GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIII. KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 S sej zborov občinske skupščine Odpraviti slabosti v kadrovski politiki Delegati zbora združenega de- h so na zadnji seji sprejemali poročila o izvajanju družbenega dogovora o oblikovanju in izva- janju kadrovske politike v Ka- mniku, o uresničevanju nacrta zaposlovanja, o gibanju osebnih dohodkov v občini in regiji ter porodio o izvajanju davčne poli- tike v letosnjem letu. Razprava ni biia posebno živahna, z dnev- nega reda pa so umaknili porod- io o uresničevanju programa iz- gradnje objektov iz samopri- spevka - na dnevnem redu bo prihodnjič. V kamniški občini se pri ure- snićevanju določb resolucije o osnovah kadrovske politike v Sloveniji, družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske poli- tike v Sloveniji ter družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kamnik še, pojavlja nekaj pomanjkljivosti. Zato so delegati med drugim sklenili, da je po- trebno organizirati komisijo ude- ležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politi- ke, ki bi skrbeli za njegovo izva- janje. Poleg tega naj bi v združe- nem delu izdelali nacrte kadrov- skih potreb, poskrbeli za dogo- vore z izobraževalnimi orgahiza- cijami predvsem na področju de- ficitarnih dejavnosti (rudarstvo, lesarstvo ipd.) izboljšali stipendi- ranje, ki je pod republiškim pov- prečjem, po možnosti pa naj bi tuđi omejili pogodbeno in nadur- no delo. Zappslovanje v kamniški obči- ni umirjeno raste, zaposlenost naj bi se letos povećala za 0,8 odstotka. Cilji politike zaposlo- vanja bi bili predvsem naslednji: produktivno zaposlovanje, ome- jevanje pogodbenega in nadur- nega dela, zaposlovanje štipendi- stov ter izboljšanje kadrovske strukture. Stvarnost je seveda malo drugačna: ni opaziti večje- ga napredka pri produktivnem zaposlovanju, prav tako ni izboljšanja kadrovske strukture, saj je med novozaposlenimi v ob- čini ćelo manj strokovnih kadrov kot lani. Ugodnejši rezultati na področju zaposlovanja priprav- nikov, saj se jih je zaposlilo že 40, čeprav kar dve tretjini za do- ločen čas. Pogodbenega dela je manj, saj je bilo letos sklenjeno za četrtino manj pogodb kot lani, opravljenih pa je bilo tuđi manj ur. Isto velja za nadurno delo. Stipendiranje je globalno dose- glo zaželene cilje, še vedno pa je precej delovnih organizacij, ki ne štipendirajo. Tako govori poroči- lo o uresničevanju nacrta zapo- slovanja v prvem letosnjem pol- letju, delegati pa so sklenili, da bi bilo potrebno obravnavati OZD, ki se ne držijo samoupravnega sporazuma o politiki zaposlova- nja ter predvsem doseči, da bi ga sprejele vse delovne organiza- cije. Sindikat je posredoval poroči- lo o gibanju osebnih dohodkov v kamniški občini, ki ga je pripra- vila v sodelovanju z delovnimi organizacijami. Delegati so bili mnenja, da ni bistvenih razlik glede na razmere v Sloveniji, vendar pa se v zadnjem času po- javljajo težave, ker se stalno po- večuje razkorak med osebnimi dohodki v gospodarstvu in nego- spodarskimi panogami. To je lahko do neke mere koristno, vendar pa bi trajno zaostajanje bilo zelo negativno in bi lahko slabo vplivalo na gospodarstvo. Delegatska vprašanja zahtevajo konkretne odgovore 16. seja zbora krajevnih skup- nosti Skupščine občine Kamnik je imela (po predlogu predsed- nika zbora Toneta Ziberta) 11 točk dnevnega reda. Delegatsko gradivo so vodje delegacij dobili vsaj štirinajst dni pred sejo, tako da so ga delegacije po posamez- nih KS lahko temeljito proučili. Vendar so v petek, 28. oktobra, v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik prav najbolj »zanimive« (po besedah delegata KS Šmart- no), točke dnevnega reda izpadle iz obravnave. In katera proble- matika je »zanimiva« za dele- gate? Odpadla je obravnava, poroči- la o uresničevanju programa iz- gradnje objektov iz samopri- spevka«; delegate je zanimala predvsem problematika v zvezi z izgradnjo novega zdravstvenega doma. Mag. Ivan Justinek je si- cer dejal, da bo poročilo obrav- navano v eni naslednjih sej, ker je v pripravljenem delegatskem gradivu na to temo trenutno pre- več protislovnosti. Ne glede na to je dal kratko pojasnilo o graditvi zdravstvenega doma. Omenil je, da bo morda potreben nov refe- rendum o tem, ali so občani za adaptacijo starega zdravstvenega doma ali za izgradnjo novega. Za slednjo so se občani sicer enkrat že odločali, vendar Medobčinska skupnost za zdravstvo trenutno ne dovoli novogradnje. Toliko je bilo zaradi vsesplošnega zanima- nja delegatov odgovorjenega. Večino je namreč zanimalo, za kaj bo porabljen denar iz 2% samoprispevka, ki ga plačujejo še od 1. maja 1981. leta. Lahko bi rekli: »vroča tema«, zato je bo treba, »zrelo« dati delegatom v razpravo. Tuđi 8. in 9. točka dnevnega reda ste bili umaknjeni iz obrav- nave. To sta: »Predlog odloka o javnem redu in miru v občini Ka- mnik« in »Predlog odloka o do- ločitvi kmetij po zakonu o dedo- vanju kmetijskih zemljišč in za- sebnih kmetijskih gospodarstev- kmetij«. Pri tem predlogu je de- legata KS Šmartno zanimalo, po kakšnih kriterjih so bile izbrane zaščitene kmetije. Oba predloga sta bila v javni razpravi, kljub temu pa bodo zaradi raznih neja- snosti (prišel so namreč pripom- *be posameznih delegacij, ki bi vsebinsko vplivale na posamezen odlok) delegati o tem govorili na eni naslednjih sej. Poglejmo še ostala, delegatska vprašanja. Delegat KS Mekinje je že na prejšnjih sejah in tuđi na zadnji vprašal, kdaj bo končno urejena preusmeritev prometa na Cankarjevi cesti. Odgovor se prestavlja s seje na sejo. Tuđi delegat KS Špitalič, ki ga je zani- malo, zakaj se bodo premije za mleko posredovale v bonih in ne denarno, na seji ni dobil odgo- vora. Poglejmo, kaj vse so na seji se obravnavali. Omeniti je treba da so bila vsa poročila in predlogi očitno dobro pripravljeni, saj so bili delegati skorajda brez pri- Že nekaj časa je znan prego- vor, ki se dotika predvsem ZDA in njenih odnosov z drža- vami »južno od Ria Grande«: kadar ZDA zakašljajo, vsa Srednja in Južna Amerika dobi nahod. V teh besedah je ne- dvomno veliko resnice, le da so se v zadnjem času razmere ne- koliko spremenile in bi lahko izrek nekoliko obrnili: kadar so države Srednje in Južne Ame- rike prehlajene, tuđi ZDA boli glava. veznik ZDA, se je spremenila v največjega svetovnega dolžni- ka (nekako 100 milijard dolar- jev dolga), a je hkrati v Južni Ameriki še nekaj držav, ki ima- jo skoraj ravno tako veliko »dolžniško« težo. In kadar nekdo govori o glavobolu, po- tem je pač treba vedeti. da se lahko razmerje med dolžnikom in upnikom (ZDA so preko Mednarodne banke za obnovo in razvoj in preko različnih ameriških nacionalnih in zaseb- Nedvomno pa so ZDA v zadnjih treh ali štirih letih v tem delu sveta veliko bolj voja- ško prisotne, kar je morda najznačilnejši izraz mnenja, da je to območje »ameriško«. In- vazija na Grenado je verjetno najbolj očiten dokaz takšnega razmišljanja in pa morda ure- sničitev Reaganovega mnenja o sebi, ko pravi »da ni zgolj retorično dosleden«. Veliko vprašanje pa je, ali si lahko ZDA s takšno neretorično do- Kdo kašlja in koga boli glava? Vsekakor je mogoče te bese- de razumeti za razmerje vsaj na dveh področjih — na vojaškem in ekonomskem. Morda se zdi. da so ZDA vsaj v zadnjem času vzpostavile nekakšno ravnotež- je med vojaško in ekonomsko »pomočjo«. čeprav se zdi, da jim več glavobola povzroča ekonomski položaj v državah »zelene« celine. Brazilija, vsaj do nedavnega veliki vojaški za- nih bank vsekakor največji po- sojilodajalec) spremeni v svoje nasprotje, ki ga je mogoče naj- bolje izraziti takole: če dolžnik dolguje malo. potem je sam v velikih težavah, Če dolguje ze- lo veliko, potem je v težavah tuđi upnik. In bojazen ZDA je predvsem v,zadnjem času vse večja, kajti težave dolžniških držav so vse večje in prav nič ne kaže. da bo kaj kmalu bolje. slednostjo kaj izboljšajo svoj položaj v teh državah, še pose- bej ob dejstvu, da jim je javno mnenje zelo nenaklonjeno. Verjetno pa drži, da so minili čaši, ko so Američani ekonom- ske težave posameznih držav uredili s finančrio injekcijo, po- litične pa z zamenjavo nenako- njenih vlad. J. KOVACIC pomb. (Ali pa morda obravnava- na tematika ni neposredno zade- vala njihovih življenjskih in- teresov!) Vladimir Korošec, predsednik komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, je poro- čal o izvajanju družbenega dogo- vora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ka- mnik. Uresničevanje kadrovske politike se odraza na normativ- nem urejanju odnosov, kar po- meni, da so udeleženci pristopili k usklajevanju svojih samoupra- vih splošnih aktov z določbami dogovorov. Iz praktičnega delo- vanja občinske kadrovske službe in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Kamnik pa se da ugotovi- (Nadaljevanje na 2. strani) • Obvestilo voznikom motornih vozi/ (Ne)odgovornost na cestah 1. Še vedno mesto Kamnik ni razbremenjeno gostotc pro- meta, ker ni izpeljana povezovalna cesta z obvoznico, vsled česar prihaja v ozkih ulicah do zastojev, neprecenljive škode na raznih objektih in zgradbah in ćelo do prometnih nezgod. 2. Z dograditvijo drugega dela severne obvoznice (most čez reko Kamniška Bistrica) se je stanje nekoliko izboljšalo ozi- roma so dani pogoji, da bi ga lahko bistveno izboljšali, saj tranzitni promet, zlasti pa tovorni promet še ni v zadostni meri preusmerjen na obvoznico, ker vozniki premalo uporabljajo obvoznico, s cimer bi lahko zmanjšali gostoto prometa v te- snem mestu Kamnik. 3. Nedisciplinirano obnašanje voznikov motornih vo'zil se kaže še zlasti v tranzitnem tovornem prometu, saj ti, pa tuđi drugi udeleženci v prometu ne vozijo po kamniški obvoznici. V bodoče bo Postaja milice Kamnik pooštrila kaznovalne ukrepe proti vsem kršiteljem cestno prometnih predpisov, zlasti pa pri voznikih tovornih vozil. 4. Spoštovanje prometnih pravil lahko zagotovi večjo var- nost in je odvisno predvsem od udeležencev v cestnem pro- metu. SPV Kamnik Uspešno oživljanje turizma Izvršni svet je na svoji seji, 2. novembra, obravnaval med dru- gim tuđi stanje na področju turi- zma v občini. Za turizem je bilo letos mnogo storjenega. predvsem na Veliki planini. Žičniške naprave je prevzelo v upravljanje Komunal- no podjetje Kamnik, ki je tuđi- vložilo veliko denarja v njihovo sanacijo, gostinske objekte pa je vzel v zakup za 5 let zasebnik. Pomembni so tuđi ukrepi, storje- ni pri združevanju gostinstva v Kamniku: Planinka, ki je bila prej pod okriljem kranjskega Centrala, se je odcepila in se priključila TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik. To je nov korak na poti ustanovitve enotne de- lovne organizacije gostinstva in žičničarstva v Kamniku. Letos so stekle tuđi priprave za takšen sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupno- sti RTC Velika planina, ki bo upošteval zakon o združenem delu in tuđi reorganizacijo go- stinstva in turizma v Kamniku. Besedilo samoupravnega spora- zuma je že pripravljeno, s tem pa je podana tuđi možnost. da se SIS RTC Velika planina regi- strira. Pripravljen je tuđi osnutek sa- moupravnega sporazuma o zdru- žitvi v turistično poslovno skup- nost Kamnik. ki naj bi omogočila uresničevanje skupnih interesov in poslov pri gostinsko-turistič- nem poslovanju v kamniški obči- ni. Udeleženci - DO Planinka. Komunalno podjetje Kamnik. Zavod za gojitev divjadi Kozo- rog. Kulturni center Kamnik. Arboretum Volčji potok in Obrt- no združenje Kamnik - naj bi sporazum o ustanovitvi skupnosti sprejeli novembra, delovati pa naj bi pričela januarja 1984. V Kamniku so bile letos tri turistične prireditve. ki so po šte- vilu obiskovalcev in udeležencev. obsegu in programu presegle ob- činske okvire. Prireditelji so se potrudili, vendar pa so se pojavi- le nepravilnosti, saj organizatorji posameznih delov prireditev nišo bili dovolj povezani, pa tuđi deli- tev ustvarjenega dohodka ni bila vedno sorazmerna vloženemu, delu. Januarja prihodnje leto naj bi se povsčala turistiena taksa, ki bo omogočila pokrivanje potreb v turizmu. Denar naj bi predvsem porabili za izdajo propagandnega gradiva (prospekt, informator). saj so zaloge iz prejšnjih let že skoraj pošle: iz teh sredstev pa naj bi se financirale tuđi turistič- ne prireditve in dejavnost turi- stičnih društev v občini Kamnik. Kljub vrsti problemov. ki so se pojavljali. je bilo letos v turizmu mnogo storjenega. zato je izvršni svet izrekel pohvalo vsem, ki so vodili akcije za oživljanje turi- zma v Kamniku. MATEJA REBA ŠT. 19 > S seje izvršnega sveta KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 OD VSEPOVSOD Veliko težav pri nabavi surovin • Pripravnik! hitreje dobivajo delo BEOGRAD - Kot ugotavlja zvezni zavod za statistiko, so lani v Jugoslaviji zaposlili približno 70 tisoč pripravnikov, kar je največ v zadnjih petnajstih letih. Hkrati pa je skrb zbujajoč podatek, da imamo trenutno še 915 tisoč nezaposlenih, med njimi pa je 76 odstotkov mlajših od trideset let. Od januarja do julija letos se je število pripravnikov na Hrvaškem povećalo za šest odstotkov, v Makedoniji za 43,8 v Sloveniji za 13,5, v Vojvodini pa le za odstotek. • Realni osebni dohoditi še vedno upadajo LJUBLJANA - V letošnjih osmih mesecih je slovenski povprečni osebni dohodek znašal nekaj več kot 16 tisoč dinar je v, kar pomeni, da je bil zneskovno za 21,3 odstotka višji kot v lanskih osmih mesecih. Vendar so se letos življenjski stroški tako povećali, da so osebni dohodki letos realno za 9,3 odstotka manjši kot v istem obdobju lani. Najvišje osebne dohodke v tem času so imeli zaposleni v rudarstvu (povprečno 24 tisoč dinarjev), najnižje pa socialnem varstvu (13.580 dinarjev). Avgustovski čisti osebni dohodek je bil v Sloveniji 18.721 dinarjev in je bil za 29,8 odstotka višji kot avgusta lani. • Koliko bo prinese! hirizem BEOGRAD - Čeprav smo od turizma letos pričakovali veliko, pa vse kaže, da še nekaj časa ne bo čisto natančnih podatkov, koliko smo od njega tuđi resnično dobili. Od začetka januarja pa do 10. oktobra se je v blagajne nateklo 782,6 milijona dolarjev. Kot trdi Narodna banka Jugoslavije, je ta vsota za 30 odstotkov večja kot lani v tem času. Turistični delavci so načrtovali, đa borno letos s turizmom zaslužili milijardo in 350 milijonov dolarjev. • Ni deviz, ni papirja BEOGRAD - Zaradi takšnih ali drugačnih težav, ki jih imata edina izdelovalca časopisnega papirja pri nas, Djuro Salaj iz Krškega in Mitros iz Sremske Mitrovice, bo preskrba časopisnih hiš z rotacij- skim papirjem do konca leta še neredna. Obe tovarni sta namreč jugoslovanskim časopisnim hišam dosedaj izročili oziroma prodali le nekaj več kot 79 tisoč ton papirja, čeprav bi ga morali 96 tisoč ton. V obeh tovarnah pravijo, da je položaj nejasen predvsem