Junaštvo« Je deželno sodišče obsodilo Radosavljeviča na tri tedne zapora.
*■ § 104, Elizabeta Hočevar, stanujoča v Zvonarski ulici Je šla po Mestnem trgu mimo službujočega stražnika Avguština Jerančiča, katerega Je pričela brez vsakega povoda zmerjati rekoč: »Prok... policaji, ki ste brez potreba ta nič ne delate.« Deželno sodišče Je obsodilo Hočevarjevo ca dva dni zapora, poostrenega s postom.
Mladinska veselca v pondeljek popoldne Je uspela prav dobro. Gledališče Je bilo polno občinstva, otrok, veselja, navdušenja. Nastopile ro učenke ta učenci skeral vseh mariborskih Sol. Taki koncerti zadovoljujejo In vzgajajo moralno ln patriotl-čno. Otrokom ostanejo neizbrisljivi, stari-šem pa tudi ugajajo, ko vidijo, kako se njih otrok odlikuje v Javnosti Dokler Je še čas, bi bilo dobro, da bi ponovili ta koncert, morda z znižanimi cenami tudi za sedišča v zadnjih vrstah v parterju, da bi bila omogočena udeležba vsem dijakom.
Zrelostni Izpiti na drž. realki so končali v pondeljek pod predsedstvom višjega šol. nadzornika dr. Polianca s povoljnlm uspehom. Kandidatov Je bilo 30, med temi 10 Slovencev, 1 Hrvat in 19 Nemcev. Odličnjaki so bili 4, 3 Nemci ta Goričan Jaroslav Černigoj Iz Bovca.
Zrelostni izpiti na drž. gimnaziji so začeli v torek.
Tretja smrtna obsodba pred mariborsko poroto. V pondeljek dne 19. t m. Je bil obsojen na smrt na vešalih 231etni Small Manjič, ker Je lansko leto dne 3. avgusta ustrelil v Mrtvarjevcih rešetarja Karla Ko-ztna. Med občinstvom Je izzvalo veliko začudenje, ko so porotniki vprašanje na roparski umor potrdili
Radi uboja Je bil Franc Cerjak, ki Je v Velikem dou pri Celju zabodel nekega Franca Ferjana obsojen na 10 mesecev strogega zapora.
Na okrajno glavarstvo hodita dva moška prodajat klobase ta kruh, a vedno samo nemški govorita. Ali ni nobenega Slovenca, da bi si služil kruh od samih Slovencev na okrajnem glavarstvu. Ali pa vesta dotična dva nemškutarja, da so odjemalci Izključno Slovenci?!
Ceiie.
Kralj Aleksander s kraljico Marijo se Je v sredo krog 5. ure peljal z avtom skozi Celje. Ljudje so Ju spoznali ta hipoma se Je v Aleksandrovi ulici zbrala večja množica občinstva, ki ju Je burno pozdravljala. Kralj ta kraljica sta prijazno odzdravijo!* ta se zopet odpeljala proti Ljubljani.
Celjski abiturijenti Imajo v soboto 24. t. m. svoj abiturijentski večer v Nar. domu.
Uradne ure prt cel], okr. glavarstvu. Vsled odredbe predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo so se uvedle pri okr. glavarstvu v Celju zopet deljene uradne ure t. j. ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12. ln od 14. do 16. ure. S strankami se obravnava le ob torkih, četrtkih In sobotah dopoldne.
Klobularska obrtna zadruga za Slovenijo se Je v nedeljo 18. t m. ustanovila v Celju. Zadružnim predsednikom je bil izvoljen g. Franjo Sribar iz Celja.
Državni praznik Vidov dan se rripli* žuje. Ob priliki kraljeve poroke smo v Celju opazili še precej hiš, ki sl še niso nabavile zastav. So med temi hišami tudi še večina hiš, ki so last mestne občine, hiša kr. notarja v Aškerčevi ulici ter še vse polno drugih. V prvi vrsti naj bi šla z lepim vzgledom naprej mestna uprava ta bi naj nabavila za svoja poslopja zastave, kar je bilo, če se ne motimo, že itak sklenjeno v neki seji. Na razvalini starega gradu se je svoječasno vedno videla črno-rumena zastava, ki se Je pridno izobešala ob vsaki priliki danes zato nima nikdo časa in na stolpu ni nikdar zastave. Na takozvanem »Relterjevem« hribu stoji velik drog, na katerem se Je istotako vila ob vsaki priliki »frankfurterica«, v Jugoslaviji zastave na tem hrilbu še nismo videlL Vse take stvari je takrat imel na skrbi mestni ekonom, ki jih je moral točno in vestno izvršiti Tudi danes bi naj bilo tako ln bi naši celjski griči daleč naokrog naj kazali naše slovensko Celje, kakor so se svoje Čase Nemci trudili da bi kolikor mogoče daleč pokazali posillnemštvo takratnih časov. Ml pa smo v vsem hladni ta zato nimamo smisla ta
' Prevoz pisatelja Mastja-Podlimbarske» ga skozi Ceje. V sredo ob 5. url zvečer je pripeljal vlak skozi Celje zemeljske ostanke pisatelja MaslJa-Podllmbarskega, ki Je med vojno umrl v tujini v pregnanstvu. V Celju se Je šele v zadnjih urah zvedelo za čas prevoza. Vkljub temu se Je zbralo na kolodvoru precej občinstva. Navzoč Je bil tudi župan g. dr. Hrašovec, ki Je v vzne-šenih besedah slavil spomin umrlega pisatelja. Koncem njegovega govora so navzoči zaklicali umrlemu trikratni slava, nakar je vlak odpeljal proti Ljubljani
Izlet na goro Urško se bo vršil v dneh 28. in 29. t. m. ob priliki Vidovega dne in praznika Petra ln Pavla.