zaradi po- manjkanja deviz za uvoz reprodukcijskih materialov in surovin. Od odobrenih 15,6 milijona deviz iz rezerv Narodne banke Jugoslavije so dosedaj dobili 40 odstotkpv predvidenega denarja, so med drugim povedali na skupnosti založnikov Jugoslavije. Papimce so obljubile da bodo letos za domaći trg priskebele 124 tisoč ton papirja. • Vse večji pririski na invalidske komisije BEOGRAD - Kot so ugotovili na seji komisije Zveze pokojnin- skih skpnosti Jugoslavije za sistem, nekako 250 tisoč zaposlenih Jugoslovanov pošilja vloge invalidskim komisijam, pri čemer gre v 80 odstotkih za prošnje za invalidsko upokojitev. Čeprav za nekako 60 odstotkov teh prošenj ugotovijo, da nišo utemeljene, pa pritisk na komisije ne ponehuje. Ob tem so na seji povedali, da ne bi smeli biti brezbrižni do tega pojava, saj vsako zbiranje dokumentacije za komisije stane od šest do sedem tisoč dinarjev RDEČI KRIŽ POZIVA Na Rdeči križ se s prošnjami za pomoč obračajo številni prebivalci. Bliža se zima in hladno vreme, zato je taka pomoč še bolj potrebna. Trenutno bi odbor Rdečega križa najnujnejše potreboval naslednje blago: več parov moških čevljev štev. 42, moške obleke za odrasle, moško pefilo za odrasle, oblačila za deklice stare 4, 6, 7, 8 in 10 let, oblačila za dečke stare 4, 8 in 10 let, za otroke obutev do 10 leta starosti. Rdeči križ prosi vse občane, ki imajo navedene izdelke, pa jih lahko odstopijo in prispevajo kot pomoč potrebnim, da jih izročijo RK, ki jih bo podelil prosilcem. Solidarnost in želja za pomoč je med prebivalci vedno navzoča, zato RK upa, da bo tuđi ta akcija uspešna. Zaprošene izdelke prinesite na sedež RK Kamnik, Mai- strova 25. Vsem darovalcem iskrena hvala. St. (INadaljevanje s 1. strani) ti, da to področje še vedno- ni dovolj dobro urejeno. Združeno delo bi moralo narediti kvalitet- nejše premike na področju sti- pendiranja; dosegli naj bi se nor- mo - en stipendist na sto delav- cev. Omogočiti je treba zaposlo- vanje večjemu številu pripravni- kov. Kadrovska služba občine bi morala ob ažurno vodeni eviden- ci poslovodnih organov v sodelo- vanje s kadrovskimi službami združenega dela doseći pravilno vođenje postopkov za izbiro in- dividualnih poslovodnih organov in zmanjšati število prepoznih razpisnih postopkov. Nekateri udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju ka- drovske politike v občini Kamnik nimajo sprejetih dolgoročnih in srednjeročnih planov kadrovskih potreb, niti sprejetih izobraže- valnih programov. V posameznih delovnih orga- nizacijah, kjer se odraza še dokaj ekstenziven pristop k načrtova- nju zaposlovanja, prevladujejo potrebe po kadrih brez strokov- ne izobrazbe. V načrtih zaposlo- vanja nišo upoštevane dejanske kadrovske in gospodarske mož- nosti, ampak se zlasti v večjih delovnih organizacijah bolj rae- hanično proučevani na osnovi proizvodnega nacrta. Planiranje kadrovskih potreb mora biti sestavni del vseh pla- nov razvoja podpisnic dogovora, saj so prav kadri osnovni nosilci razvoja: Tuđi uresničevanje na- čel delitve po delu se v temeljnih organizacijah, delovnih organi- zacijah in skupnostih različno uveljavlja. V vsebinskem pogle- du je še veliko odprtih vprašanj. Tako je tuđi destimulativno vre- dnoteno kvalificirano delo v ne- posredni proizvodnji oziroma enačenje s kvalificiranim - to je tuđi posledica kratkoročnih usmeritev, kar vpliva tuđi na slabšo stimulativnost za izobra- ževanje iz dela in ob delu in na vključevanje mladih v proizvo- dne pokliče. V kadrovski politiki v krajevnih skupnostih bi morali poskrbeti za boljšo uresnićitev načela rotacije različnih funkcio- narjev, je dejal predseditik skup- ščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek. Dejal je, da je krog Gospodarstvo naše obćine je v devetih mesecih tega leta doseglo za odstotek večjo proizvodnjo kot lani v enakem obdobju, prvi podatki o poslovanju v posamez- nih delovnih organizacijah pa so nasiednji. V Rudniku kaolina in kaloita ovirajo poslovanje težave pri na- kupu rezervnih delov zaradi po- manjkanja deviz, septembra in oktobra jim je primanjkovalo tu- đi tekočih goriv. V tozdu kaolin so lanskoletno devetmesečno proizvodnjo dosegli le 86,7 od- stotno. Težave zaradi pomanjka- nja delovne sile so manjše, de- lovna organizacija naj bi devet- mesečno obdobje zaključila brez izgube. V Donitovem tozdu Trival bo- do predvidoma dosegli načrtova- ne finanćne rezultate, obseg pro- izvodnje so v primerjavi z ena- kim obdobjem lani dosegli 90,1 odstotno. V tozdu Kemostik iste delovne organizacije konvertibil- nega izvoza ne dosegajo, finačni rezultati pa so nekoliko boljši kot v polletju. Čeprav imajo težave pri uvozu repromateriala, so proizvodnjo povećali za 18,3 od- stotka (primerjalno z lanskim de- vetmesečjem). V Titanu se fizični obseg proiz- vodnje povečuje, predvsem na račun večje proizvodnje okovja za smuti v tozdu Ključavnice in okovje (septembra so proizvedli 62 odstotkov več kot lani v istem mesecu). Predvidevajo, da bo dohodek večji za 40 odstotkov, skrbi pa jih povećanje bolniških izostankov, nabava surovin in re- promateriala, težave imajo zara- di pomanjkanja rezervnih delov in iztrošenih strojev. Alprem naj bi devetmesečje zaključil z 10 odstotkov slabšim finančnim rezultatom kot lansko enako obdobje, predvsem zaradi razlik med nabavnimi cenami materialov in cenami izdelkov. Težave imajo tuđi pri nabavi ma- terialov (barve, laki, cevi, alumi- nijasta pločevina), dobavitelji za- htevajo devizno udeležbo in predplaćila. Kmetijska industrija Kamnik je produktivnost povećala za okrog 3 odstotke, vsi tozdi bodo po oceni devet mesecev zaključili brez izgub. V tozdu Kamnik de- lajo zaradi pomanjkanja surovin s polovično zmogljivostjo, težave z nabavo surovin imajo sicer v vsej delovni organizaciji, pri- manjkuje pa jim tuđi delavcev, tako da delavci skupnih služb de- lajo tuđi v proizvodnji, V Svilanitu jim primanjkuje predvsem bombažne preje, tako da vsak dan stoji približno deset strojev, pomanjkanje deviz pa onemogoča tuđi nakup novih strojev. Načrtovani izvoz bodo uresničili le z največjimi napori. Prve ocene o poslovanju v Utoku predvidevajo, da bo celot- funkcionarjev, ki so vključeni v delovanje krajevnih skupnosti preozek. Mladim je treba dati možnost, da se v večji meri vklju- čijo v družbenopolitično delova- nje. Pri tem, je dejal, je motiva- cija za delovanje v družbenih in- stitucijah različna. Za nekatere je materialna zadovoljitev pre- malo. Včasih je moralna spodbu- da (priznanje, javna pohvala ipd.) veliko več vredna. Na seji zbora KS so delegati posluša!i še poročilo Petra Jer- mana, predsednika sveta za obli- kovanje in delitev OD in SP pri OS ZSS Kamnik, ki je podal in- formacijo o gibanju OD v občini Kamnik in regiji in poročilo Bo- risa Bavčarja, direktorja uprave za družbene prihodke, o izvaja- nju davčne politike v občini Ka- mnik v letu 1983. MATEJA REBA ROMANA GRČAR OBVESTILO Krajevna organizacija ZZB NOV Šmartno obvešča in obe- nem vabi praporščake, družbenopolitične organizacije in ob- čane na odkritje spomenika 19 talcem, ki bo v Šmartnem naspioti osnovne sole, v nedeljo 20. novembra 1983, ob 14. uri. V nedeljo, 27. novembra 1983, ob 14. uri pa bo odkritje spominskega obeležja Tončičovi družini v gozdu pri Šimnovcu v vaši Hruševka. Slavnostni govornik bo tovariš Franc Hribar- Lovro. V kultumem programu bodo sodelovali OO ZSMS Šmartno, pevski zbor Šmartno in učenci OŠ Šmartno. ni prihodek v tozdu Konfekcija za 42 odstotkov, v tozdu Usnjar- na za 92 in tozdu Maloprodaja za 116 odstotkov večji. Čeprav ima- jo težave pri nabavi kož (domaći dobavitelji zahtevajo devizno udeležbo, predplačila in sovlaga- nje, tuje kože pa so precej dražje od domaćih), so proizvodnjo v primerjavi z lanskim devetme- sečjem povećali za 6,6 odstotka. V Zarji ocenjujejo, da bo ce- lotni prihodek večji za 42 odstot- kov, vendar bo dohodek zaradi naraščanja porabljenih sredstev precej skromnejši. Konkurenca na trgu je velika, kupci vse pogo- steje zahtevajo posojila, tako da ima delovna organizacija zaradi tega težave z likvidnostjo. V Eti so dosegli 86 odstotkov lanskoletne devetmesečne proiz- vodnje predvsem zaradi slabše letine. Dohodek bo nižji zaradi razkoraka med nabavnimi in prodajnimi cenami. V devetih mesecih so dosegli 59 odstotkov planirane prodaje, vendar pred- videvajo, da bodo plan do konca leta izpolnili. Eksperimentalna tkalnica bo ob devetmesečju poslovala pri- bližno tako uspešno kot v poilet- ju, v Komunalnern podjetju Ka- mnik bo izguba približno milijon din večja kot v polletju, v Stolu so lanskoletno proizvodnjo dose- gli 97 odstotno, Menina pa je v primerjavi z lanskim devetme- sečjem proizvodnjo povećala za 13 odstotkov. Šentvidčani v Tuhinjski dolini Komisija za obujanje in ohra- njanje tradicij NOV pri občin- skem odboru ZZB NOV Kamnik je v Kamniškem ohćanu pričela objavljati poti do obeležij NOV po občini. Ta pot, kot pripominja avtor, ni dokončna, zato prosi za pri- pombe pred izidom vodiča, da bi bil ta čim bolj natančen. Vodič bo izšcl prihodnje leto. Kljub tej avtorjevi pripombi so se nekateri že odločili, da obišče- jo del teh obeležij. Tako se je odločila tuđi osnov- na šola narodnega heroja Alojza Kebeta iz Šentvida nad Ljublja- no, da obišče spomenik dr. Petra Držaja v Češnjicah v Tuhinjski dolini; dr. Peter je padel kot sa- nitetni referent IV. operativne zone 31. 12. 1944 v tej vaši. Po- leg tega spomenika so obiskali tuđi spomenik na Prevojah, kjer je pokopanih 192 borcev iz raz- nih partizanskih enot. Hoteli so obiskati tuđi bolnišnico »pod Li- po« v Tuhinjskem grabnu, ven- dar je za ta obisk zmanjkalo časa. V sodelovanju z osnovno solo v Zg. Tuhinju se je tako 6. okto- bra pripeljalo iz Šentvida osem avtobusov z učenci vseh razredov osnovne sole in s celotnim uči- teljskim zborom. Do Češnjic so se pripeljali ob napovedani uri t. j. ob 9.30. Pred spomenikom so obiskovalce pri- čakali domaćini, domaći šolarji so pripravili lep kulturni pro- gram. Obiskovalcem so predsta- vili delo dr. Držaja pred vojno in seveda njegovo borbeno pot med vojno do 31. 12. 1944, ko je dal tuđi svoje življenje za svobodo. Član komisije za ohranjanje tradicij NOV pri občinskem od- boru ZZB NOV pa je obiskoval- cem na kratko opisal razvoj NOV v Tuhinjski dolini od 1941 do osvoboditve. Predvsem je po- udaril pomen Menine planine in vseh vaši na južnem pobočju te planine, zlasti v veliki ofenzivi sovražnika v letu 1942 in v zadnji ofenzivi v zimi 1944 na 1945, ko je sovražnik z vsemi silami priti- skal na naše partizanske enote, da bi si izsilil pot proti severu. Govornik je opisal tuđi zgodo- vino doline in vaši Češnjice od nastanka do danes. Po šolski malici na sončni liva- di v Češnjicah se je osem avtobu- sov odpeljalo iz Češnjic do Laz, kjer jih je pri spomeniku na Pre- vojah pričakal predsednik kra- jevne organizacije ZB NOV Tu- hinj. Anton Podbevšek-Srečo, jim je na kratko opisal celotni razvoj Tuhinjske doline med NOV, predvsem pa napore pri gradnji bolnišnice »pod Lipo«, njeno vzdrževanje med vojno, napore ranjencev, zdravstvenoga in ostalega osebja ter požrtvoval- nost in zvestobo vseh ljudi iz nje- ne blizine, predvsem v zimi 1944/1945 v veliki sovražni ofenzivi. Poleg tega jim je opisal tuđi življenje v današnji KS. Takšnih organiziranih obiskov si krajani KS Tuhinj, kot tuđi ostale KS želijo čim več. Vodiči do spomenikov so obiskovalcem ob predhodnem obvestilu vedno na razpolago. JOŽE JERAŠ Razmišljanje o spomenikih Spomenikov je preveč. Takih, ki se vključujejo v svoje okolje in takih, ki so koristili samo obrtni- ku. Potem so se tak/, ki jih posa- mezniki puščajo za seboj. Sama imam najrajši tište spomenike, ki so posejani po kraškem svetu, grapah in globačah ter tište ob robu gozdov, pod krošnjami sta- rih dreves s skromnimi napisi: »Tu počiva slovenski partizan«, » Tu počiva mlad junak, padel za domovino«, »Kdor je dal življe- nje za domovino, je dal največ«, »Za kar sem umri, bi hotel še enkrat umre ti.« V dolgih letih se je tuđi v teh stihih nabra/o kanček ironije. Ležim na mizi ene izmed ljub- ljanskih klinik. Skozi priprte ve- ke motrim predstojnico oddelka, ki z veščo roko vrta po mojem drobovju. Nič se ne bojim. »Je ta aparat nov?« »Ne, je že malce pokvarjen.« »Kaj pa tale ročka?, pritegnite jo k sebi.« Tu se že malo zdrznem. Toda še ve- dno zaupam. Čez nekaj minut lebdim v glomaznem podzemlju klinike, kakor izgubljena v veso- Iju. Vlečem na uho klice in pogo- vore ljudi v belem. »Anti lioti- ki..« »Nimamo!« »Kako to, saj so bili še včerstj!« »Danes jih pa ni več!« »Aparat številka I« »Ni- mamo, je pokvarjen.« »Kaj ni- mamo nič?« Tesno mu je pri srcu. Postaja mi slabo, strah me je. Tišti hipže stoji ob meni dobra vila - nasme- jana sestra Barbara. »Gospa oprostite, da ste morali čakati. Na drugem hodniku sem iskala voziček,- ker ga mi nimamo,« in že sva odškripali proti oddelku. Utrnila se mi je mise/; ali ne bi Jata, TOZD Reja, OE Duplica bo razprodajala peteline in kokoši težkega tipa v farmi Potok pri Komendi. Kokoši s povrečno težo 3,70 kg (petelini 4.80 kg) so primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Kokoši in peteline bomo prodajali od 11. 11. 1983 do predvidoma 19. 11.1983 vsak dan od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. Priporočamo ugoden nakup. Cepljenje proti influenci Obveščamo vse prebivalce občine Kamnik, da poteka cepljenje proti influenci v splošnih ordinacijah ZV Kamnik vsak dan od 7h do 19h. Cena popolnega cepljenja: 2x 135,54 din. ZV Kamnik bilo bolje, da bi namesto spome- nikov nabavili tehniko za zdrav- stvo, ki bi v rokah priznanih zdravstvenih strokovnjakov do- bila neslutene razsežnosti. To bi bili najlepši spomenik človeštvu. Borci, zdrav/e nas vseh je te- meljito načeto. Ne bo dolgo, ko se ne bo nihče več zmenil za nas. Pojdimo še enkrat v akcijo! To pot za zdravstveno tehniko. SpraSujem se, kdaj smo tako strašno osiromašili? Kdo je kriv za tako stanje? Delavci pravijo: »Mi nismo krivi za ta položaj.« Borci govorijo: »Za to se ni spla- čalo boriti, za to nismo krvaveli!« Komunisti poudarjajo: »Mi smo čuvarji pridobitev.« Kdo je potem tista neznana - znana sila, ki je udarila mimo teh milijonskih množic in iz bogate dežele napravila oskubljeno He- mingvejevo ribo. Sicer pa - tuđi to je spomenik nekegu ljud- stva . MARICA BREJC Otvoritev naše sole Na dan pionirjev, 29. septem- bra, smo imeli otvoritev naše so- le. Ob 13. uri smo se zbrali pred solo. Povabljeni so bili starši, pred- stavniki občine in drugih šol. Predsednik občine je prerezal trak pred vhodom. Učenka Cvetka se je v imenu vseh pionirjev zahvalila za novo solo in vse povabila v jedilnico na proslavo. Najprej smo nastopali mi, nato pa pevski zbor iz OS Frana Al- brehta in harmonikarji iz glasbe- ne sole Kamnik. Na koncu je za- plesala folklorna skupina iz Mengša. Nato smo si ogledali solo. Šola se imenuje OŠ 27. julij Kamnik. BRIGITA POLJANŠEK uč. 3. razr. OŠ 27. julij, Kamnik Delovna skupiiost Strokovne službe SIS išče SNAŽILKO za nedoločen čas s skrejšanim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov: De- lovna skupnost Strokovne službe SIS Kamnik, Titov trg 9 Obveščamo vse numizmatike in privržence zbiranja starega denarja, da imamo srečanja vsako drugo in četrto soboto ob 18. uri v postorih Društva upokojencev Kamnik, Kolo- dvorska ulica 5. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 Šmarski kulturni dom raste Plaz se je ustavi! Že pred dvemi leti smo obiska- li Kuliarjevo domačijo v Sovinji peči in zapisali, da zemlja na bre- gu za njihovo domačijo drsi, da je že podrla kozolec in da je zato potrebna širša dnižbena akcija. Resiti je bilo treba spomeniško zaščiteno kmetijo, v kateri so med vojno Nenici pobili in zaž- gali dvanajst ljudi iz Kuharjeve in Poljanškove družine. Danes je tu grobišče s spomenikom. Tuđi ta se je zaradi drsenja zemlje že začel nagibati. Gospodinja Slavka Kuhar nam je povedala, da so prvo večjo razpoko v zemlji prvič opazili že pred petintridesetimi leti. Ponov- no je zemlja začela drseti pred trinajstimi leti. Oktobra 1980 pa je velik plaz zasul cesto in podrl kozolec, ogrožal pa je tuđi go- spodarsko poslopje. »Cesto ndm je zasipalo vsako leto, a to smo že očistili. Težje je bilo, ko nam je začelo pokati zi- dovje pri hlevu. Tuđi tega smo začeli obnavljati. Vendar smo sčasoma uvideli, da samo z od- stranjevanjem posledic plažu ne homo nikamor prišli. Potrebno je bilo preprečiti nadaljnje drsenje plažu. Pred petimi leti smo za- prosili za pomoč občinsko skup- nost.« Akcija se je začela. Enaino- semdesetega leta si je strokovna komisija ogledala plaz. Omeniti velja, da je lastnik visinske in zaščrtene kmetije Matija Kuhar sam, na svoje stroške, in s po- močjo sosedov odstranil narinje- no zemljo ter zabil lesene opor- nike v štirideset metrov dolgo za- gatno steno. Sam je izkopal tuđi jarek prek plažu in s tem delno speljal površinsko vodo drugam. Će tega ne bi storil, bi plaz hlev že zdavnaj porušil. Komisija za ugotavljanje in ce- nitev škod je na prvem ogledu, 9. junija 1981. leta, ugotovila, da zemeljski plaz še vedno drsi in da se že kažejo deformacije na za- gatni steni, ki jih je povzročila moćna podtalna voda. Takoj je bilo treba ukrepati, k sanaciji pa pristopiti po studiji in predlogu, ki ga je izdelal Geološki zavod iz Ljubljane. Potrebna je bila dre- naža nad plažom in površinski odvod vode po koritnicah na ne- nevarno območje (prva faza sa- nacije). Komisija je že takrat ugotovi- la, da je na hlevu škode za pri- bližno 300.000 din. Za sanacijo hleva bi bilo potrebno obnoviti temelje, sanirati zidove in popra- viti ostrešje. Stroške tega popra- vila bodo morali pokriti Kuhar- jevi. Pojavil se je torej problem financiranja obširnih del, ki jih je predlagala komisija. Vsekakor je bilo treba izvesti akcijo združe- vanja sredstev po principu soli- darnosti, v katero bi se vključilo ćimveć dejavnikov v občini. Organizator vseh potrebnih del za izvedbo sanacijskega nacr- ta je bila krajevna skupnost Sela, ki je izdelala tuđi plan financira- nja. Sredstva za sanacijo plažu so zagotovili: - Sklad za elementarne nesre če občine Kamnik - 500.000 din - Kmetijsko zemljiška skup- nost Kamnik - 155.515 din - Samoupravna komunalna skupnost Kamnik - 122.730 din - Gozdno gospodarstvo Ka- mnik - 100.000 din Sama krajevna skupnost Sela je denarno prispevala 50.000 din. V tem primeru se je, kot vidimo, izkazala velika solidar- nost družbenih dejavnikov, poh- valiti pa velja tuđi kraj. skupnost Sela, ki je s svojo zavzetostjo in dobro organizacijo pripomogla k hitrejši rešitvi tega problema. Izvajalec del je bilo Vodnogo- spodarsko podjetje Ljubljana, TOZD Hidrogradnje, projektant pa Hidroingeniring Ljubljana. Delati so začeli jeseni 1982. leta. Imeli so nekaj težav s terenom, saj je plaz zelo globok, zemlja pa ilovnata. Letos spomladi so prvo fazo sanacije plažu končali. Do- sedanja dela so veljala pribl. 900.000 din. Plaz bodo sedaj nekaj let opa- zovali, na osnovi rezultatov pa se bodo kasneje odiočali o tem, ali bo potrebna druga faza sanacije plažu ali pa morda ćelo prestavi- tev gospodarskega poslopja na nenevarno področje. ROMANA GRČAR Šmartčani so veljali za delavne in vnete pobornike kulturnih de- javnosti. Kako je dandanes? »Res je. V našem kulturnem društvu je nekoć živela dramska sekcija, pa pevska družina in knjižnica. Povezani so bili s solo in razgibali kraj in okolico. Ka- sneje je vse zamrlo, tam v 60 in 70 letih,« je povedal Franc Mo- dnjan, pređsednik KS Šmartno. Pogoji dela pač nišo bili naju- godnejši? »Nišo. Ni bilo kadrov, ni bilo ljudi, ki bi sodelovali, ni bilo de- narja in prostorov. Navdušenje je povsem zamrlo.« - Sedaj se obraća na bolje? Da, sedaj gre na bolje. Mladi- na je solana, delavoljna in naj- važnejše, obetajo se nam novi društveni prostori. Po prvih uspehih bo pritekal tuđi denar.« - Kaj se je spremenilo? Pred leti se je iz dotrajane zgradbe na koncu vaši preselila nižja osnovna šola. Iz prenovlje- nega zadruženega doma pod vas- jo smo zgradili sodobno solo in preselili učence. Tako je ostala stara zgradba prosta in prazna, medtem ko krajevni urad, druž- benopolitične organizacije, mla- dina, teritorialne obramba, dramska sekcija in knjižnica nišo našli prostega mesta ali so se seli- li. Pogovorili smo se in se odloći- li, da zgradimo nov kulturni dom.« - V stari soli? Ali ni to preve- lik zalogaj? »Stara šola bi bila za vse seve- da pretesna. Solo je bilo treba prezidati, povećati, prenoviti. Odziv krajanov za pomoč je bil velik; nekateri so darovali les, nakupili gradbeni material, ga navozili, rušili, zidali. Vsak se je obvezal delati določeno število ur.« - In je steklo? Inspekcija pozor - podgane! Če verjamete ali ne, začelo se je s prizidki. Pred mnogimi leti smo se opredelili za zeleniće in v svoji vnemi pribili, da borno tu zidali hiše po vzoru Axelmunteja na Capriju in enake rožnate vrtove. Pa se je nekdo spomnil, da je utesnjen in začel je zidati prizidek. Soseda je v strahu ugo- tovila, da ji bo sosed gledal na krožnik in v posteljo. Pritožila se je, a brez uspeha. Prizidek je rastel zidak za zidakom. Začela se je svaja in natolcevanja mnogih, odkod toliko denarja in da nekateri vse smejo. Tuđi sonca je zmanjkalo med hišama. Na tako potrebne sosedske odnose ni nihče pomislil. Zatem so začeli rasti še kozolci, ute in utiče. Strah pred mrazom je začel zidati drvarnice, strah pred brezmesnimi dnevi pa kurnice in zajčnike. Slednji pa so najboljše farme za misi in podgane. Nekdo se je spomnil, da je prislonil pasjo hišo pod okno sosedove shrambe in da bi vse to zaščitil, je privezal psa volčjaka. Pa se je zgodilo, da je privijugala neki dan po ulici velika, mokra podgana, za njo se je risala crna lisa od onesnaženega repa, skočila je na prvi štrcelj ograje in zvedavo gledala v ljudi. »Prihajam iz velike kanalizacije, tam se obna- šamo čisto po človeško - plavamo na kruhu, šunki in siru, ćelo oblekle bi se lahko. Med seboj se ščipljemo, gledamo mrko izpod čela, spodre- zujemo frake in spodnašamo stoičke, da je vese- lje, res pravi užitek!« Popravila se je na štrclju, da je pokazala svoje košcene dolge prste; poti- pala se je po prsih, kakor da bi preverjala medalje in dobesedno zarigala, da je pokazala svoje štiri glodače in so ji pene letele iz ust. »Kaj ni ogabna?« pravi nekdo. Sosedov Jože je šel še dlje; »Presneta mrha stara, ubil te bom!« se sklonil, pobral kamen in zadel. Vsa sploščena napol osivela, z rdečo rano na temenu je še zadnjič zavijugala med vrtove. Da se bo na tem onesnaženem prostoru igrala otročad, ni nihče pomislil. Z maščevalnim pogledom je gledala nazaj, ćeš, »še me boste pomnih. Na farmah raste nov zarod misi in podgan. Ne boste se nas znebili!« Iz rdeče rane na temenu so ji kapljale krvave srage in to pot risale za seboj rdečo nit. Žar v crnih očeh je ugasnil: »Hitim, danes me je potolkel en človek, jutri me bo drugi ali pa me bo pohodila inspekcija, če bo sploh prišla.« M. B. »Lani smo zastavili, nakupili in navozili gradbeni material, dozi- dali prizidek, zabetonirali strop in tla, ometali zidove, napeljali manjkajočo električno napelja- vo, cevi ccntralnega ogrevanja, itd. Vse nekvalificirane in kvalifi- cirane delavce smo našli doma. Domala zastonj. Le za malico, in pijaco je bilo treba poskrbeti. Vsakokrat je delalo vsaj 15 ljudi, pa tuđi trideset.« - In mladina? »Će ne bi bilo nje, dela ne bi tako napredovala, manj bi bilo opravljenega. Tako pa imamo zdaj v pritličju, na desni strani, sejno sobo in krajevni urad, v prizidku je soba fotografskega krožka in knjižnica, na drugi strani hodnika, torej levi, je iz nekdanjega razreda in prizidka nastala dvorana z odrom in po- sebno oblačilnico. Dvorana meri 20x 10 m. V pritličju so tuđi po- vsem nove sanitarije. Na dvignjenem podstrešju bo stanovanje za hišnika, mladinska dvorana ter dvoranica za gasilce. Tuđi ostrešje bo na novo postav- ljeno in prekrito. Prostorov bo već in marsikdo bo dobi I streho. Vsa dela cenirno na okrog 300 starih milijonov, vsa[ 250 milijo- nov bi še potrebovali. Veliko so nam pomagale nekatere kamni- ške tovarne, posamezni vašćani in krajevna skupnost z okrog 60 milijoni. Opravljenih je bilo 4 tisoč delovnih ur.« - Zima je pred vrati? »Upamo, da je še ne bo kmalu. Će bi bili gradbeni nacrti prej odobreni, bi bilo že marsikaj po- storjenega. Tuđi jesenska polj- ska dela so nekoliko zavria grad- njo. Do zime moramo usposobiti sejno dvorano in krajevni urad, do spomladi sobo fotografskega kluba in knjižnico. Upamo, da bo kulturni dom na- red do praznika, junija meseca prihodnje leto.« - In knjižnica? »Matična knjižnica iz Kamni- ka naj bi dala police, knjige in pohištvo ter plačevala knjižnićar- ko. Gotovo bi našli solano dekle, v vaši, ki bi bilo voljno pomagati v knjižnici. Skrb za varstvo knjiž- nice in seveda knjig pa bo prev- zel upravljalec kulturnega doma v Šmartnem.« Z. S. Pesem me sprošča Ne vem, kateri mladinec pri dvajsetih se še lahko pohvali s toliko zvezki pesmi in s toliko večeri svoje poezije kot Ferdo Košmrlj. Ćloveku se včasih zdi, da Ferdo vidi prav v vsakem člo- veku in v vsakem predmetu pe- sem, da mu bo kmalu postalo življenje pesem, morda nikoli za- peta, kaj sele izpeta... »Pišem pesmi in prozo. V tem se sproščam. Ko čutim napetost, nastane najlepše. Pesmi so moj izhod. Če jih ne bi imel, ne bi mogel povedati tega, kar"ćutim. Mislim, da so pesmi izraz človeka v meni.« Tesnobni trenutki, ki jih do- življa vsak mlad človek, najpogo- steje izzovejo Ferda, da se zaupa papirju. Njegove želje nišo veli- ke in drage, saj si želi le človeka, s katerim bi mu bilo lažje hoditi skozi življenje, človeka, ki bi mu v trenutkih osamljenosti in obu- pa rekel toplo besedo. »Le kako rad bi lučprižgai in razsvetlil temno sobo. Zakaj mrači se. Kako rad bi žarnim imel, težko brez luči bom živel. ki bi vodila me skozi življenje. Mrači se, mene pa postaja strah teme...« » Rekel bi ti Ijubezen. ■ Rekel bi ti radost! Rekel bi ti sonce! Rekel bi ti mladost! Rekel bi ti strast. rekel bi ti bolečina, rekel bi ti voda, ki teče iz mojega mlina. Rekel bi ti krona, rekel bi ti srček, rekel bi ti bonbonček. rekel bi ti Simona. Veš, vse to bi ti rekel, , ko biskupaj ležala, veš, vse to bi ti rekel. ko bi se skupaj igrala. veš, vse to bi ti rekel in nazadnje bi ti rekel tuđi - hvala!« Ferdo, ki je zaradi invalidnosti že dolga leta v kamniškem ZUIM-u življenje verjetno poz- na mnogo bolje kot većina nje- govih vrstnikov. Ne piše pesmi le za zabavo ali delo zaradi delgča- sa, piše da izpove svetu svojo bolečino, svojo-navidez tako pre- prosto željo, pa tuđi zato, da nam vse pove, kaj mu v svetu ni všeč. Njegove pesmi o rožah, o travah, o drevesu. o zelenju... nišo le pesmi o naravi, ampak je v njih tuđi krik po svobodi, prostosti, samostojnosti... Ne nasprotuje soli, kot mnogim dijakom pa tuđi njemu ne »ležijo« vsi predmeti in najtežji zahtevajo od njega veli- ko časa in moči, ki bi jih želei porabiti za pisanje. IRENA URBANEC Šivilji ali krojači« nudim delo na domu. Ponudbe na uredništvo Kumniškeea ol>- Ćana. Čišćenje vseh vrst talnih oblog (tapison, itison ipd.) in čišćenje stekla. MILAN DEIS1NGER, Kidričeva 35, Kamnik, tel. 831-74« MONTAŽA TV anten. Matija ZIBELN1K, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466. Razstava skupine >NOVA< V galeriji »Neptun« akadem- skega slikarja Dušana Lipovca na Cankarjevi 7 v Kamniku so 21. oktobra odprli četrto in obe- nem jubilejno razstavo kamniške likovne skupine NOVA ob 10- letnici njihove zadnje predstavi- tve v Kamniku. Leta 1971 je nekaj mladih ka- mniških zanesenjakov. (studen- tov likovnih šol in amaterjev) sklenilo prekiniti takratno ve- ćletno mrtvilo v likovno-razstav- ni dejavnosti v Kamniku Brez vsake podpore, a z zvrhano rnero optimizma, so, kolikor je bilo mogoče, usposobili dvorano kul- turno-prosvetnega društva »Soli- darnost« (današnje razstavišče Veronika) in pripravili prvo raz- stavo »Društva mladih ustvarjal- cev«. Čeprav so že takrat imeli različne poglede na likovno pro- blematiko, jih je družila pred- vsem generacijska pripadnost in mladostni zanos. Leta 1972 si je skupina nadela ime NOVA in spomladi pripravi- la drugo razstavo. Tretja in zad- nja predstavitev je bila jeseni 1973. Vse tri razstave so vzbudi- le izredno zanimanje obćinstva, predvsem mladih in ugodno od- mevale v javnih občilih. Čeprav je bila v tako heterogeni skupini kvaliteta del različna, od aka- demske popolnosti do solidnega amaterizma, so bik vse tri pred- stavitve umctniško kvalitetne in opravičile svoj namen. Danes, po desetih letih, ko se većina članov še vedno, bolj ali manj, tako ali drugače, ukvarja z likovno de- skrčiti, tako da razstavlja vsak udeleženec 2 do 3 dela. GREGOR AVBELJ razstav- lja štiri fotografike, STANE BA- LANTIČ dve sliki v oljni tehniki. BORIS BRATUŽ je predstavil javnostjo in ko so nekateri že formirane umetniške osebe, je soočenje z njihovimi današnjimi deli še toliko bolj zanimivo. Miha Kač, Gregor Avbelj in Stane Ba- lantič so sodelovali na već sku- pinskih razstavah, medtem ko so Alojz Berlec, Boris Bratuž in Dušan Lipovec imeli več samo- stojnih razstav in sodelovali na več skupinskih razstavah. Ob jubileju je skupina žeiela predstaviti svoja dela v razstavi- šču Veronika. Ker pa na prošnjo za razstavljanje. ki so jo poslali Kulturnemu centru Kamnik že več kot pred enitn letom, nišo prejeli nikakršnega odgovora, so se odločili za edino možno reši- tev. to je, da obesijo svoju dela v Lipovčevi galeriji Neptun. S tem so morali obseg razstave občutno Slika z razstave - Kamnik pozimi (olje), delo akademskega slikar- ja Dušana Lipovca. tri olja in dve grafiki. ALOJZ BERLEC razstavlja tri olja na temo »lutka«, ki so zanimive barvne figuralne studije. DU- ŠAN LIPOVEC razstavlja tri oljne vedute Kamnika. DUŠAN STERLE je prispeval dve sliki v akril tehniki. Edini kipar v skupi- ni MIHA KAČ pa razstavlja dve deli in sicer portret in akt. Ob razstavi so nutisnili tuđi ka- talog s po eno reprodukcijo deja vsakega razstavljalcu in z osnov- nimi podatki o uvtorjih. Pripo- tnninio naj še, da so vse stroške razstave nosili avtorji sami. Upravičeno so ogorčeni, kor ni zanimanja za njihovo dcknuiije prav od ljudi, od katenh bi zain- teresiranost najbolj prioakovali. Kljub današnjim časom, ki tu- đi /;i likovne ustvarjalce nišo lah- ki. upujmo, da tuđi to jubilejno srečanje. še ni zadnje. yi-:ra mljac Ogroženo gospodarsko poslopje Kuharjevih - v ospredju desno spomenik padlim. • Usoešna solidarnostna akcija KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE Zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki delegatske priloge nismo objavili poročila o izvajanju družb. dogov. o oblikovanju in izvaja- nju kadrovske politike v občini. Ker je naš družbenopolitični trenutek tak, da zahteva resen, odgovoren in strokoven pristop pri obravnavi tako občutljivega področja kot je kadrovsko, je prav, da pregledamo razmere na tem področju tuđi v naši občini, zato porodilo objavljamo v celoti. Delegati zborov občinske skupščine so poročilo vzeli v pretres na sejah, ki so bile konec preteklega meseca; poročilo s sej zborov objavljamo na prvi strani Kamniškega občana. UVOD Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Kamnik je s kadrovsko službo občine pripravila poročilo o izvaja- nju določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik po prejeti zasnovi poročila o uresničevanju resolucije o osnovan kadrovske politike v SR Sloveniji in družbenih dogovorov o kadrovski politiki v letih 1980, 1981 in 1982 srednjeroćnega razvoja ter akcijske usmeritve in ga posredovala občinski skupščini in družbenopolitičnim organizacijam ter izvršnemu svetu 22/2-1983 v obravnavo s prošnjo, da družbenopolitične organizacije svoje pripombe, predloge ter sklepe posredujejo skupščini, ki je bila sklicana za 21. do 23/3-1983. Izvršni svet je poročilo obravnaval na svoji 25. seji dne 25/2- 1983 in ga s predloženimi sklepi tuđi sprejel. Na predlog predsedstva Občinske konference SZDL Kamnik je bilo poročilo umaknjeno z dnev- nega reda skupščine z obrazložitvijo, da ni pripravljeno v skladu s stališči, k"i jih je sprejelo predsedstvo SZDL Kamnik na svoji 19. seji dne 10/3- 1981. Predsedstvo je tuđi predlagalo imenovanje delovne skupine za pripravo poročila, kar je izvršni svet tuđi storil. Delovna skupina je izdelala vprašalnik, ki je zahteval odgovore od organizacij združenega dela in skupnosti, kako izvajajo določbe družbe- nega dogovora o oblikovanju in izvajanjukadrovske politike v občini Kamnik. Na poslani vprašalnik je odgovorilo več kot 40 udeležencev družbenega dogovora, tako da poročilo temelji na poročilih udeležencev dogovora, upoštevajoč zasnovo poročila o uresničevanju resolucije o osnovah ka- drovske politike v SR Sloveniji in družbenih dogovorov o kadrovski politiki v letih 1980, 1981 in 1982, ki nam ga je dostavil Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije z dne 9/12- 1982 ter na osnovi stališe, ki jih je sprejelo predsedstvo Občinske konfe- rence SZDL Kamnik na svoji 19. seji dne 10/3-1981 in obravnava naslednja vprašanja: 1. Uresničevanje programiranih nalog na kadrovskem področju v letih 1980, 1981 in 1982 v občini Kamnik. 2. Izvajanje kadrovske politike na osnovi določil republiškega družbe- nega dogovora vključno s spremembami in dopolnitvami in sicer: - družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike; - načrtovanje kadrov in zaposlovanje; - poklieno usmerjanje in stipendiranje; - vzgoja in izobraževanje; - kadrovanje za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij; - družbena priznanja; - uresničevanje načela delitve po delu; - socialni karektivi, ki vplivajo na uresničevanje družbenih smotrov v kadrovski politiki; • - strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike; - ocena stanja in uveljavljanje smotrov, načel in nalog kadrovske politike; - predlogi prednostnih nalog na področju kadrovske politike. 3. Kakšne so izkušnje, morebitna vprašanja in sugestije, ki zadevajo republiški in občinski družbeni dogovor o kadrovski politiki. 1. Uresničevanje programskih nalog na kadrovskem področju v letih 1980,1981 in 1982 v občini Kamnik V intenciji načel resolucije Skupščine SR Slovenije o osnovah kadrov- ske politike (Ur. list SRS, št. 46/71), družbenega dogovora o uresničeva- nju kadrovske politike v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 20/79), zakona o združenem delu, zakona o delovnem razmerju, zakona o planiranju in drugih predpisov, ki urejajo posamezna področja dejavnosti se je v letu 1979 vodila akcija za pripravo in izdelavo družbenega dogovora o obliko- vanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. V vseh obravnavah na nivoju družbenopolitičnih organizacij, temeljnih samoupravnih organizacij, delovnih organizacij in skupnostih je prišlo do enotnih stališč in dogovorov o vsebini družbenega dogovora, ki v svojih 10. načelih obravnava in opredeljuje bistvene elemente kadrovanja in kadrovske politike ob upoštevanju pogojev v družbenopolitični skupnosti. Družbeni dogovor je bil 9/1-1980 soglasno podpisan od vseh 64 udele- žencev. Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik je sicer z daljso zakasnitvijo v fazi sprejemanja. Ta zakasnitev je nastala zaradi naslednjih razlogov: - ker ni bilo nikjer izrecno opredeljenih rokov; - zaradi kadrovskih sprememb; - zaradi odlaganja, da se sprejem družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrov- ske politike obravnava hkrati s poročilom o izvajanju kadrovske politike. Osnutek družbenega dogovora o. spremembah in dopolnitvah družbe- nega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik je bil posredovan vsem udeležencem v obravnavo dne 29/10- 1982 s prošnjo, da nam svoje pripombe in eventualne dopolnitve posre- dujejo do 2/12-1982. Obravnava je bila izpeljana na vseh nivojih v občini in so udeleženci osnutek sprejeli, nakar je pripravljen predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikova- nju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik v obravnavo in podpis. Skladno navedeni resoluciji in družbenim dogovorom ter navodilom je bila organizirana občinska kadrovska služba prvotno v sestavi sekretariata za občo upravo, pozneje pa v sestavi strokovne službe Skupščine občine Kamnik. Kadrovska služba zaposluje dva delavca: vodjo kadrovske službe in kadrovskega tehnika za vođenje kadrovske evidence in opravljanje drugih del in nalog iz kadrovskega področja. Administrativno-tehnična opravila pa opravljajo administrativni delavci sekretariata za občo upravo in strokovne službe Skupščine občine Kamnik. V občini imamo izdelano ustrezno kadrovsko evidenco, ki se jo sprotno dopolnjuje in ažurno vodi in služi družbenopolitičnim organizacijam in drugim uporabnikom za črpanje podatkov za vse osebe, ki jih evidenca zajema. 2. Izvajanje kadrovske poHtfke na osnovi dotočfl repuNiskega družbe- nega dogovora vkijueno s spremembami in dopolnitvami Družbeno dogovarjanje Družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike se odvija v skladu z republičkim in občinskim družbenim dogovorom, pa vendar se iz poročil temeljnih samoupravnih organizacij, delovnih organizacij in skup- nosti da ugotoviti, da povsod in v vsaki TOZD, delovni organizaciji in skupnosti nišo uveljavljena v celoti vsa načela navedenih dogovorov, kar se bo dalo ugotoviti iz nadaljnjega teksta. Od sprejetja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrov- ske politike v občini Kamnik je tekla akcija za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z določbami republiškega in občinskega družbenega dogo- vora. Iz poročil, ki so nam jih dostavili udeleženci dogovora pa ugotav- ljamo, da so podpisniki družbenega dogovora sicer uskladili svoje samou- pravne splošne akte z družbenimi dogovori, vendar pa iz odgovorov na vprašalnik ugotavljamo, da določb, ki jih vsebujejo omenjeni družbeni dogovori in njihovi samoupravni akti ne izvajajo v celoti, tako da nekateri udeleženci: - nimajo sprejetih dolgoročnih in srednjeročnih planov kadrovskih potreb; - nimajo sprejetih izobraževalnih programov; - nimajo izdelanega razvida del in nalog. Načrtovanje kadrov in zaposlovanje Letno načrtovanje kadrov je prisotno v vseh delovnih organizacijah, delovnih skupnostih in drugih organizacijah v občini. Akcijo zbiranja in usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja že vrsto let vodi skupnost za zaposlovanje ob sodelovanju organov družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Letni nacrt zaposlovanja posameznih delovnih organizacij v občini odražajo še dokaj ekstenziven pristop k planiranju. Vsa leta se tako načrtuje rast zaposlenosti, ki presega 4%. Prevladujejo potrebe po kadrih brez strokovne izobrazbe. V načrtih zaposlovanja nišo upoštevane dejan- ske kadrovske in gospodarske možnosti, ampak šb zlasti v največjih delovnih organizacijah bolj mehanično preračunani na osnovi proizvo- dnega plana. Da bi presegli stihijske procese na področju zaposlovanja, je bil v letu 1982 prvič sklonjen samoupravni sporazum o letnem nacrtu zaposlovanja, s katerim se TOZD dogovorijo o kriterijih za usklajevanje svojih načrtov in natančneje opredelijo politiko zaposlovanja v občini v okviru usmeritev letne resolucije. Namen sporazuma je doseči usklajenost posameznih in posebnih interesov na ravni splošno dogovorjenih ciljev našega družbe- noekonomskega razvoja. V oceni izvajanja tega sporazuma v letu 1982 ugotavljamo nekatere kvalitetne premike (zaposlovanje pripravnikov, zboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih). V letu 1983 pa bo potrebno na uresničevaiiju samoupravno sprejetih določitev o uresničevanju politike zaposlovanja še trdneje vztrajati, še zlasti na tistih, ki se tesno povezujejo s stabilizacijskim programom (produktivno in selektivno zaposlovanje, omejevanje dela izven rednega delovnega razmerja, izboljševanje kvalifikacijske strukture, dosledno spoštovanje minimalnih standardov). Gornje usmeritve podkrepljujejo tuđi naslednji podatki. V Kamniku je bilo v prvih osmih mesecih leta 1982 sklenjeno 636 pogodb o delu. Pogodbena delovna razmerja prevladujejo v industriji (221), trgovina (142), družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, SIS (66), izobraževanje (39), gradbeništvo (35). Izplačila za pogodbena dela DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 znašajo 7.994.000 din, kar bi zadoščalo za 50 bruto osebnih dohodkov na mesec. Tuđi nadurno delo je močno prisotno v občini Kamnik. V prvih 8 mesecih je bilo opravljeno 298.220 nadur in sicer 257.197 nadur v gospodarstvu in 41.023 v negospodarstvu. In če pogledamo, da je polna delovna obveznost na delavca znašala 1.456 ur, smo z nadurnim delom nadomestili 205 delavcev, 177 v gospodarstvu in 28 v negospodarstvu. Ta podatek je zaskrbljujoč in je nujno, da družbenopolitični faktorji v občini nekaj o tem rečejo. Večina izmed udeležencev dosledno uresničuje določbe samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, kakor ob zaposlovanju novih delav- cev, tako tuđi posvečajo skrb zaposlenim pri vseh elementih navedenega sporazuma. So pa tuđi delovne organizacije, ki še danes nimajo zagotov- ljenih vseh minimalnih standardov, tako da so prisotni problemi pri prehrani, stanovanjska in druga problematika. V resoluciji načrtovanja stopnja rasti zaposlovanja je bila v letu 1980 in 1981 usklajena z generacijskim prilivom in je znašala 2,2% oziroma 2,5%. Leta 1982 pa je na tem področju prelomno, saj je prišlo do rebalansa srednjeročnega plana zaposlovanja 1981-1985 iz 2,5% na 1,0%, v letni resoluciji pa je načrtovan le 0,5% porast zaposlenosti. Stabilizacijski ukrepi so namreč terjali bolj radikalno spremembo v smeri produktivnega zaposlovanja. Dejansko zaposlovanje v tem obdobju kaže, da v letu 1980 in 1981 planirane stopnje nismo dosegli, kar je posledica strukturne neusklajeno- sti med prilivom v zaposlitev in kadrovskimi potrebami. Izobrazbena struktura priliva je višja od strukture potreb po delavcih. Tako se je število zaposlenih glede na stanje konec preteklega leta povećalo v letu 1980 in 1981 za 1,6%, v letu 1982 pa le za 0,8%, kar je vsekakor odraz zaoštrenih možnosti gospodarjenja. Poprečna rast zapo- slenosti v letu 1982 je bila 1,5%, kar kaže na zmanjšanje fluktuacije zaposlenih. Primerjava izobrazbene strukture zaposlenih konec leta 1981 in 1982 kaže na zboljševanje kadrovske strukture, kar je eden od pozitivnih vplivov samoupravnega sporazumevanja na področju zaposlovanja. Primerjava izobrazbene strukture po stopnjah strokovne izobrazbe (VIR - LP - 82, LP - 83) napoved letnih potreb za leto 1981, 1982. Stopnje strokovne izobrazbe ~~ i ii in iv v vi/i vi/2 vn/ivii/2vm 1981 1982 17,7 23,5 14,5 21,2 14,8 4,2 0,5 3,1 0,3 0,2 12,2 26,1 16,6 21,0 15,4 4,1 0,5 3,4 0,4 0,2 Podatki za leto 1982 kažejo, da smo dobili 417 novih delavcev. Dve tretjini ali točneje 63,3% se jih je zaposlilo v domaći občini. Medtem, ko se je v domaći občini zaposlilo 314 novih delavcev brez strokovne izobrazbe, pa jih je polovica s srednjo, višjo in visoko izobrazbo našla zaposlitev izven občine. Izobrazbena struktura priliva novih delavcev v letu 1982 in delež zaposlenih v domaći občini: Izobrazba brez pokliča pokliena šoia 4-letna sr. šola višja šoia visoka šola št. % št. % št. % št. % št. % Priliv Zaposleni v občini 134 32,1 105 78,4 130 31,2 80 61,5 120 63 28,7 52,5 16 7 3,8 43,7 17 4,1 9 52,9 V družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik je nedvomno zapisano, da mora biti planiranje kadrovskih potreb sestavni del vseh planov razvoja podpisnic dogovora ter da so prav kadri osnovni nosila razvoja. Kljub temu ponovno ugotavljamo izrazito kratkoročen pristop k razreševanju problematike. Podpisniki dogovora sicer izdelujejo letne nacrte zaposlovanja, ki pa so zaradi neupoštevanja vseh elementov, ki jih določa dogovor neusklajeni in tako lahko že ob analizi letnih načrtov ugotavljamo odstopanja od zacrtanih ciljev. Forma- len pristop k srednjeročnem planiranju kadrov in izvajanju družbenega dogovora, nima samo neposredno negativnega učinka na razvoj podpisnic, pač pa se ti negativni učinki prenašajo v širši družbeni prostor. Ob tem bi zlasti radi opozorili, da je usklajeho in kontinuirano planiranje kadrovskih potreb podpisnic za daljše obdobje, osnova za še dolgoročnejše