Novo stanovanjsko hišo z 22 stanovanji namerava še tekom letošnjega leta postaviti za svoje nastavljence tovarnar VVesten na Spodnji Hudinii.
Novo tvornico za mizarske Izdelke stavi na Spodniem Lanovžu mizarski mojster g. Vehova’
Primorje.
Za politično edlnstvo Slovencev. Ker
se Je zadnje čase namlgavalo, da se pripravlja na Goriškem strankarski razkol, je goriški pododbor političnega društva »Edinost« sklenil soglasno sledečo izjavo: »Na Ooriškem so vse organizacije ln skupine brez razlike mišljenja edine ta složne o vprašanju potrebe, da se Izvede preuredba politične organizacije na Ooriškem ta z vso odločnostjo odklanjajo strankarske boje. Kdor bi hotel zanesti namenoma razkol v naše vrste, bi naletel na ogorčen in odločen odpor celokucne in edine Oorlškc, ker bi tako postopanje pomenilo največji zločin na našem narodnem telesu. — Ugotoviti tudi moramo, da se Goričani ne borimo za svojo politično osamosvojitev iz namena, da bomo s tem koristili samo lastnim interesom, marveč iz prepričanja, da bomo na ta način najlažje branil! tudi narodne Interese vseh Slovanov v ItalijL« (Sledijo podpisi vseh odbornikov.)
Pokrajina.
Proslava gasilnega društva v Rogaški Slatini. 2e na predvečer slavi Ja, v soboto dne
17.	junija so prispeli Številni funkcijonarjl našega gasilstva s te ta one strani Sotle v naše s slavoloki ta zastavami okrašeno zdravilišče. Pri slavnostni večerji Je zdraviliški ravnatelj in predsednik štiridesetletnico slavečega društva g. dr. Ster iskreno pozdravil odlične goste, posebno Še zastopnike hrvatskega gasilstvo. Zahvalila sta se gg. podstarosta Jos. Turk iz Ljubljane ln dr. Bergman iz zalca, a posebno navdušenje je zbudil govor g. Kelemena, vojvode zagrebškega gas. društva, ki Je izrazil željo, da bi učakal dan, ko bo združeno v eno zvezo vse gasilstvo Jugoslavije. Drugo jutro Je prispel z Grobelnega na slatinsko postajo vlak tako dolg, kako ga baje ta proga še ni videla. Saj pa je prihitelo na slavnost čez 700 gasilcev v kroju. Posebno častno so bili zastopani poleg Zagrebčanov tudi Še Kariovčani, Kraplnčani in Kopriv-ničanl Udeležba iz bratske Hrvatske je bila res presenetljivo obilna, in zopet enkrat smo videli, na kakern višku stoji tam gasilska organizacija. — Cim so bile čete razvrščene ln dano povelje za pohod, Je odkorakal skoraj 10 minut dolgi sprevod pred »Zdraviliški dom«, kjer sta goste toplo pozdravila zdraviliški ravnatelj ta župan Rog. Slatine g. Bizjak. Služba božja se je vršila na prostem. Prekrasen je bil pogled na to mogočno vojsko »tihih junakov« in na oltar med do-našklm ta tempelsklm vrelcem, ki je bil ves obkoljen z množico društvenih zastav. Po sv. maši se je izvršil mimohod pred naj-vlšjimi predstavlteljl organizacije, na čelu Jim g. starosta Barle Iz Ljubljane, a nato je sledil mnogošt. obiskan občni zbor Gas zv. v gorenji dvorani »Zdrav. doma«. Za skupen obed so bile sevedtk celo širne slatinske obednice premajhne, a vsaj glavni predstavite«! organizacije so vendar našli mesta v veliki dvorani zdravniške restavracije, pred katero so dovršeno prepevali člani pevskega društva iz Krapine. Točno ob treh je zatulila sirena in dala znak, da »gori« nekaj minut oddaljeni »Slatinski dom«, ta deset minut pozneje so že metale brizgalke na pogorišče« goste Curke vode ta so polzeli po reševalnih »vrečah« prvi rešencl iz drugega nadstropja navzdoL Prezanimlva vaja le na »mesto nesreče« kajoak privabila tudi skoraj vse zdraviliške goste. V toplih besedah Je po dovršenem delu g. starosta Barle pohvalil vrlo mdštvo In vodstvo zdraviliškega gas. društva ter posebno povdarjal, da je le redkokdaj videl tako brezhibno Izvršitev vaj. Za nagrado vsemu naporu tega dne naj bi bila veselica na travniku za pokritim letališčem, toda neusmiljeni dež Je najprej kvaril, potem pa temeljito pokvaril s tolikim trudom ta mnogimi stroški pripravljene zabave. Večina gostov Je odpotovala že z vlakom 'ob 18. Navzlic temu neugodnemu koncu pa, sme društvo Imeti zavest, da ostane vsem udeležencem v dopoldanskem ta tudi še popoldanskem solncu se blesteča Slatina s to pomembno slavnostio vred v neizbrisnem »spominu.