zadovo- ljevanje teh potreb in da se nekvaliteten, kratkoročen pristop k načrtova- nju potreb odraza v dolgoročnem neusklajenem zadovoljevanju teh po- treb. Vračanje delavcev iz začasnega dela v tujini je umirjeno in nikoli ne preseže 10 oseb letno. Zato zaposlovanje teh oseb ne predstavlja pro- blema. Brezposelnost je bila v tem obdobju še vedno močno pod kritično mejo, kljub umirjeni rasti zaposlenosti na področju regije. Precejšen delež kadrov, predvsem strokovnih, se je še vedno zaposloval v Ljubljani. Odliv iz občine je premosorazmeren z rastjo strokovne izobrazbe in pri kadrih s V., VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe doseže 50%. Opažamo pa rahel trend rasti brezposelnosti iz 0,9 na 1,2 % koncem leta 1982. Med brezposelnimi je še vedno polovica težje zaposljivih oseb, druga polovica pa so iskalci zaposlitve, v većini mlajši od 26 let. Prevladu- jejo delavci brez strokovne izobrazbe. Iskalcev prve zaposlitve je približno četrtina in njihov delež bistveno ni naraščal, če primerjamo stanje brezpo- selnosti konec decembra, kar vsekakor lahko pripišemo tuđi povećani družbeni skrbi za zaposlovanje mladih. Tako je naša občina po številu zaposlenih pripravnikov v prvih osmih mesecih leta 1982 na 7. mestu (66 pripravnikov, od tega 27 za določen čas) v ljubljanski regiji. Prizadevati pa se bo potrebno, da bo zaposlovanje pripravnikov za določen čas v prihodnje še bolj izjemno. * Poklieno usmerjanje Poklieno usmerjanje v teh zaoštrenih gospodarskih pogojih postavlja pred našo skupnost nalogo usklajevanja interesov in sposobnosti mladih in možnosti njihovega razvoja s potrebami družbe po kadrih. Ob spremljanju učencev pri vpisu v usmerjeno izobraževanje, ki naj bi bilo osnova za pridobivanje znanj v procesu prilagajanja delavcev na novi tehnologiji ugotavljamo, da interesi ne kažejo usklajenosti s potrebami. Vključitve mladih v letih 1981 in 1982 kažejo, da si večina učencev želi zaključiti izobraževanje v programih zahtevnosti tehnika ter višje in visoko izobraževanje. Ostajajo nezasedena mesta v nekaterih skrajšanih programih ter II. in III. stopnja zahtevnosti v usmerjenem izobraževanju. Pri zaposlovanju pa imajo najboljše možnosti prav absolventi skrajšanih programov ter II. do IV. stopnje zahtevnosti usmerjenega izobraževanja. Zato bi morali uvesti spremembe v tehnologiji in organizaciji dela, ki bi zahtevale več strokovnega znanja. Problem je tuđi pokrivanje deficitarnih dejavnosti: gradbena, rudarska, kemijska, lesarska. Vrednotenje teh poklicev in delovni pogoji so povzro- čili, da se te panoge predvsem moška mladina. Tako tuđi v prihodnje ni pričakovati bistvenih premikov, saj je v generaciji 1983 od 392 absolven- tov osnovnih šol le 177 fantov, za katere večina bo dovolj ustreznih razpisanih mest v kovinarski in elektro usmeritvi. Ostaja problem ustrezno vključiti 215 deklet, kar terja spremembe v miselnosti kot tuđi spremembe tehnologije in pogojev dela. Uresničevanje politike stipendiranja Uresničevanje politike stipendiranja na osnovi družbenega dogovora iz leta 1980 sprejetega samoupravnega sporazuma se izraza preko odbora za stipendiranje ter skupščine samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Poleg delegatov sodeluje v odboru za zaposlovanje tuđi občinski sindikalni svet, ZSMS in Center za socialno delo, ki je v pomoć pri pripravi strokovnih predlogov. Kadrovske stipendije so opredeljene kot temeljna oblika stipendiranja. Koeficent štipendij na 100 zaposlenih znaša 2,32, kar je pod republiškim povprečjem. Vzrokov za tak delež kadrovskega stipendiranja je predvsem zaoštrena gospodarska situacija, omejene investicije, omejevanje zaposlo- vanja. Z razpisanimi štipendijami delovne organizacije vplivajo na odlo- člitve mladih pri vključevanju v izobraževanje in delo. Primerjava razpi- sov štipendij od leta 1981 do 1983 glede na strukturo zaposlenih nam kaže naslednje podatke stopnja š.l. š.l. š.l. izobr. zahtevnosti 1981/82 1982/83 1983/84 struktura zaposlenih 31/12- 1983 v% II. ozek profil _ _ 17 41 III. ozek profil - 17 14 14 IV. širok profil 149 127 135 21 V. profil tehnika 26 16 18 15 ■ VI. višji profil 16 8 6 5 VII. visok profil 15 . 13 14 4 SKUPAJ 206 181 204 100 Največ je potreb po štipendistih ozkega in širokega profila, zaostruje pa se pri zaposlovanju učencev in studentov srednjih, višjih in visokih šol: Rast štipendij na II. in III. stopnji zahtevnosti kaže na dejstvo, da tuđi v bodoče ne bo mogoče kmalu izboljšati strukture zaposlenih v Kamniku. Sodelovanje privatnega sektorja je minimalno in je planiranje kadrov na tem področju popolnoma upadlo. Ostaja problem tuđi nepodeljenih štipendij v gradbeništvu, rudarstvu, lesarstvu, kemiji. Tako delovne organizacije Graditelj, Rudnik kaolina, Stol in KIK nišo uspele realizirati 50 % razpisanih štipendij. Med vzroki za tako deficitarnost je gotovo tuđi neustreznost spola. Moška mladina se dovolj uspešno vključuje v kovinarske in elektro pokliče, ženska mladina pa se v te dejavnosti ne vključuje. Stipendije iz združenih sredstev temeljijo na socialnem vidiku, nujno pa so pri tem upoštevane kadrovske potrebe. Izplačujejo se iz sredstev, ki se zbirajo v visini 0,5 % od izplačanih brutto osebnih dohodkov. Glede konkretnih mehahizmov prelivanja solidarnosti je še vedno nekaj nedore- čenih kriterijev. Dogovoriti se bo treba tuđi o namenu koriščenja sredstev, ki ostajajo nerazporejena na žiro računih sklada občine. Število štipendistov iz sklada združenih sredstev stagnira. Vsako leto je cea 270 štipendistov, ki prejemajo stipendijo in do 40 štipendistov, ki prejemajo razliko h kadrovski stipendiji. Struktura štipendistov je 44:65 za proizvodne pokliče, iz česar lahko sklepamo, da prejemajo učenci stipendijo tuđi za tište pokliče, za katere še ni neposrednega kadrovskega interesa (družboslovje, zdravstvo, pedagoška dejavnost). Vzgoja in izobraževanje Nov sistem vzgoje in izobraževanja je nekatere temeljne in druge organizacije pripravil na izdelavo planov za zadovoljevanje izobraževalnih potreb in tvorno sodelujejo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in izobraževalnimi organizacijami, ki izobražujejo potrebni kader ozkega ali širokega profila. V ta namen so temeljne in druge delovne organizacije organizirale ustrezne skupine inštruktorjev, ki vodijo proizvodnjo delo učencev. Žal, še mnoge temeljne organizacije nimajo sprejetih planov izobraževanja niti nimajo organiziranih skupin inštruktorjev, ki bi vodili proizvodno delo učencev. Sodelovanje med temeljnimi organizacijami, delovnimi organizacijami in skupnostmi ter izobraževalnimi organizacijami se mora poglobiti, če hoćemo doseči večje premike pri pridobivanju kvalificiranega kadra za združeno delo. V občini imamo izobraževalno organizacijo »Srednješolski center Ru- dolfa Maistra« z naslednjima usmeritvama: - naravoslovno matematično in - ekonomsko-poslovno finančni program. V šolskem letu 1982/83 v Izobraževalnem centru izvaja programe agroživilstva Srednja agroživilska šola iz Ljubljane. V tem šolskem letu poteka akcija za združitev Agroživilske sole iz Ljubljane s Srednješolskim centrom Rudolfa Maistra v eno vzgojno izobraževalno organizacijo. Agroživilska šola izvaja naslednje programe: kmetijski, veterinarski in živilski. Žal pa nam taka mreža ne zagotavlja pokrivanje potreb po nobenem od najbolj deficitarnih poklicev v naši občini, kar je tuđi odraz premajhnega aktiviranja udeležencev na tem področju, kjer se povezuje s precejsnjo razdrobljenostjo kamniške industrije. V občini Kamnik nimamo doma učencev. Glede na predviđeno pro- gramsko razširitev in uvajanje programov za širšo regijo je predviđena gradnja doma učencev. Na področju usposabljanja delavcev za zaposlitev je bil največji obseg izobraževanja zlasti organiziranega v okviru OZD za novozaposlene delavce v letih 1980 in 1981. Možnost usposabljanja in prekvalifikacije pa so imele tuđi brezposelne osebe z omejeno delovno sposobnostjo in tište s suficitarnimi poklici. 4 KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 Iz prejetih poročil temeljnih organizacij, drugih delovnih organizacij in skupnosti pa ugotavljamo, da so udeleženci vsak na svojem področju uresničevali program družbenopolitičnega izobraževanja in vršili izpopol- njevanje poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili. Za izpopolnjevanje individualnih poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili so se posluževali sole za poslovodne organe v Škof ji Loki in sole za poslovne delavce v gospodarstvu v Kranju. KADROVANJE ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ Kadrovska služba skupščine občine si v okviru svoje pristojnosti priza- deva za povezovanje in koordiniranje strokovne kadrovske dejavnosti in akcij ■v občini ter strokovno sodeluje pri oblikovanju, usmerjanju in spremljanju uresničevanja kadrovske politike v občini. V okviru te pristojnosti se vodi popolna kadrovska evidenca v občini tako, da se iz te evidence nudijo udeležencem dogovora ustrezni pregledi za stalne priprave za volitve in druge vrste kadrovanja. V temeljnih organizacijah, drugih delovnih organizacijah in skupnostih sicer vodijo postopke za izbiro individualnih poslovodnih organov v skladu z družbenim dogovorom in ostalimi predpisi, pa vendar opažamo, da določeni udeleženci zamujajo z imenovanjem razpisnih komisij za razpis del in nalog individualnih poslovodnih organov, pa so postopki na hitro speljani in dostikrat v nasprotju z določbami samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije. Iz poročil, ki smo jih prejeli od temeljnih organizacij, drugih delovnih organizacij in skupnosti ugotavljamo, da le redke delovne organizacije kontinuirano kadrujejo za lastne potrebe in potrebe širše družbene skup- nosti vključno z najodgovornejšimi družbenimi funkcijami. Večji del pa tega ne vodi, kar ima za posledico odliv najsposobnejših kadrov namesto rasti.. Nenazadnje ima takšno kadrovanje za posledico često kratkoročne in pragmatične rešitve in omogoča kadrovanje v ozkih krogih. Mnoge sredine ćelo čakajo na zunanjo arbitražo in vidijo v KO za kadrovska vprašanja OK SZDL organ odločanja ne pa usklajevanje in funkcije družbene kontrole. Le na osnovi stalnega evidentiranja kadrovskega potenciala borno lahko izvajali dolgoročno in učinkovito kadrovsko politiko, kar terja široko družber.opolitično akcijo v vseh sredinah. Opazni premiki so pri kadrovanju za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Več udeležencev družbenega dogovora stipendira kadre na Fakulteti za SPVN - smer ljudska obramba, pa vendar je kadrovska problematika na tem področju še prisotna. Kadrovanje na področju pravosodja pa gre skladno z dogovorom ozagotavljanju pogojev za delo sodišč in je stipendiranje na tej usmeritvi uspešno. - Družbena priznanja Pri občinski skupščini deluje občinska komisija za odlikovanja, ki usklajuje delo komisij ia odlikovanja v OZD in z drugimi organi, ki opravljajo dela in naloge iz področja odlikovanja in družbenih priznanj. Nekatere večje temeljne organizacije in delovne organizacije imajo orga- nizirane komisije za odlikovanja. Pri drugih pa to delo opravljajo samou- pravni organi. Občinska komisija za odlikovanja je pri svojem delovanju ugotavljala na tem področju identične napake, kot so bile navedene v sklepih in zaključkih Komisije za odlikovanja Predsedstva SFRJ in v poročilu o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ in SRS v letu 1981. Zaradi tega so ti sklepi in poročilo bili posredovani vsem udeležencem družbenega dogovora, da jih obravnavajo in se teh sklepov tuđi pridržujejo pri predlaganju kandidatov za odlikovanja. Komisija ugotavlja: - da so predlogi za odlikovanja preveč kampanjsko obdelani in brez enakomerne porazdeljenosti po posameznih obdobjih, ne le na vsakih 10 let in več; - za odlikovanja so še vedno premalo predlagani mladi delavci in strokovanjaki inovatorji in izumitelji, ki dosegajo vidne uspehe pri delu; - tuđi za ženske je še vedno premalo predlogov; - premalo predlogov je za odlikovanje organizacij združenega dela, temeljnih in drugih delovnih organizacij, skupnosti in društev; - vsebinske obrazložitve pobud za odlikovanja so najpogosteje zelo pomanjkljive in jih je komisija po večkrat vračala predlagateljem: ZAHVALA Ob boleći izgubi naše dobre in skrbne žene, mame in stare mame STEFKE SEDUŠAK roj. Male* iz Jeranovega 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem, znancem in sodelavcem tovarne Lek in KIK za izre- čena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tuđi pevcem Lire za zapete žalo- stinke in g. župniku za pogrebni obred. mož Nande, sin Jože, hčerka Mira, zet Franc in vnučka Sandi in Darinka Jeranovo, septembra 1983 VSPOMIN 5. oktobra 1983 so na kamniSkih Žalah pokopali inženirja fotografije, tovariša TULIJA BUDAUA Bil je dolgoietni član turističnega društva v Kanoniku, velik estet in ljubitelj narave. Kamniško hribovje je prehodil podolgem in počez; ko mu je zdravje že odpovedovalo, še vedno srečujemo pokončne- ga moža po razorih Drnovskega polja in kolovozih Podgor- ja. Ko se je ves zadovoljen in nasmejan vračal s teh izletov, je bil pogovor z njim vedno pesem hvalnica naravi in ljub- ljenemu mestu pod planinami. - s predlogi glede odlikovanja borcev NOV in s predlogi zaradi živ- Ijenjskih jubilejev ni posebnih težav. Odlikovanja se pravočasno in sve- čano izročajo odlikovancem. - Uresničevanje načel delitve po delu Uresničevanje načel delitve po delu pri temeljnih organizacijah, delov- nih organizacijah in skupnostih se različno uveljavlja. Analogno izdelani nomenklaturi in opisu poklicev, izdelanemu razvidu del in nalog ali katalogu del in nalog so izdelani ustrezni samoupravni akti, ki opredelju- jejo norme in merila za vrednotenje delavčevega prispevka z živim in minulin delom. Seveda pri vsem tem se pojavljajo težave, ker se povsod ne vrši usklajevanje razvida del in nalog, ki je nujno pri realizaciji delitve osebnih dohodkov v OZD. DO so formalno uskladile svoje samoupravne akte s področja nagraje- vanja v skladu z zahtevami zakona o združenem delu, vendar pa je v vsebinskem pogledu še veliko odprtih vprašanj kot so: - ohranjanje starih razmerij y delitvi osebnih dohodkov; - premalo stimulativno nagrajevanje inovativnega dela; - še vedno preskromen vpliv delavcev na vrednotenje dela; - problem vrednotenja režijskega dela; - destimulativno vrednotenje kvalificiranega dela v neposredni proiz- vodnji oziroma enačenje z nekvalificiranim, kot posledica kratkoročnih usmeritev in s tem vplivanje na slabšo motiviranost za izobraževanje iz dela in ob delu in za vključevanje mladine v proizvodne pokliče. Z usmerjanjem proizvodnje v tehnološko zahtevnejše procese ob dosle- dnem upoštevanju potreb po spremembi kadrovske strukture bi lahko izpeljali ustreznejšo delitev po delu. - Socialni vplivi na uresničevanje družbenih smotrov v kadrovski politiki Kot v vsaki gospodarsko razviti občini tako tuđi v občini Kamnik imamo precejšnje število delovnih in drugih invalidov, ki jih do sedaj dokaj uspešno zaposluje tukajšnje združeno delo. OZD imajo oprede- ljena delovna mesta za invalide. Učinkovito izvajajo tuđi prekvalifikacije DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-3U J ali rehabilitacije invalidov v sodelovanju z ustreznimi skupnostmi in na ta način se rešuje njihov status delavca v združenem delu. Določene pro- bleme rešujemo preko Centra za socialno delo in Skupnosti za zaposlova- nje ter Centrom za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu. Pri pripravi brezposelnih invalidnih oseb na zaposlitev težimo, da se usposabljanje za delo vrši v delovni sredini, kjer obstaja možnost zaposli- tve. V primerih, ko pa je poleg pridobitve potrebnih veščin in znanj prvenstveno potrebno pridobivanje delovnih navad ali pa ni možna vklju- čitev v delovno organizacijo, se poslužujemo Centra za usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu. Invalidne osebe, ki so usposobljene za delo, večinoma uspemo zaposliti. Še vedno pa je problematična uspešnost usposabljanja, kar lahko prpišemo tuđi lastnostim te kategorije oseb, ko marsikatera ni motivirana za delo in išče le potrditev, da za delo ni zmožna. Pri Skupnosti za zaposlovanje v preteklem letu je približno vsak mesec iskalo zaposlitev 117 oseb ali 1,15% glede na število zaposlenih. K temu številu brezposelnih je zajeto 24 oseb, ki uživajo pravice iz naslova zavaravanja delavcev. - Strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih so organizirane kadrovske službe, vendar jih je zelo malo organiziranih s statusom »samostojna kadrovska služba.