Cerklje na Dolenjskem. V zelo prometnem kraju leži naša vas. Mimo vaši teče reka Krka, čez katero do danes ni bik) mostu. Mučili so se ljudje In živina na trhlem brodu. Kadar Je pa voda precej narastla, sploh ni bilo mogoče priti z ene strani na drugo. Kako Je to hudo, razume vsakdo, M ve, da imajo prebivalci z levega brega Krke vsa svoja drva, steljo In vinograde na desnem bregu Krke ta da imajo prebi-valci 2 desnega brega večino svojega polja na levem bregu Krke. Torej promet Čez Krko Je pozimi in poleti neprestan. — In danes? Danes pa že bolj z veselim obrazom gledamo v bodočnost Gradi se nam-reč nov most. SJcer bo lesen-hrastov, a bo-Ije nam bo služil kot marsikje najlepši zidan. Žrtve za most — stal bo namreč 800.000 K - je prevzelo ljudstvo na svoje [ame. Dasi semintja posamezniku primanjkuje denarja, bodo za most vendar dali vsi
— razen par trmoglavcev — zelo zelo ra-?K.9* P°^etn,k — vsa čast mu — Je obljubil, da bo most do 1. avgusta t. 1. gotov.
— Okoličane, ki bodo tudi deležni dobrot tega mostu, pa prosimo, da ne odpodlte brez daru naših pooblaščencev, ki bodo prišli prosit pomočL Zahtevajte pooblastilo! Odbor za zgradbo mostu čez Krko pri Cerkljah.
*"1	.	.sJJI !!■"
Sokolstvo-
Sokolsko društvo Ljubjana II. prMtt ti sredo 28. junija 1922 v Hribarjevem Gal« (KolezIJa) proslavo Vidovega dne. Vspc-red: godba, predavanje, telovadni nastop, prosta zabava. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 Dta za osebo.
2ločln blazneža. V Slapu pri Vipavi se je omračil um 281etnemu Stanku Uršiču, ki Je pridivjal z gnojnimi vilami na Ferjančičevo dvorišče. Domačini so se hitro po-
*kr% na dvorišču Je ostal le dveletni sln-, K?reL Te8a le blaznež pograbil ter vr-
8S* ?,8 taetrov po dvorišču, potem ga pa udaril le z vilami po glavL Otrok je obležal z razbito lobanjo mrtev.
Šport in turistika.
Sparta, KJadno — Ilirija v soboto In nedeljo 24. in 25. t. m. ob 18. url na igrišč« Ilirije. V nedeljo ob 16. uri predtekma Akademiki — Ilirija rez. Predprodaja vstopni« v cvetličarni Wider. — Sparta pripada prvemu razredu praških klubov, Je torej moštvo najboljše kvalitete. Njen največjl uspeh v letošnji sezoni le zmaga nad Slavijo s 3:2. V moštvu Ima dva reprezentativna češka Igralca (centerhalfa ta desno krilo).
Prvenstvene tekme. V nedeljo dne 24, t m. se vrše na igrišču Šparta-Primorje sledeče piv. tekme. Ob 16-30 url Hermes r«, — Slavija, ob 18. uri Primorje rez. <— Ilirija rez.
Gledališče in glasba.
Konservatorij *Glasbene Matice* v Ljubljani. Ob sklepu šolskega leta 1921/22 priredi ravnateljstvo konservatorija »Glasbene Matice« za gojeno« pripravljalnih tečajev, nižje In vlil« konservatorijske stopnje tri javn« produkcije v dvorani jPUharmo« nične družbe. Prva javna produkcij« je v soboto 24, junija, druga javna pro* dukcija v pondeljek 26. junija, ln tretj« javna produkcija v torek 27. junija. Za« četek produkcije vsakokrat točno oS 6. url zvečer. Ravnateljstvo vabi na ttf produkcije v prvi vrsti stariše gojence«) konservatorija »Glasbene Matice«, M tudi vse one, ki se zanimajo za napito' dek na polju glasbeno izobrazb«. Na* tančen spored objavimo. Vstopnin« 1>V> pobirajo se le prostovoljni prispevki vj pokritje stroškov ta na korist »Glasb«* ne Matice.
Koncert v Lltffi. Pevsko »Ljubljanski Zvon« priredi na Sv. Petra in Pavla, dne 29. t m. osmih zvečer v telovadnici Sokolskto ga doma v Litiji Koncert lugostovarr sklh narodnih pesmi.
Zveza slov. pevskih zborov pozfto
Ija vsa ljubljanska v nji včlanjena dm> štva, da se udeleže pogreba Fran« Mašila - Podllmbarskega, ki se vrli vj soboto ob 4. url popoldne Izpred Nto rodnega doma na pokopališč« k *f* Križu. — Odbor.
 -4
M ii
•Kraljevi vitez.* Zgodovinski romata Spisal MIchel Zevaco. Prevel Vladimir Levstik. Izdala inzaložila Zvezna tiskarna V, Ljubljani Marijin trg 8. Cena broi. zvezka 30 Din.
Verbič. Blagoznanstvo za dvorazrtdne trgovske šole, I. del V kr. zalogi šolskih knjig ta učil je Izšla knjiga Verbič, Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šot, L del. Anorgansko blago. Cena 1L—- Dta« Knjiga vsebuje na 122 straneh sank o taot* ganskem blagu, o kovinah, brusilih ta gladilih, kamnih za lepotiCje ter kassdh tt kiparstvo tn stavbarstvo, lepilih tt stavbo« kamenje, o glinastih izdelkih, o steklu kemičnih surovin ta kemičnih izdelkih, e snoveh za pisanje, o rudninskih barvilih U nazadnje o svetilih ta gorivih. Knjiga le prat) spretno zasnovana, snov, razvrščena pito gledno.
Verbič. Blagoznanstvo ta dvorasredtt* trgovske šote, HJel. V kr. zalogi Šolskta knjig ta učil je Izšla knjiga: Verbič, Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske Šole, IL del Organsko blago. Cena 21.— Din. Prvi zvezek Imenovane knjige vsebuje anorgansko blago, v drugem mu sledi organska, Tudi to snov obdeluje pisatelj prav spretno-Najpopred pridejo na vrsto ŠlvDa In sicer rastlinska, za tem živalska, katerim slede poživila, dišave, narkotika, alkoholika U tolšče. Nadaljuje se z etersklml olji. smolami ta gumlJl potem slede les. organska barvila ta strojila. Deveto poglavle obdeluj« kože ta krzno, deseto vlakno ln Izdelke te njih, slede organske surovine za strugar-ske ta rezbarske Izdelke, mlrodllniško blag« ta stvarno kazalo.
Poslano.**
Dr. JOSIP LAVRENČIČU advokatu ta upravnemu svetniku dej-niške tiskarne v. LjubljanL
Dne 17. junija ste rekli g. B. »Kaj imate s tem komunistom in hujskačem za opraviti«. Oospod doktor, to ni ponašanje inteligenta, še manj politika, najmanj pa jurista, ki mora vendar gekon poznati.
Kar se tiče zadeve glede Deln. tiskarne, glede bivše kazine itd„ bodem stvar; po sili in potrebi, ali pravočasno, energično in rigonozno razčistil Stvar postaja vedno bolj interesantna, ker eem opazil, da se ne gre tukaj samo za en slučaj, temveč tudi za cel sistem. So to pač čudni slučaji!
Ljubljana, dne 22. junija 1922.
Emil Stefanovič.
*, Za Poslano odgovarja uradolltve kg « okvirju zakone.
it O. iWeIIs?
Zgodba pokojnega Mr. Elveshama.
1 {Konecjj
Pio* Nikjer nisem našel kake čekovne knjižice — nikjer denarja — nikjer kakršnih koli podatkov, s pomočjo katerih K si mogel vrniti svoje izgubljeno bistvo. Kakor blazen sem udrihal po pr©-, alih, ko je vstopil hišnik z dvema služkinjama .. ,
iTakšna Je — v kratkih1 Besedah’ zgodba moje lzpremembe. Mojim obupnim zatrdilom ne verjame nihče, imajo me za umobolnega; ko -pišem to, me nadzorujejo. In vendar sem z guhom zdrav — docela zdrav. — V uokaz, da je tako, sem zapisal to Kgodbo, natanko kakor se je vse pripetilo. In zdaj vprašam čitatelja: je U v slogu ali zasnutku istorije, ka-?!edn* kjerkoli le najmanjša trohica blaznosti? Mlad človek sem, a zaprt v starčevem telesu. In te-
t? Preprostega dejstva ne razume Iva duša. Vem, da me bodo imeli jvsl, ki ml ne verjamejo, za blaznega;
»L naravno je, da ne poznam ivo j ih tajnikov, zdravnikov, ki prl-tajajo k meni, služinčadi, sosedov a ljudi po mestu (kakor se mu že •ravi), kjer prebivam zdaj. Naravno Je, da se izgubljam v svoji lastni hiši ser padam v vsakovrstne neprilike. ffaravno je, da zadajam ljudem kar
S »o« čudna vprašanja. Naravno je, a pogosto jočem in vpijem in da Ine napada obup. Denarja nimam, Jiiti ne čekovne knjižice. Mojega podpisa banka ne pripozna; mislim, a pišem zaradi šibkih mišic, ki jih nam sedaj, še z Edenovo pisavo, .judje ml ne dado, da bi hodil sam banko. Se pravi — v tem mestu lenda res ni nobene banke ln moj onto mora biti nekje v Londonu, .di se, da je Elvesham prav skrbno
srival Ime svojega bankirja — ________
a z stvari ne morem do dna. El-esham je vendar slovel kot raz-skovalec na polju duševnih boleznf, n vse moje razlaganje dejstev je splošnemu mnenju le potrdilo, da je
Eioja umobolnost posledica prena-i ornega študija psiholoških vpra-anj. Sanje o istovetnosti osebi Oh, jBožej Pred dvema dnevoma sem bil Se zdrav mlad človek, ki se mu je Odpiralo življenje. Danes se plazim zlovoljen starec — srdit — obu-
E*? ~ beden — po veliki, razkošni iji hiši — in vse me ima za blaznega — vse me opazuje — vse se me plaši in boji... V Londonu pa zače-ftja zdaj Elvesham novo življenje *- v Čilem, krepkem telesu — z £sem znanjem In izkušnjami sedemdesetih leti Ukral je moje življenjeI f Kaj se je pravzaprav zgodilo, ne *em natanko: V delavnici stoje cele knjige pisanih beležk, ki se tičejo naj-iveč psihologije spomina —- deloma v Številkah ali simboličnih znakih, ki so eni docela tuji. Ponekod nahajam tudi Sledove, ki kažejo, da se je ukvarjal s filozofijo matematike. Razlagam si Stvar tako, da je prenesel vse breme ■volih spominov in vse, kar tvori njegovo lastno osebnost, iz svojih starih, Izrabljenih možganov v moje, mojo osebnost pa Je zvabil v svoje izčrpano Itelo. Z eno besedo —- zamenjal je naji-Id telesi. Kako pa Je mogel izvršiti zameno -> to presega mojo filozofijo. Kar
[ pomnim, sem KI materialist A' mola lastna usoda Je nedvomen dokaz, da Je mogoče ločiti človeka od snovi...