« Prevladujejo organizirane ka- drovske službe v sestavi drugih organov, predvsem splošnih služb. V manjših delovnih organizacijah te naloge opravlja delavec, ki hkrati opravlja tuđi predvsem druga opravila. Takšna raznolikost kadrovskih služb ima za posledico: - nestrokovno vođenje kadrovskih evidenc; - ne izdelujejo plane kadrovskih potreb oziroma so plani nerealni ali neusklajeni; - postopki za izbiro kadrov so nestrokovno vodeni še zlasti postopki za imenovanje individualnih poslovodnih organov; - ne sprejemajo planov izobraževanja in druge posledice, ki izhajajo iz tega, da ni organizirana kadrovska služba. Tuđi strokovna usposobljenost ni povsod v skladu z zahtevami, ki jih vsebujejo veljavni predpisi. Spričo tega pa je tuđi strokovno delovanje teh služb okrnjeno. Tuđi kadrovske evidence se pri vseh udeležencih družbenega dogovora Nenadoma nas je zapusti! naš dragi mož, ata, stari ata in brat KAROL LIČEN iz OSevka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem našim sodelavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Isteničevi za zdravniško pomoč. Enako zahvalo izrekamo ZZB NOV občine Ka- mnik, Društvu upokojencev Kamnik, AMD Kamnik, pra- porščakom, vsem govornikom za poslovilne besede, godbi in pevcem. Še enkrat vsem naša iskrena zahvala. Žalujoči: žena Mara, hčerke Majda, Helena in Šonja z družinanii, sin Štetan z družino in brat Oskar z ženo Oševek, Kamnik, Nova Gorica, Ljubljana, oktobra 1983 ne vodijo v skladu z veljavnimi podpisi in navodili, kar povzroča tuđi težave pri izbiri kadrov za odgovorne družbene funkcije, individualne poslovodne organe. Tuđi postopki pri razpisu in izbiri individualnih poslovodnih organov se vodijo nestrokovno pri nekaterih temeljnih, delovnih in drugih organizacijah in skupnostih. V občini imamo ustanovljeno Društvo kadrovskih delavcev, kjer obrav- navamo prisotno problematiko in se dogovarjamo za izboljšanje delova- nja na kadrovskem področju. - Ocena stanja in uveljavljanje smotrov, načel in nalog kadrovske politike Iz prikazanega stanja izvajanja določb resolucije SR Slovenije o osno- vati kadrovske politike in družbenega dogovora o uresničevanju kadrov- ske politike v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 20/79 in 5/81) ter družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v obćini Kamnik se ne moremo pohvaliti, da smo vsi udeleženci na svojem področju v popolnosti. in dosledno sprovajali vse dogovorjene elemente navedenih družbenih dogovorov in navedene resolutije. Iz zbranega gradiva za sestavo tega poročila ugotavljamo: - da še ni usklajen obćinski družbe ni dogovor o oblikovanju in izvaja- nju kadrovske politike z republiškim družbenim dogovorom (Ur. list SRS, št. 5/81), čeravno je pripravljen za podpis; - nekateri udeleženci družbenega dogovora nimajo v celoti usklajenih samoupravnih splošnih aktov z omenjenimi druzbenimi dogovori; - veliko udeležencev nima dolgoročnih in srednjeročnih planov kadrov- skih potreb in se v glavnem omejujejo na letne plane kadrovskih potreb; - pretežna većina udeležencev družbenega dogovora načrtuje zaposlo- vanje nad opredeljeno resolucijsko stopnjo in stopnjo, ki je dogovorjena s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih naćrtov zaposlovanja; - tuđi strokovno usposabljanje pripravnikov, usposabljanje in prekvali- fikacija delavcev ter zaposlovanje pripravnikov je treba s sprejetimi plani in programi bolj odgovorno opredeliti; - pri većjem številu podpisnikov družbenega dogovora nimajo v celoti realiziranih določb samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih (prehrana in stanovanja delavcev); - pri mnogih udeležencih je prisotna problematika zaposlovanja delav- cev, ki imajo zaključene zahtevnejše izobraževalne programe. Lažje bi zaposlovali delavce, ki so zaključili skrajšane izobraževalne programe (tesar, zidar, lesar, kovinar in drugi), vendar je za te pokliče manjše zanimanje pri mladini in doloćene delovne organizacije nišo izpolnile plan na stipendiranja; - glede na izobrazbeno strukturo delavcev zaposlenih v gospodarstvu je nujno, da podpisniki družbenega dogovora sprejmejo natanćne izobraže- valne programe za studij ob delu in iz dela ter da se samoupravno povezujejo in dogovarjajo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in izobraževalnimi organizacijami v cilju pridobivanja strokovno osposoblje- nih kadrov; - udeleženci družbenega dogovora morajo imeti već posluha za uresni- čevanje enotnega programa družbenopolitičnega izobraževanja in za vključevanje poslovodnih in drugih organov ter strokovnih delavcev v družbenopolitično delo in naj bi ta aktivnost bila še eden izmed kriterijev za kadrovanje poslovodnih organov; - le redke organizacije združenega dela v skladu z družbenim dogovo rom ocenjujejo uspešnost dela poslovodnih organov ob zakljućnem ra čunu. Zato je nujno v smislu sprejetih sklepov in priporočil izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v letu 1982, da se izdela metodologija /;■ enotno ocerijevanje uspešnosti poslovodnih organov in delavcev s poseb nimi pooblastili; - realizira naj se sklep in priporočilo Izvršnega sveta Skupščine SF Slovenije, da naj bi ob oblikovanju mnenja o kandidatu v koordinacii skem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Občinske konfi rence SZDL Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ocenil ob ponovr izbiri kandidata za individualnega poslovnega organa uspešnost njegoveg. dela v poslovanju organizacije združenega dela, izpolnjevanje obveznost, plana s širšega družbenega vidika in normativno ureditev interne zakono- daje; - občinska kadrovska služba ob ažurno vodeni evidenci poslovodnih organov naj v okviru svojih nalog v sodelovanju s kadrovskimi službami organizacij združenega dela doseže pravilno vođenje postopkov za izbiro individualnih poslovodnih organov in zmanjša število prepoznih razpisnih postopkov. V ta namen naj opozori vse kadrovske službe udeležencev družbenega dogovora na predpise, ki urejajo položaj, vlogo, pristojnost, odgovornosti in postopek za imenovanje poslovodnega organa; - udeleženci naj nekaj spregovorijo o pogodbenem in nadurnem delu, ki je zelo razširjeno v naši občini; - ker strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike ni na zavidni visini je nujno, da udeleženci ukrenejo vse potrebno za kvalitativne premike v korist strokovne kadrovske dejavnosti. - Predlogi prednostnih nalog 1. Udeleženci naj sprejmejo družbeni dogovor o sremembah in dopol- nitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske poli- tike v občini Kamnik. 2. V najkrajšem času naj vsi udeleženci uskladijo svoje samoupravne splošne akte s spremembami drubenega dogovora. 3. Organizira naj se odbor ali komisija podpisnikov družbenega dogo- vora o oblikovanju in izvajanju družbenega dogovora za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora. 4. Pri vseh udeležencih naj se ažurira kadrovska evidenca in uskladi z evidenco, ki jo vodi kadrovska služba pri občinski skupščini. 5. Dosledno naj se uporabljajo določbe 14. člena družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini (ocena uspešnosti kandidata v pretečenem mandatu). KOMISIJA ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA V SPOMIN 13. oktobra 1983 so minila tri leta, kar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubljeno ženo. mamo. sestro in teto IVANKO URŠIČ Odšla si, zaman pričakujemo, da bi se vrnila nasmejana in vesela, kakršna si vedno prihajala domov med nas. Vsepov- sod sama praznina in globoka bol v srcu. Podarila si nam toliko Ijubezni in toplih besed. da tuđi čas ne bo kos sporni- nu nate. Hvala vsem. ki obiskujete njen prerani grob. pri- našate cvetje in pri/igate sveC'ke. Hčerki Bibi in Vanja ler mož Filip 5 KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 Vinko Gregorc: Na sliki: Prometna nesreća na Korenovi poti na Duplici Bodo opozorila spet naletela na gluha ušesa Pred nami sta .še dva meseca letošnjega leta, meseca, v katerih lahko pričakujemo meglo, mokra in spolzka cestišea ter vse drugo, kar predstavlja pasti za udele- žence v cestnem prometu. Seve- da se ob teh, rekli bi objektivnih težavah, po ja vi ja jo tuđi subjek- tivne, na katere lahko vpliva člo- vek v skrbi za lastno varnost in varnost drugih, pa naj gre za te- hnično brezhibnost vozila, vož- njo s primerno hitrostjo, vožnjo brez »sopotnika« alkohola, upo- števanje cestno prometnih oznak in še bi lahko naštevali. Oktobra je Postaja milice Ka- mnik dala v prostor za pridržanje . več oseb, kot je povprečna števil- ka preteklih mesecev. Da ni to mogoče priprava na martinova- nje? Število hujših prometnih nezgod se je v primerjavi s prejš- njimi meseci zmanjšalo; to pa nas ne sme zadovoljiti in uspa- vati. JAVNI RED IN MIR 4. 10. 1983 ob 17.40 se je v bifeju v Šmarci nedostojno ve- del, izzival pretep in razbijal ko- zarce Miran J. iz Šmarce. Milič- niki so ga odstranili iz lokala, sledi pa še pozdrav sodnika za prekrške. 4. 10. 1983 ob 8.25 se je v • restavraciji Rudnika kaolina ne- dostojno vedel, nasilno obnašal, hotel rizično obračunavati z gosti Vladimir H. iz Kamnika. Ker ni upošteval zakonitih odredb mi- ličnikov, so ga prisilno privedli na PM. Ker se tuđi tu ni pomiril, je ostal v prostoru za pridržanje do iztreznitvt;. 7. 10. 1983 ob 19.20 je v re- stavracijo STOL pri Duplici pri- šel moćno pijan Fehim K. iz Ka- mnika in zahteval, da mu postre- žejo z alkoholno pijaco; ker ni bil postrežen, je začel razbijati ko- zarce, nekajkrat je ćelo udaril natakarja. Miličniki so kršitelja odstranili iz lokala in napotili do- mov, napisan pa bo tuđi predlog za kaznovanje. Ob 20. uri so ponovno prosili pomoč iz restavracije STOL s pojasnilom, da je prišel Fehim nazaj v lokal, začel razbijati ko- zarce in groziti, da bo vse prete- pel. Kršitelj je bil priveden na PM in ker je bilo utemeljeno pri- čakovati, da bo s kršitvami nada- Ijeval, je bil dan v prostor za pridržanje do iztreznitve. 17. 10. 1983 ob 00.50 je doma razgrajal in razbijal pohištvo vi- njeni Marjan P. iz Kamnika. Ker kljub opozorilom miličnikov ni prenehal z razbijanjem in ker se je fizično uprl, so ga prisilno pri- vedli na PM. Ker je bilo uteme- ljeno pričakovati, da bo s kršitvi- jo nadaljeval, je bil dan v prostor za pridržanje do iztreznitve. PROMETNE NESREĆE 14. 10. 1983 ob 10.31 se je zgodila prometna nesreća na Ko- renovi poti na Duplici. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik SMRTI BALOH Ivana, preužitkarica iz Cirkus št. 1, stara 79 let ZVERŽINA Marija, gospodi- nja iz Brezij nad Karnnikom št. 1, stara 86 let SLEVEC Peter, delavec iz Žu- panjih njiv 27, star 40 let . GROSELJ Cecilija, inv. upo- kojenka iz Kamnika, Novi trg 34, stara 74 let KODRA Matej, upokojenec iz Kamnika, Šutna 10, star 71 let TURŠIČ Janez, orodjar iz Ka- mnika, Zikova 3, star 47 let DOLAR Kristina, šivilja iz Kamnika, Titov trg 23, stara 55 let SITAR Franc, kovinostrugar iz Kamnika, Jurčičeva 18, star 34 let LIPOVŠEK Jožefa, delavka iz . Kamnika, Kranjska c. 3/b, stara •43 let BUDAU Tulij, osebni upoko- jenec iz Kamnika, Miklavčičeva 2/a, star 75 let MALLY Ivan, osebni upoko- jenec iz Podgorja 102, star 85 let GIACOMINI Jakob, osebni upokojenec iz Podgorja 99, star 81 let KLANŠEK Marija, gospodi- nja iz Tunjic št. 28, stara 58 let VODLAN Marija, inv. upoko- jenka iz Volčjega potoka št. 30/a, stara 86 let KOTNIK Ciril, inv. upokoje- nec iz Soteske 119, star 50 let KOKOLE Tomaž, otrok iz Zg. Stranj 50/b, star 20 mescev ČIMŽAR Terezija, gospodi- nja iz Županjih njiv 39, stara 68 let. POROKE ZORE Janko, orodjar iz Ka- mnika in SITAR Šonja, admini- stratorka iz Godiča SLAPAR Jurij, avtomehanik iz Porebra in GOLOB Ivanka, administrativni tehnik iz Nožić OSOLNIK Franc, avtomeha- nik iz Podbrega in TREBUŠAK Julka, strojna delavka iz Raven pri Šmartnem SEMPRIMOŽNIK Bogomir, avtoelektričar iz Duplice in SUŠ- NIK Marija, prodajalka iz Vočc pri Domžalah KORBAR Janez, skupinovo- dja iz Komende in DANE Nada, frizerka iz Trzina MEJAČ Stane, monter ogrev. naprav iz Nevelj in GOLOB He- lena, ekonomski tehnik iz Nevelj HRIBAR Zoran, elektroinšta- . later iz Vrhpolja pri Kamniku in DOBOVŠEK Erika, admiiiistra- torka iz Županjih njiv FUJAN Bojan, sprevodnik av- tobusa iz Kamnika in ROZMAN Jana, administratorka iz Duplice ZLATOPOROČENCA: GALIN Matevž in GALIN Fran- čiška iz Kališ št. 5 BISERNOPOROČENCA: PLAHUTA Alojzij in PLA- HUTA Cecilija roj. Smolnikar iz Lok v Tuhinju št. 10, tovornega avtomobila Zdravko P. iz Kamnika vozil po Korenovi poti iz smeri Podgorje proti Du- plici. Pri prehodu ceste čez želez- niško progo se ni ustavil, ko mu je iz desne strani iz smeri Domžal pripeljal tovorni vlak, ki ga je upravljal Ivan P. iz Loke. Po tr- čenju je vlak potiskal tovornjak pred seboj pkoli 50 m. Pri trče- nju je nastala materialna škoda na tovornem avtomobilu za pri- bližno 400.000 dinarjev, na to- voru za približno 100.000 dinar- jev, na vlaku pa za približno 700.000 dinarjev. Voznik tovor- njaka je zadobil tuđi lažjo tele- sno poškodbo. 