Se nekaj hočem poizkusiti ▼ svojem obupu. Te vrstice zapišem, preden se stvar odloči. S pomočjo noža, katerega sem skrivaj izmeknil pri zajtrku, se mi Je davi posrečilo vlomiti v pultu tajni predal — ki se je dokaj očitno ponujal očem. Našel nisem v njem ničesar razen majhne zelene steklenlčice z belim praškom. Okrog njenega vratu je bil nalepljen listek; in na tem listku Je bila zapisana beseda: »OdreienJe«. To menda pomeni — da je v stekleniči’ d —- strupi In bil U tudi povsem uver* Jen o njegovem namenu. Iznebiti se tem potom edinega človeka, Id bi mogel pričevati zoper njega — če ga ne M bil tako skrbno skril. Da, mož Je razrešil problem nesmrtnosti v praksi. Ako se ne spotakne ob kak posebno neugoden slučaj, bo živel v mojem telesu, dokler se ne postara — nato pa odrine trhlino, da ograbi novo žrtev za njeno moč in mladost. Kdor premisli njegovo brezsrčnost, se mora zgroziti, če si predstavlja čedalje večjo izkušenost, s katero je... Kdo ve, koliko časa že skače tako iz telesa v telo •—? A naveličal sem se pisanja. Zdi se, da je prašek raztopijiv v vodi... Okus ni baS neprijeten ...
Tu se nehat povesi katero so našli na pisalni mizi Mr. Elveshama.
Njegovo truplo je ležalo med mizo In stolom... Stol je bil odmaknjen — menda po zadnjih krčih umirajočega. Zgodba je bila spisana s povsem prismojeno pisavo, ki se Je docela razlikovala od njegovega običajnega, strogo čednega rokopisa. Omeniti preostane le še dvoje čudnih dejstev. Zveza med Edinom ta Elveshamom Je bila nedvomna; zakaj vse Elves-hamovo Imetje je bilo zapisano mlademu možu — samo da ni ta nikoli nastopil dediščine. Ko Je Elvesham izvršil samomor, je bil Eden — po čudnem naključju — že mrtev. Štiriindvajset ur poprej ga je na krlžempotju, ki ga tvorita Go-wer Street ta Euston Road, v gneči povozil Izvošček, tako da je na mestu izdihnil. Edino človeško bitje, ki bi bilo moglo razjasniti fantasti*’ čno pripovest, se nahaja potemtakem Izven dosega naših vprašanj ... In zato prepustim vso nenavadno zadevo brez nadaljnega komentarja osebni čltateljevi sodbi.
Drobiž.
* Otvoritev titovskega vseučilišča. Sredi prihodnjega meseca bo otvorjeno litovsko vseučilišče y Kovna. Prvi rektor bo profesor Schlmkus.
* Debata v cerkvi Župnik John Roncbi v New Yorku ]e pri neki pridigi ostro na* padal gledališče, kakor tudi posestnike gledališča, češ, da se s tem podpira nemoralnost. Ošvrknil Je potem tudi kinematografe ter se 2al]ivo Izrazil o velikih mojstrih, na primer o Chaplinu, Fairbanksu in Fatttju. Ko ]e župnik najbolj kričal, vstane is klopi kinematografski magnet WflHam A. Bradi) in zakliče pridigarja: »Ne obrekujte svojih bližnjih, to Je grehi« Nato Je A. BradlJ y ognjevitem govora zagovarjal igralce In na-gialal potrebo gledališča, kakor tudi kinematografa. Končno Je zaklical pridigarju: »Vi smete govoriti Igralcem o Bogu in Krista, nikakor Jih pa ne smete obrekovati, ker nimate za to nlkakega povodal« župnikovi pristaši so začeli kričati proti Bradlja, a igralci so mu navdušeno ploskali. Končno Je morala nastopiti policija, ki Je izpraznila cerkev.
* Zdravilo proti tuberkulozi. Italijanski saravnik Leander Tomarkin,.sin glasovnega bakteriologa in sodelavca Ehrlichovega ie izumil serum za zdravljenje proti tuberkulozi. Ta serum deluje baje zelo uspeSno proti tuberkulozi In malariji.
* Raztreseni kirurg. Francoski časopisi prinašajo o znanem kirurgu Pavlu Cbaveyu. Chavey Je bil pozvan kot svedok na VII-gralnov proces. Zaposlen čez glavo, Je reševal vse stvari zelo hitro. Pred odhodom v Nancr le moral urediti dvoje stvari: Poslati nekemu prijatelju lest prepelic, a drugemu, ki Je trpel na neuralgiji pa škatljico piliuL Ko le vse to uredil, Je dodal obema prijateljema v omote vizitke. V omot s pilulami Je vtaknil pomotoma vizitko z besedami: »Naj ti dobro tekne, to sem Jaz sam ustrellU V drugi omot pa, Id ga Je poslal padjestu la v katerem so bile prepelice, Je zabasal ta recept: »Pojej, ti nervozni Človek vsake četrt ure dva komad« in gotovo boš trdno za-spaL«
* Sedemdesetletne neveste. »Nikakor se nisem nadejal toliko odgovorov, zato se tudi nisem mogel odločiti.« Tako Je rekel nekemu londonskemu novinarju neki SOietnl starec Iz grofije Lincoln, ki Je potom časopisnih oglasov Iskal nevesto, ki mora biti stara vsaj 70 let. Dobil Je toliko ponudb in odgovorov, da Je skoro Izgubil glavo in si med tolikimi ponudbami nikakor ni upal izbrati prave. »Največji del mojih kandidatinj« — tako je pravil novinarju — »hvali svoje kuharske znanosti in gospodarske zmožnosti Na koncu pisma pravi vsaka: »Sigurna sem, da bova srečna.« če bi bil Jaz Iskal mlado ženo. bi seveda ne bil prejel toliko ponudb. Zdaj že vidim, da so stare ženske bolj ielflne zakona nego mlade. Sedaj bom dal v Časopise ie en oglas ln sicer, da Iščem mlado Žena Potem sigurno ne bom dobil toliko odgovorov, ali pa nobenega, kar bo morda zame še najbolje.«
* Gabriela Roubalova umrla- Letošnjo pomlad Je umrla v Melbournu v Avstraliji nekdaj tako sloveča češka pevka Gabriela
Ioubalova. Rojena Je bila v Radnicah v Celi L 1843. V svojih mladih letih Se, prepotoval skoraj ves svet in pela povsod z velikim uspehom.
* Tantieme iz Cavalerie rusticane. Pred nekaj meseci Je na Siciliji umrl Italijanski pisatelj Verga, avtor libreta Mascagnljeve opere »Cavaleria rusticana«. Verga ni bil pisatelj svetovne slave, da še v svoji domovini ni bil popularen in bi bil moral ob svojh honorarjih životariti do groba, če bi ga ne bil upoznal Mascagni, ki ga je 1890. prosil, da bi mu dovolil svojo novelo »Ca-valeria rusticana« predelati kakor libreto za opero ter ga le ob enem prosil, da bi bil glede tantiem skromen. Verga Je dovolil ln MascagnIJeva opera Je dosegla velikanski uspeh v Rimu. Gledališki strokovnjaki so JI prerokovali sijajno bodočnost Tedaj je Verga prosil založnika in komponista, n&l mu enkrat za vselej izplačata 5000 lir. Založniku se Je ta svota zdela vsekakor previsoka, Češ, da Je Verga le neznaten sldlljskl pisatelj, ter mu je x>nudll 500 lir. A Verga Je ponudbo 6d-donil in branil svojo avtorsko pravo pred sodiščem. Sodniku se Je zdel znesek 5000 lir, ki bi mn imel biti enkrat za vselej Izplačan, sicer tudi pretiran, pa Je razsodil, naj bi se Vergl Izplačevale navadne tan-tileme od vsake predstave. In tako 9e Je ZKodHo, da Verza ni dobil 5000 Ur, ki ]ih Je Iz osebne udobnosti zahteval enkrat za vselej, ampak prejel Iz opere »Cavaleria rusticana« tantiem v teku let več kakor 500.000 Ur, da Je lehko mirno in udobno živel v| svoji viB pod Jasnim ItaUJanskim nebom.
* Mornarji oropaH svojo ladjo. V Hamburg Je dospe! parobrod Mount Ceniš. Kapitan parobroda Je pozval poUdJo ln Izja-
2 da so mornarji na potu pokradli vse oge alkoholnih pijač in duhana ter vse to prodajali po lukah. Poleg tega so počenjali raznovrstne orgije po svojih kabinah. PoUdJa Je aretirala devet mornarjev.
* 25 mUJonov iensk preveč v Evropi. Pred vojno Je bilo v Evropi PHmUjonov več iensk kot moških, danes pa Jih Je 25 mUlJonov več. Pred vojno Je prišlo na vsakih 1000 moških 103S žensk, danes pa 1111. Razuntega so pred vojno tvorile ženski prebitek večinoma starejše dame, danes pa ženske ▼ najiepšl .starosti, sposobne in voljne za možitev. Največja razlika med moškim ln ženškaml le v Rusiji, kjer pride na 1000 moških 1229 žensk. V Jugoslaviji Je prišlo pred vojno na 1000 moških 945 žensk, danes pa 1042.
•Delniška družba preje Skodovi zavodi v Plznu. Imenovana družba je imela zadnje dni občni zbor, na katerem je bilo zastopani. 47.574 glasov s 475.778 delnicami. Letno perodlo je bilo enoglasno sprejeto. Cisti dobiček znaša 24,258.237 čK. Delničarjem se Je izplačala 5 odstotna dividenda ln odstotna superdlvldenda v znesku 16,490.000 čK. Upravni svet si Je razdelil lepe tantieme. Zborovalci so se lepo spomnili tudi svojega uradništva in delavcev. Na nasvet upravnega sveta se je sklenilo zvišati delniško glavnico z izdajo nadaljnih 18.750 delnic po 320 čK s 194 milijonov na 200 milijonov čK.
*,Gradba stanovanj v Pragi. V minulem letu Je bilo v praških predmestjih zgrajeno. 3001 Uš s 7694 stanovanju Od teh odpade 660 na razne urade.
• Dunajčani Jedo vrane. Ker Je na Dunaju zadnje časemeso, kakor vse drugo strašno poskočilov ceni. sl mora siromašna perblvfilstvo namesto govejega mesa poiskati cenejšo hrano. Poslednji čas prodajajo na Dunaju vrane ln sicer stane ena 300 kron.
• Zanimiva partija šaha. V dompvini filmov v Los Angelosu se je pretekli teden odigrala čudna partija šaha. Vsaj tako trdijo ameriški časopisi. Neki Juan Baptisto je bil obsojen na smrt na vešalih in je samo še čakal, da bo sodba potrjena. Na dan, ko je sodba dospela in bi se imela listi dan izvršiti. je sodnik, ki je imel nalog, sporočiti obsojencu to žalostno vest, našel istega povsem mirnega, ki je igral v svoji celici z nekim drugim kaznjencem partijo šaha. Na prvi Pogled Je sodnik opazil, da se gre tu za nekp izredno ln interesantno partijo. Ker je bil sodnik sam strasten šahist, je naravno, da ni hotel igre prekiniti, nego je začel sam »kftndrati«. Posledica tega Je bila. da je bil Babtisto obešen 12 ur kasneje. £1 tako je Babtisto dobil zadnjo partija
• Odkrit zločin na podlagi anonimnega pisma. Čuden slučaj se Je dosodil pred nekaj dnevi v francoskem mesetecu Le Puyu. Pred dvemi leti so tam pokopali neznanega človeka, ki Je po mnenju zdravnika umrl od kapL Ker o neznancu niso dobili nikaklh podatkov od nikoder, se niso zmenili več zanj. Pred nekaj meseči pa je ondotna policija prejela anonimno pismo, v katerem z imenom navaja človeka, ki Je umoril neznanca^ Policija ni polagala na pismo nikake važnosti, ker Je bilo anonimna Pred nekaj dnevi pa Je došlo na policijo novo anonimno pismo, pisano od iste roke In s tako točnimi podatki, da Je policija začela s preiskavo, katere? se JI Je Izvrstno posrečila. Seda] je ugotpvljeno, da je bil dotični neznanec res ubit. Ubijalca so aretirali in izročili sodišču, kjer je že priznal svoj zločin.
* Bi bilo Idhko resnično. NeH dunajski časopis poroča, da Je leta 1913 neki Dunajčan hipno zblaznil ter preživel celo vojno in revoludjo v blaznici pri Dunaju. Te dni so ga ozdravljenega Izpustili. V svojem veselju nad prostostjo si je najel prvega izvo« ščka ter se dal peljati v lepi Prater. Ko je vprašal za račun, mu je rekel voznik: Samo 18*000 Ki Mož je prebledel in zajecljal: Ljubi moj, to je strašno, na to nisem bil prte pravilen. Pri sebi imam le dvajsetkronsld cekin. Voznik je pogledal zlatnik ter osorno odgovoril: Kaj pa še hočete, saj dobite še
18.000 K nazaj 1 Ozdravljenec se Je še bolj prestrašil ter zajedjal: Peljite me za teli
18.000 K zopet nazaj v blaznico.
• Tragičen konec soareje. Bogat budim* peštanski tovarnar Adolf Frflnsberg Je pozval na neko soarejo odlično družbo. In kot so se ravno najbolje zabavali, je tovarna?
ugotovil, da mu je zmanjkalo zlate cigaretne; doze. Sluge so bili takoj strogo preiskani, goste pa je tvoarnar zaprosil, naj vrnejo! dozo na katerikoli diskreten način. — Toda vse zaman. Gostje so se vsi razžaljeni razšli, tovarnar pa je neznanega tatu nazna* nil policiji. Cez flekaj dni pa le prejel zavitek z ukradeno d6zo In priloženim pismom: »Ta je doza. Uganujte, kdo vam jo je ukradel, toda drugikrat nikoliveč ne kličite detekti* vov na svoje goste!«
• 90letnica uilgattc- Letos bo tega 90' let, kar je izumel kemik I. B-. K&mmerni žveplene užigaUce, ko je sedel v ječi po* Utično osumljen. Ko je prišel iz zapora, }4 prosil uradnega dovoljenja, da bi smel praktično Izrabljati svoj izum. AU prošnjo! so mu zavrnili, češ, da so take užlgalicl opasue. Ker pa Je KSmmerer vkljub vladni prepovedi tajno izdeloval žveplenke in jiS prodajal v druge dežele, so ga oblasti pri« jele ln dele pod ključ, njegovo delavnico pa uničile. Nemški državni zbor Je sprejel zakon, po katerem je bila prodaja Kam-mererjevlh žveplenk najstrožje prepovedal na v vseh nemških deželah. K&mmerer & umrl L 1857 v veliki bedi. A že leto po* zneje so uvažali brez vsake zapreke iz An« gleške in Francoske na Nemško K&mmd* rerjeve užigaUce-
f Revizija zakona glede celibata v Ček hih. Praški listi poročajo, da vlada pri* pravlja revzijo zakona glede celibata tet! sprejemanja oziroma odstavljanja om o Ženih uradnic v državni službi. Namen rev.l* zlje je, da bodo omožene uradnice ln učiteljice lz uradov odslovljene, da prldefa na njih mesta moški.
• Politične stranke v Čehoslovaškl rt* publiki. Rekord v političnih strankah imajo! na Cehoslovaškem Madžari, ki imajo vsega vkup 22 političnih strank, med tem kš Uh imajo Nemci 10, Cehi pa 11.
m	MALI	M
	OGLASI	Hf
PRODAJA:
MLIN na tri tečaje s popolno opremo bUzu postaje, poleg Sole ln cerkve, na Jako lepem in prometnem kraju. Stalna voda. Lepo stanovanje. Cena po dogovoru. Naslov v upravi li-
sta.
1080
ENONADSTROPNA HlSA na Selu (Predovičevo Selo) štev. 49 z vrtom, pralnico ln pritiklinami po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. 1 -	1082
LEPO POSESTVO, v ravnini. oddaljeno 15 minut od postaje Dražavas pri Poljčanah. Na posestvu se lahko redi 3 do 4 krave. Več u poizve Novjivas it. 20 P- Konjice.	1085
pol or (vila)
MALO POSESTVO 1 in I orala, nova zidana hiša na državni cesti Maribora. Franc Karner, Kanl-ža, Pesnica.	1086
SRČDNJA VILA, lahek voz, pdpokrit za par konj, konjska oprema In glasovlr. Isto tam tudi volčji pes. policijsko dresiran. Naslov pri Jugoslavije«, Ma-
podružn. bor.
1087
MOŠKO KOLO. v dobrem stanju. Pojasnila pri upra-
Vi Usta._____________________1089
DOBRO ohranjeno moško kolo. Martinova c. 50. 1090 NOVO, elegantno, deloma še ne rabljeno pohištvo za spalnico, obednlco in kuhinjo. Sp. Šiška, GasUska c. 233 pritličje, desno, poleg
šole.
1091
SLUŽBE:
VEČ 'ŠIVILJ za. čepice se sprejme. Naslov v upravi lista._______________ 1088
SPREJME SE URADNICA zmožna vseh kontornih del, kakor tudi zanesljiv praktikant v lesno trgovina Ponudbe Ljubljana. poStnl predal 153, najkasneje do 30.
Junija t l 	1084
VAJENKA za prodajalko, 17 let stara, prosi za sprejem v trgovino mešanega blaga. Naslov pod »Pridna« na upravo Usta.______1078
RAZNO:
GOBE, suhe, ter Upovo cvetie Slavko Mohar, Celje Prešernova uUca 12/L 1073 ISCE SE stanovanje s 3 do 4 sobami in pritiklinami na periferiji Ljubljane tudi v novi hiši. CenJ. ponudbe pod »Uradnik 82« na upravo lista.	1079
■ Moderni pasovi, i zaponke, zapestnico (obroči), igralne znamke, v zalogi
iii
Betu heidinger;
W1EN VIL, klrchengass« 15,
 	-i——i.
Mite« mnogo denarja, ato rabite pd pretakanja piva 1 ste-
no pipo
,IKA‘. Brez izUaperanja 09L Uilimi Vsaka potrata tzkljoftns. Popolno lanstm RazptiOa proB povzetja S. KORNGUf
Wltn XIX. W«tnzlnsu S. Abi.%
Potrto srcem Javljajo podpisani vsem sorodnikom prijateljem in znanccm tužno vest, da j« nas nad vse ljubljeni soprog, oie in o&m, g.
Ludvib SchesMo
trgovec '
dn» 20. Junija ob '/«11 uri dopoldne po dolgi, težki, bolezni, previden s Sv. zakramenti v 68. letu svoje starosti preminul.
M P°8r»b dragega pokojnika bo v četrtek dne 18. junija ob 3. uri popoldne U bi is žalosti na tukajšnja pokopališče.	/
ni' ma** **dušnio4 se bo brala v petek dne 23. junija ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi. Planina, 20. lunlja 1922.
3ulUa Schucharko, soproga Ludvik. Adolf, m«i Berta, otrod Berta Schaschnrko, roj. Ofoss, pastorka Stanko, KOSL pastorja.
iii jur
laUt poStom;
tajno maslo... kg Din fr-
str L* .. kg Bli ar-sil f .. ko lo 3T-
Od svaka vrata 9 kg ser«.
I Urar;
! Ed. Skopal
HYDRAWERK
-i	Dr.	Louis	R5der
fcj Wten VII.. Zieslersasse 7.
jpecijaliteta:
Galvanski Hydra-elementi v nedostiživoj kvaliteti.
Originalne Bergman-djevi (Berlin), Instalacijski materijal, kao cijevi za inštalacije, okovi, pretikati itd.
Sve najfinijega izrada.
Veliko skladižte (i transit) izuma dobava.
r Vtfka zalaga or, zlatmas, n- » * Imdn ln iptika, - Papravila se a a bniijejo strokovno ii pod ?
II	t S 	""
"	jamna.	-
Cene nizke.
1
Med dobrim najbolišel
iilie slioje, M ii HalM Intel
Pnevmatika in druge potrebščine priporoča po solidnih cenah
tvrdka
M V0R, specialna trgovina šivalnih strojev in koles
LJUBLJANA, Sodna ulica št 7.
Glavni ln odgovorni urednik Zorka fakigu
Len Mo siiko m rebra Moleta ii Ute po 86 X
T. Grošel,
Poljanska cesta itv. 7.
sa člana, Sanice in naraščaj kakor tudi aukno za kroj priporoča tvrdka
u um
Ljubljana. Mastni trs 1&
•••••••••••• ••• ••••••••••••
z inventarjem, meblovanim stanovanjem, utihinjo in vso kuhinjsko opravo se radi družinskih razmer v Mariborskem predmestju
takoj proda.
Cima 120.000.— K. — Posredovalci izključeni. Ponudbe pod ,32“ na oglasnizavod Ivo Maribor, Slovenska ulica 15.
Izdala koocorcll datvaika ^ing/vaiawifa»
(tovarna ledu)
v sredini glavnega mesta Slavonije, blizu parobrodarske agendje in_ železniške postaje v popolnem obratu z vsemi razpolagajočimi stroji, stanovanjem in ostalimi pritiklinami, zidano leta 1921
išče podjetnika,
kateri bi pristopil s potrebnim kapitalom radi priklopitve katerekoli industrije radi izkoriščanja pogona. Prednost ima tisti, kateri bi se priključil z Industrijo, ki bi producirala papir, predelovala kosti ali podobno.
Ponudbe je poslati na:
I. JANIČ seneralno zastupstvo
JNTERREKLAM" d. d.
OSI3EK I., Trs Kralia Petra bro] 7,
pod šifro »Industrijsko poduzece'
.H
Razširjajte »Jugoslavijo",.
Tiska