15. 10. 1983 ob 8.20 se je v kraju Tesnice zgodila prometna nezgoda, ker je voznik osebnega avtomobila Marko K. iz Most vo- zil z neprimerno hitrostjo in ga je zaradi tega zaneslo na nasprotni prometni pas. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Husein M. iz Celja. Pri čelnem trčenju je nastala večja materialna škoda, na srečo ni bilo težjih telesnih poškodb. KAZNIVA DEJANJA 9. 10. 1983 ob 21.50 je bilo telefonično sporočeno na PM, da so na Klavčičevi ulici v Kamniku opazili odprt rezervoar za gorivo na parkiranem osebnem avtomo- bilu. Pri zbiranju obvestil so mi- ličniki ugotovili, da so nasilno z izvijaćem odprli pokrov rezer- voarja bencina mladoletniki B. V., R. K. in T. G., vsi iz Kamnika in iztočili 5 litrov bencina. 22. 10. 1983 ob približno 16.30 je Janez K. iz Kosiš vrgel pollitrsko steklenico v sprednje vetrobransko steklo parkiranega tovornega avtomobila v naselju Kregarjevo in pri tem povzročil za 40.000 din matertalne škode. POHVALNO V mesecu oktobru so bili na postajo milice prineseni nasled- nji najdeni predmeti: kolo z mo- torjem, kolesa, očala, dokumen- ti, denar, ure. KOMISIJA ZA RAZVIJANJE IN UTRJEVANJE TRADICIJ NOV IN SPOMENISKEGA VARSTVA ZZB NOV Kamnik je določila magistralno pot po obeležjih narodnoosvobodilne borbe »bčine Kamnik in jo razdelila v sedem etap. Te etape bodo opisane v nekaj zaporednih številkah Kamniškega občana z namenom, da jih ljubitelji nedeljskih izletov preizkusijo že prej, preden bodo določene postojanke, kjer bodo v prihodnjem letu dobili žige - kraji za to so že določeni - ter da dajo svoje pripombe na naš opis. Pripombe bonio upoštevali pri pripravi končnega gradiva za vodiča, ki ga borno kot brošuro pričeli pripravljati koncem tega leta. VI. etapa. 1. Stahovica: Na križišču v Sta- hovici je na upravni zgradbi bivše /age spominska plošča padlim delavcem tega podjetja. Odkrili so jo delavci žage svojim padlim tovarišem. Čas odkritja ni znan, ker žaga ne obstaja več. Ploščo je oblikoval kamnosek Vetrovac iz marmorja. Najbližja gostilna je »Pri pla- ninskem orlu«, najbližja trgovina je poslovalnica Kočne na Kre- garjevem. V Stahovici in bližnji okolici naj- dete sledeče zanimivosti: v soli v Stranjah je zbirka likovnih del učencev osnovne sole, Rudnik kaolina Crna, ki si ga boste ogle- dali že v V. etapi, v cerkvi v Stranjah je uredil notranjost Plečnik, v cerkvi pri sv. Primožu so freske iz 15. stoletja, v cerkvi v Zakalu je votivna podoba me- sta Kamnika. 2. Stahovica - Vegrad: Nad žago v Stahovici leži hribćek Ve- grad. Na njem je kulturni dom, v katerem je spominska plošča, posvećena 144 borcem in žrtvam fašističnega terorja v letih 1941 - 1945 iz vaši: Stolnik, Sp. Stranje, Zg. Stranje, Zagorica, Kregarje- vo, Zakal, Bistričica, Županje njive, Kamniška Bistrica, Staho- vica, Godič, Kršič, Gozd, Kališe, Podlom, Zavrh, Krivčevo, Žaga, Podstudenec, Potok in Crna. Ploščo je naredil kamnosek Ve- trovac iz črnega marmorja, od- krila pa jo je ZZB Kamniška Bi- strica 29. septembra 1963. leta (po podatkih ZZB 29. XI. 63) Na hribčku Vegrad, ki leži ka- kih 50 m nad bivšo žago, je še eno obeležje; 20 m od kulturne- ga doma na Vegradu, je pokopan prvoborec Jurij Libnik, prvi bo- rec, ki je padel v tej dolini in sicer ob napadu na nemško žan- darmerijsko postajo v Stranjah 9. junija 1942. ZZB Kamniška Bistrica je prvi spomenik posta- vila leta 1954, sedanjega pa leta 1962. Na spomeniku je verz: »Iz vaše krvi se nov čas je rodil, iz vaših grobov cvet svobode je vzklil.« Nacrt za spomenik je na- redil gradbeni tehnik Albert Štu- par. 3. Zg. Stranje: Nad osnovno solo v Zg. Stranjah stoji spome- nik, posvećen borcem, ki so padli na Kališu 19. 1.1943, borcem, ki so padli na Korošici 6. 2. 1945 ter borcem, ki so padli pri kmetu Puški (po domaće) nad Stra- r.jami. Borci, ki so padli na Kališu - izdal jih je Gregor Sušnik - so pokopani na mestu. kjer stoji spomenik. V borbi je padlo 28 borcev, 18 je bilo ujetih, 14 ra- njenih. Na spomeniku so imena vseh borcev. Spomenik je nare- jen po nacrtu arh. Vlasta Kopača iz istrskega marmorja v obliki obeliska. Na spomeniku so upo- dobljeni motivi Velike planine. ZZB Kamniška Bistrica je odkri- la spomenik 29. 11. 1963. Za posebnosti kraja velja, kar smo rekli pri prejšnjih obeležjih. 4. Okroglo: Spominsko obe- ležje na Okroglem, (kraj leži za- hodno od Stranj je postavljeno v spomin na požig vaši, na izgon vaščanov v taborišče in v spomin vosovcem, ki so padli v blizini tega kraja. Vas so požgali aprila 1944. Obeležje stoji ob poti tik pod vasjo. Postavila ga je ZZB Kamniška Bistrica leta 1976, na- redil ga je kamnosek Vetrovac iz pohorskega granita v obliki ska- le, na njem je spominski zapis in imena padlih vosovcev. Najbližja gostilna je Prodnik na Kregarjevem, najbližja trgo- vina je tuđi tam. 5. Slevo: Zdaj se vrnete in ma- lo pred Bistričico zavijete na de- sno v Slevo. Pri zadnji hiši v vaši stoji ob poti spomenik, postav- ljen padlim borcem Zidanškove (Pohorske) brigade. Zaradi izda- je je tukaj v neenaki borbi v za- četku leta 1945 padlo 19 borcev, več pa so jih ujeli. Spomenik je postavit odbor Zidanškove briga- de skupaj s KO ZZB Kamniška Bistrica. 6. Zakal: Še enkrat morate preko Bistričice na jug, v Zakal. V blizini Dobovškove hiše stoji obeležje v spomin sedmih žrtev, ki jih je skupina trinajstih raztr- gancev zverinsko mučila in jim požgala domačijo. Spominsko obeležje je postavila ZZB Ka- mniška Bistrica, projektiral in postavil pa ga je kamnosek Ve- trovac. Spomenik je klesan iz po- horskega granita, postavili so ga 8. 6. 1980. Žrtve so bili: mati Angela Čevka, sin Peter, hči Ma- rija, sosed Florjan Jerše in parti- zani: Tine Hauptman, Anton Ocepek in Andrej Boštjančič. Iz Zakala boste šli proti zaho- du; Ko boste hodili nekaj manj kot dva kilometra, morate zaviti na levo, pa boste preko Laniš in Tunjiške mlake prišli v Tunjice. Od tam pa kar naprej v Komend- sko Dobravo. 7. Komendska Dobrava: Tu je bila nekoč partizanska bolnišni- ca. Spomenik je kamen velikosti 120 x 80 cm,-v katerega je vzi- dana spominska plošča. Vklesanih je 9 imen padlih in napis: Dne 11. 6. 1944 je bila uničena partizanska bolnišnica dr. Mihe-Tineta Zajca, v kateri je bil z vsem osebjem mučen in sežgan živ. Na pobudo dr. Tineta Zajca so aktivisti Osvobodilne fronte v gozdu nad Dobravo aprila 1944 zgradili partizansko bolnišnico za približno 10 ranjencev. Delovala je kratek čas, ker je bila izdana in so jo Nemci 11. junija iznenada napadli, ujeli zdravnika, 6 ra- njencev in dve bolničarji. Trije - stražar in kurirja so ušli. Zdrav- nika dr. Zajca so Nemci privezali Pesem mu je veliko pomenila V sredo, 2. novembra smo se na pokopališču v Podgorju po- slovili od Ivana Mallyja, zadnje- ga od ustanoviteljev delavskega kulturnoga društva »Solidar- nost« v letu 1919. Ivan Mallyje bil rojen 22. ma- ja 1898 v Oberhausnu vNemčiji, kjer je kot rudar delal njegov oče. Leta 1916, potem koje bil v prvi svetovni vojni ranjen, je pri- šel v Podgorje - rojstno vas svoje matere. Zaposlit se je v tovarni lltan, katero pa je moral leta 1928 zapustiti, saj je bil član stavkovnega odbora. Pot ga je vodila v Ljubljano, v Saturnus, kjer je dočakal zasluženi pokoj kot graver. Vedno je Ijubil glas- bo, posebno še petj&, zato ni ču- dno, da ga je prepevanje vodilo od Solidarnosti, katere soustano- vitelj je bil, prek pevskega druš- tva »Ivan Cankar« v Ljubljani, »Svobode« Duplica in nazaj do »Solidarnosti«, kjer je tuđi pre- nehal z aktivnim nastopanjem. Vedno je bil vesel, ko so ga obiskoviti pevci Solidarnosti, saj je ob takih prilikah občutil, da je še vedno član društva in da ga njegovi nasledhiki nišo pozabili. Ob takih prilikah se je rad spo- min jal na tište prve dni delovanja društva, na prve vaje pri »Ame- rikancu« v Novem trgu, pa last- noročnega krpanja harmonija in prepisovanja not za potrebe ta- kratnega pevskega zbora. S po- nosom se je spomin jal prepeva- nja v Kamniški Bistrici ob praz- novanju 1. maja, kjer je s Soli- darci prvič prepeval že leta 1923, zadnjikrat pa bil tuđi slavnostni govornik leta 1973. Sedaj Ivana Mallyja ni več. Ostaja pa njegovo delo in spo- min na človeka, ki je prečejšen del svojega življenja posvetit kul- turi, predvsem pevski kulturi in njenemu razmahu na kamni- škem. Vsi, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, predvsem pa pevci Solidarnosti, ga borno ohranili v lepem in trajnem spo- minu. PEVCI SOLIDARNOSTI k drevesu in je moral gledati, kako so zverinsko pobili ranjen- ce in bolničarki. Po moriji so zaž- gali bolnišnico in vanjo zmetali vse žrtve. Po strahovitem muče- nju so vrgli v ogenj tuđi dr. Tine- ta Zajca. Podatki o odkritju spo- menika pri bolnišnici se ne uje- majo. ZZB Komenda trdi, da je spomenik postavila ZZB Mengeš leta 1948, brošura NOB pa pra- vi, da je bil odkrit leta 1958 pri čemer ne navaja, kdo ga je od- kril. (Vas Komendska Dobrava je bila požgana.) Gostišče in trgovino boste naš- li v Komendi. Ob koncu vaši pro- ti Komendi sta postavili ZZB NOV Komenda in OO ZZB NOV Kamnik leta 1977 spome- nik v znak priznanja vaši za vse- stransko pomoč NOB od leta 1941-1945. Spomenik je iz gra- nitnega kamna, v obliki Trig)ava sestavljen iz treh kamnov. 8. Podboršt: Na izhodu iz vaši Podboršt v smeri Komende stoji spomenik, posvećen trem aktivi- stom OF, ki so padli v nemški hajki aprila leta 1944. To so bili politični terenski delavci Janez Čebulj, Ivan Orešnik in Stane Si- mončič. Če spomenika niste naš- li, vprašajte za Jelko Stele, saj stoji pri njeni hiši, odkrili so ga 1959. leta. Spomenik je iz ka- mna, na levi strani je 1,5 m visok ovalni steber, na desnem gor- njem kotu je pritrjena marmor- nata plošča s sliko Janeza Čebu- lja in z imeni vseh treh. Iz Pod- boršta imate samo korak do Ko- mende. 9. Komenda: Na križišču čest Kranj, Klanec in ■ Komendska Dobrava stoji spomenik 66 žrtvam fašističnega terorja nek- danjega okraja Komenda oziro- ma krajev: Komenda, Potok, Gmajnice, Mlaka, Gora, Pod- boršt, Klanec, Komendska Do- brava, Križ, Moste, Žeje in Su- hadole. Postavila ga je leta 1956 ZZB Komenda. Projektirala ga je Alenka Lanarčič. Na 6 m viso- kem stebru je vklesanih 66 imen padlih in posvetilo: Spominjajte se nas, ki smo žrtvovali svoja živ- ljenja v borbi proti fašizmu. Dali smo vse za vašo svobodo in lepšo prihodnost. Gostišča so tako v Komendi kot v Mostah, prav tako trgovine. Pot boste nadaljevai do gozdička pri Žejah, kje je na desni strani ceste spomenik na kiaju, ki mu pravijo Kuharjev Boršt. 10. Žeje: Spomenik je posve- ćen 5 (po brošuri NOB 4) tal- cem, ki so jih Nemci na tem me- stu ustrelili in 3 partizanom, ki so pozneje padli v blizini tega kraja. To so bili prvi padli talci bivšega okraja Komenda. Streljanje je bilo 18. septembra leta 1941. Talce so postrelili, privezane h kolom. Spomenik je granitna skala, izklesal jo je kamnosek Feliks Burnik in Mengša iz ka- mnitega bloka železniškega via- dukta iz Borovnice. Na skali so vklesana imena padlih (za enega ni bilo mogoče dobiti imena, morda zato razlika v podatkih), na vrhu pa je peterokraka zvez- da. Talce so pripeljali iz Begunj. Spomenik je postavila ZZB Ko- menda leta 1960. 11. Moste: Sredi vaši stoji vod- njak, ki ga je leta 1975 postavila na pobudo ZZB Komenda mla- dinska organizacija iz Most. Po- svećen je 3 političnim delavcem, članom okrajnega odbora OF Komenda, ki so padli v borbi z belogardisti. Obeležje je iz hra- stovega lesa, vanj so vrezana imena padlih z datumi rojstva in smrti. Spomenik je izdelal Jože Jerin iz Križa. Ko boste obšli vseh šest etap transverzale Po obeležjih NOB v kamniški obči- ni, boste spoznali le 54 od skup- nih 84 obeležij, kolikor jih danes v občini imamo, postavljajo pa še nove. Njihove opise že imamo, nimamo pa natančno razčiščenih opisov. 6 Od pomnika do pomnika KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 Iz doma upokojencev Bili smo v Brežicah Ko je bila skupina stanovalcev Doma upokojencev iz Brežic ko- nec junija pri nas, smo jim oblju- bili povratni obisk; 6. oktobra smo se zares dogovorili za pot k njim. Poleg 29 oskrbovancev je šio z nami ludi 17 delavcev ko- lektiva našega Doma. Odšli smo v lepo, nekoliko še megleno ju- tro, pod varnim vodstvom našega voznika Martina Goloba. Kot dober pevec je bil nadvse prije- ten, lepo se je vključil v našo družbo. V Brežicah smo kmalu zagle- dali mogočno poslopje gradu in nedaleč od njega Dom upoko- jencev, kjer so nas predstavniki doma že prisrčno pozdravili. Ve- lićastna zgradba je napravila vtis, še bolj pa topel sprejem, ki smo ga doživeli. Nekateri smo odšli pogledat znameniti Posavski mu- zej v brežiškem gradu, kjer nas je prizadevno vodila tovarišica Sti- plovškova. Razložila nam je raz- voj muzeja oz. gradu in nas po- peljala skozi 20 sob z bogatimi zbirkami iz arheološke, etnolo- ške in umetnostne zgodovine, posavskega področja. Usoda gra- du je bila pestra: od obrambne vloge proti Turkom, do kmečkih uporov, ko je bil pokončan, poz- neje obnovljen, v 16. stol. je bila utrdba predelana v graščino, v 17. st. pa barokizirana in ureje- na, posebno velika, prekrasna slavnostna dvorana. Od leta 1949 služi v muzejske namene in za kulturne prireditve. Danes stavba spada med najbolj ureje- ne in vzdrževane grajske spome- nike v Sloveniji. Vrnili smo se v Dom upoko- jencev, kjer so nam pripravili izvrstno kosilo. Upokojena uči- teljica, Savica Zorko nam je ob pozdravu in dobrodošlici pove- dala o razvoju njihovega doma. Odprt je bil leta 1979, v začetku za majhno število oskrbovancev. Počasi pa je njih število narašča- lo, po treh letih je že bilo težko najti prostor. Deloma so dom še dogradili, letos pa bo še nekaj prizidanega. Govorila nam je o udejstvovanju v domu, o teža- vah, ki jih tarejo, o knjižnici, ki je glavna dejavnost. Prijeten je bil pogovor z njo še o marsičem, npr. o krožkih in pevskem zboru, prireditvah, navadah ljudi, ki so morda tipične za posavsko ob- močje. Izročila nam je tuđi lepo darilo delovne terapije, makra- me, in glasilo Doma (ki je skup- no za vse štiri hiše: Impoljco z enotami v Sevnici, Krškem in Brežicah, ki so pod skupnim vod- stvom). Tovarišica upravnica je pred- stavila kolektivu težave, ker ni dovolj strokovnega kadra, velike režijske stroške in o organizaciji dela. Po kosilu, ki je prijetno po- fekalo smo prejeli še eno darilo: vinsko prešo - simbol Posavja, za naš Dom v Kamniku. To je bilo osebno darilo našega bivšega oskrbovanca Ivana Satlerja, ki živi zdaj v Brežicah, in ki je tuđi posredoval srečanje domov. MARIJA LAVRIĆ Smučarsko srečanje z zamejskimi Slovenci Kamniški strukovni kadri že vrsto let sodelujejo in pomagajo pri'vzgoji in izobraževanju stro- kovnih smučarskih kadrov za /a- mejska slovenska šport na druš- tva. Plod takega sodelovanja je bilo tuđi povabilo SK KAMNIK, da se njihovi mladi alpski tekmo- valci udeležijo skupnega treninga in tekmovanja z otroci sloven- skih športnih društev v '"ivici, ZRN in Avstriji. Pobuda in na- men srečanja je bila predvsem slovenska beseđa in športno pri- jateljstvo, ki je še kako potrebno otrokom v zamejstvu pri ohrani- tvi naše govorice. Ne nazaduje pa je zaradi uspehov naših alp- skih tekmovalcev postalo tuđi za- nimivo naše strokovno delo in trening z mladinu tekmovalci. Tako je v začetku oktobra pod vodstvom trenerjev in učiteljev smučanja Sitarja, Šuštarja in Ste- leta odpotovalo 16 cicibanov in pionirjev v avstrijski visokogor- ski smučarski center na ledeniku KAUNERTALU pri Innsbruc- ku. V štiridnevni vadbi na snegu so bila sklenjena številna nova prijateljstva in poznanstva. Kljub vadbi na tritisočaku so kondicij- sko dobro pripravljeni mladi smučarji vzdržali celodnevno smučanje in učenje tehnike tek- movalnega smučanja, tako jim je bil poplaćan trud za redno pet- mesečno vadbo. L.e redno treni- ran športnik lahko brez nevarno- sti za poškodbe zdrži vadbo viso- kogorskega smučanja, zato so, vsi, ki nišo redno vadili, ostali doma. Gostitelji in upravljale! smučišča so nam omogoćili res najboljše pogoje za vadbo. Pro- gram učenja mladih smučarjev pri usmerjanju v alpsko tekmo- valno tehniko, vadba tekmoval- nih elementov ter trening vožnje med vratci z merjenji časa so navdušili tako mlade smučarje kot njihove starše iz zamejstva, ki so skrbeli za nas na vsakem koraku. Priznanje za dobro delo je gotovo njihovo povabilo, da bodo prihodnje leto zbrali vse svoje mlade tekmovalce in orga- nizirali skupen trening s tekmo- vanjem, kar naj bi postalo tradi- cionalno srečanje. Po naporni vadbi so si osvežili v zimskem bazenu in se pripravili za pravi tekmovalni obračun. Tekmovali so v pravih zimskih pogojih, sne- gu in megli, kar pa ni prav nič oviralo tako organizatorjev kot tekmovalcev. Mladi so imeli tuđi dober zgled, saj so trenirali poleg reprezentantov iz Španije, Liec- htensteina ter mladih ekip iz Av- strije in ZR Nemčije. Na tekmo- vanju so slavili mladi kamniški smučarji, vendar pa so bila po- membna doživetja, dobra vadba in obojestranska želja, da se stiki in prijateljstvo nadaljujejo. Ob razglasitvi rezultatov so sijoči in zagoreli obrazi otrok to le potrje- Lokostrelski trim Številnim trimskim akcijam, ki jih organizirajo osnovne telesno- kulturne organizacije, se je letos prvić pridružila trimska akcija, ki jo je organizirat Lokostrelski klub Kamnik pod imenom LO- KOSTRELSKI TRIM. Ko smo se v lokostreLskem klubu odločili za organizacijo te akcije, nas je vodila želja, da bi lokostrelstvo čim bolj približali kar najširšemu krogu občanov Kamnika. Zdaj, ko smo prebili led in je akcija lepo uspela, smo prepričani, da bo postala tradicionalna in da jo borno prihodnje leto še bolje or- ganizirali. Lokostrelski trim je bil sestav- ljen iz dveh delov. Prvi je pred- stavljal osnove lokostrelstva, drugi del pa turnir, na katerem so lahko sodelovali vsi, ne glede na starost in spol. Osnove lokostrel- stva je predstavil Frenk Vengust, seveda s pomočjo tekmovalcev oziroma državnih reprezentan- tov, tako da so navzoči dobro spoznali lok in način streljanja. V drugem delu se je pomerilo prek 60 rekreativcev vseh starosti. Večini je bilo skupno to, da s tekmovalnim lokostrelstvom ni- majo nič skupnega. Trim turnir je bil namenjen prav njim in tuđi zaradi tega je tako lepo uspel. Tekmovali so po sistemu izpada- nja in na koncu je zmagal Jože Zver, drugi je bil Mitja Zajc, tretji pa Miha Medmeš; zelo do- bro četrto mesto je osvojila Dar- ja Čermelj. Organizator turnirja LK Kamnik je pripravi! tuđi praktične nagrade, tako da je bi- lo nagrajenih prvih 40 tekmoval- cev; prvouvrščeni je dobil sliko slikarja amaterja, ostali pa so do- bili nagrade glede na svoj uspeh. Poudariti velja, da turnir ni imel tekmovalnega značaja, zato člani LK Kamnik na turnirju nišo na- stopili. Lokostrelski trim je bil tuđi nekakšen zaključek letne tekmovalne sezone v lokostrel- stvu, podeljene pa so bile tuđi medalje najbolje uvrščenim v zimskem dvoranskem prvenstvu 82/83, v klubskem merilu. Letos smo akcijo organizirali oktobra, prihodnje leto pa jo borno že ma- ja, razširili jo bomo na ves dan, saj smo videli, da je bilo popol- dne premalo časa za vse, ki bi se radi z lokostrelstvom pobliže sez- nanili. Na koncu velja pohvaliti tuđi organizatorje akcije, člane LK Kamnik na čelu z Andrejem Pečevnikom, saj so akcijo dobro pripravili, kar so dokazale števil- ne pohvale, ki so jih izrekli mno- gi udeleženci prireditve. do vali, izmenjani klubski znaki in diplome pa bodo vsem ob lepih fotografijah, ki so nam jih poda- rili gostite-lji, ostali v trajnem spominu. V njihovem imenu se moramo zahvaliti tovarni Svilanit za spominska darila. Povedati je treba, da so celotne stroške, ki nišo bili majhni, plaćali starši in je kar čudno, da za tako sodelo- vanje ni bilo nobenega posluha. Pomembno za smučarje pa je tu- đi to, da poškodb, ražen na obeh kombijih, ki sta podaljšala 550 km dolgo potovanje za 1 dan, ni bilo. Rezultati tekmovanja v vele- slalomu na 900 m dolgi progi z 31 vratci: Ml. mladinci: 1. Rok Galjot 40,79 - najboljši čas tek- movanja, 2. Primož Galjot, 3. Primož Doplihar; Ml. pionirji: 1. Aleš Deisinger 46,56 sek, 2. Bo- ris Božičnik. 3. Strnad (Soča), 4. Sitar, 5. D. Šuštar, 6. Faletič (Triglav); St. pionirji: 1. Dejan Dobrovoljc 45,13 sek. Cicibani: 1. Samo Suštar 50,40sek., 2. Ru- tar, 3. Okorn, 4. Erman, 5. Vovk, 6. Stele, 7. Božičnik, 8. Ponikvar. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci, tekmovanje pa orga- nizirali smučarski sodniki iz slo- venskih športnih društev SOČA, TRIGLAV, in YU SKI iz Švice, ZRN in Avstrije. SM O Franu Albrehtu Konec septembra smo se spo- mnili obletnice smrti našega ka- mniškega rojaka, pesnika Frana Albrehta. Kamniška knjižnica je pripravila razstavo o njegovem književnem snovanju in priredi- tve smo se udeležili tuđitčlani našega krožka, saj naša šola nosi Albrehtovo ime. Ućenci izobraževalnega centra Rudolfa Maistra so pripravili re- cital Albrehtovih pesmi, ki ga je s svojim nastopom obogatil dram- ski igralec Jurij Souček. Nastop je spremljala Pavla Uršič na har- fi. Obiskali smo tuđi pesnikovo rojstno hišo. Fran Albreht je bil vsestranska osebnost. Bil je pesnik, prevaja- lec in publicist. Do leta 1920 je urejal socialistični list Svoboda, potern pa je bil deset let urednik literarnega časopisa Ljubljanski zvon. V slovenski jezik je preve- del lepo število književnih del. Prevajal je iz nemškega, češkega, hrvatskega in srbskega jezika. Fran Albreht se je prikupil mla- dim bralcem s svojimi prevodi Grimmovih pravljic. Prevajal je tuđi dramske tekste za Narodno gledališče, pisal številne članke, književne ocene in gledališke kritike. Pisal je predvsem socialne pe- smi in v njih razkrival družbena nasprotja in težak položaj malih ljudi. Meta Slabe, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Kaj vemo Vzamem v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku ali okolici. Pismene ponudbe na uredništvo Ka- mniškega občana pod šifro »Samska«. 21-letni Sant (medicinski te- hnik) išče sobo v Kamniku ali okolici. Žabkar Franci ZIJIM Kamnik, Novi trg 43/a. OOZN Oktobra praznujemo dam OZN in tuđi letos smo eno mla- dinsko uro namenili tej svetovni organizaciji, ki ima v svojih vrstah že 157 držav. Cilji in naloge OZN so: zago- tavljanje svetovnega miru in var- nosti, krepitev prijateljskih odnosov med đržavami in spod- bujanje mednarodnega sodelo- vanja pri reševanju socialnih, go- spodarskih, kulturnih in humani- tarnih problemov in uveljavlja- nje človekovih pravic ne glede na raso, spol, jezik ali vero. Glavni organ OZN je general- na skupščina, ki je sestavljena iz delegatov vseh držav članic, v okviru skupščine pa delujeta še varnostni svet in ekonomsko so- cialni svet. Poleg teh deluje v organizaciji še vrsta posebnih ustanov. Pre- malo vemo o nemirih in vojnah v svetu, revščini in trpljenju. Mladi premalo mislimo na to, da večini mladih ljudi na svetu ni tako le- po, kot je nam. Ko na televiziji vidimo ljudi, ki umirajo od lako- t'e, se nam zdi, da Je to nekje daleč, da se nas ne tiče. Lahko bi pomagali - če ne drugače, z zbi- ranjem oblek, denarja. Večkrat tuđi iziđe plošča s posnetki zna- nih glasbenikov. Izkupiček teh plošč je namenjen revnim in lač- nim. Kupite jo! Pomagajte, kjer se da. Tuđi z majhnimi koraki bomo latiKc. uresničili cilje OZN. Barbara Spruk, Mili Krt, novinarski krožek, OS Frana Albrehta, Kamnik DO Eksperimentalna tkalnica Kamnik, Ljubljanska cesta 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 2 previjalki preje Pogoj: dokončana osnovna šola. Preizkusna doba 3 mesece. 1 mazalca strojev Pogoj: dokončana osnovna šola. Preizkusna doba 3 mesece. Odslužen vojaški rok. 1 električar ja - mehanika elektronika Pogoj: pokliena šola elektro smeri. Zaželena praksa, preizkusna doba 3 mesece. Odslužen vojaški rok. Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Kamnik Ljubljanska cesta 1 po sklepu delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge hišnika - kurjača s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, z eno- mesečnim poskusnim delom Pogoj i: končana pokliena šola (vodovodne - inštalaterske, mizarske, ključavničar- ske ali kovinarske smeri) in opravljen izpit za nizkoparne tlačne kotle Pisne prijave z vsemi zahtevami in dokazili naj kandi- dati pošljejo v 8 dneh na naslov: Komisija za delovna razmerja - Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Kamnik, 61240 Kamnik Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon- čanem zbiranju prijav. STOL DO STOL Kamnik, TOZD Tehnične storitve vabi k sodelovanju 1 KV kovinostrugarja za nedoločen čas s polnim delovnim časom in po- skusnim delom 3 mesece. Delavcem nudimo ugodne delovne pogoje in urejen družbeni standard. Interesenti naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi na naslov. Industrija pohištva STOL Kamnik, kadrovski sektor, Ljubljanska 45. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijave. Nove knjige v kamniški knjižnici Bonando W. - M. Nava: Vezenje - Lipa Koper. 1983 Ugrinov P.: Naloženo življenje - Mladinska knjiga, 1983 Sabatier R.: Švedske vžigalice - Mladinska knjiga, 1983 Stele F.: Grintovci - Državna založba Slovenije, 1983 Reisp B.: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor - Mladinska knjiga, 1983 Sesartić I.: Uvod v amatersko radio - goniometriranje — Zveza organizacij za tehnično kulturo, 1983 Zgradimo majhno hidroelektrarno! 1. del, 2. del, 3. del - Zveza organizacij za tehnično kulturo, 1983. Bach R.: Jonalan Livingston Galeb- Mladinska knjiga, 1983 Grabeljšek K.: Cerkveni maček - Partizanska knjiga 1983 Psihologija v cestnem prometu s prometno etiko 1983 Pravilnik o prometnih znakih na cestah - Avto-moto zveza Slovenije, 1983 Priročnik za voznike kmetijskih traktorjev - Avto-moto zveza Slovenije, 1978 Priročnik za varno delo s traktorjem - Zveza organizacij za tehnično kulturo, 1983 Priročnik za učenje in preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnegaprometa.. . Ponatis-Avto-motozvezaSlovenije, 1980 O prometnih predpisih - Avto-moto zveza Slovenije, 1983 Tolstoj L. N.: Kavkaski ujetnik - Univerzum- Našstrip, 1982 Divjad - Življenje divjadi - Mladinska knjiga, 1983. Buchenwald - Zbornik - Založba Borec, 1983. ANDIČ MARIJA Rudniška 1 Bakovnik Cenjene občane obveščam, da sprejemam v kemično čišćenje vse vrste tekstilnih izdelkov (tuđi zavese, odeje, preprpge in talne obloge), usnjena oblačila (tuđi barvanje), krznena oblačila idr. Priporočam tuđi posebno storitev: apretiranje in impregniranje kemično čiščenih oblačil. Kemično čišćenje opravlja Kemična čistilnica »Labod« Ljubljana, ki je priznana delovna organizacija po kakovosti in hitrih storitvah. čistimo z vrhunsko tehnologijo čišćenja in uporabljamo sodobni postopek čišćenja po P in F postopku S šivanjem želim v največji možni meri zadovoljiti vaše potrebe. Se priporočam! KAMNIŠKI OBČAN / 7. DECEMBRA 1983 Uspeh za konec sezone Lolcostreld LKK so dosegli lep uspeh na prvenstvu Jugoslavije v »hunter in field« disciplini, ki ga je sredi septembra organizirala Zveza lokostrelcev Slovenije v Bovcu. Doslej so kamniški lokostrelci sodelovali na petih državnih pr- venstvih v tej disciplini, a še nišo bili tako uspešni kot letos, kar še posebej velja za tekmovalce v in- stiktivnem slogu. Čeprav je prvi dan tekmovanja lokostrelce v Bovcu motil dež, so bili rezultati na koncu turnirja več kot odlični. V instiktivnem slogu je sijajen uspeh dosegel Boris Jemec, ki je v članski kon- kurenci osvojil 2. mesto - 754 krogov, kar je doslej tretji naj- boljši rezultat v Jugoslaviji. Boris tekmuje komaj dve leti, z izre- dno marljivim treningom pa je dosegel rezultate, ki mu jih zavi- dajo tuđi tekmovalci s precej bo- gatejšimi izkušnjami. V isti kate- goriji je Vojko Colnar s tretjim mestom (685 krogov) dopolnil zmagoslavje naših tekmovalcev. V močni mednarodni konkuren- ci, tekmovalo je 80 lokostrelcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, se nismo nadejali takega uspeha. V prostem slogu sta se tokrat zopet izkazala Lukan in Desnica, ki sta osvojila prvo in drugo me- sto med mladinci. Tokrat je bil Lukan boljši od Desnice in je tako na koncu svoje tekmovalne poti v mladinski konkurenci po- stal tuđi državni prvak v »hunter in field« disciplini in lahko si le želimo, da bosta tuđi v članski konkurenci dosegala tako lepe rezultate. Po zelo uspešnem prvem delu sezone so v drugem delu razoča- rali člani v prostem slogu, saj so zaostali daleč za svojimi nekda- njimi rezultati. V Bovcu je v članski konkurenci solidno 8. mesto osvojil Boris Bratuž. V začetku julija je bilo pri ho- telu Podvin I. državno prvenstvo tekmovalcev, ki streljajo s tako imenovanimi »coupaund« loki, ki imajo veliko potisno moč, zato imajo vzgrajene posebne škripce za lažje napenjanje loka. Na tem prvenstvu je naš Andrej Pečev- nik nekoliko presenetljivo, toda zasluženo osvojil 3. mesto. Sezona lokostrelskih turnirjev na prostem se izteka, vsi veliki turnirji so za nami. Sezona je bila daleč najuspešnejša doslej. Kljub manjši organizacijski krizi v klu- bu, kljub številnim težavam smo dosegli precej Več, kot smo priča- kovali. Morda je to sreča, rezul- tati pa so v največji meri plod strokovnega dela trenerja Ven- gusta in vaditeljev, kajti najbolj- še rezultate in največje uspehe smo zabeležili prav na najpo- membnejših tekmovanjih. Bila so tuđi razočaranja in precejšnja nihanja v formi tekmovalcev, to- da na največjih tekmovanjih smo izmed vseh slovenskih klubov pobrali največ. Če se bodo ure- sničile naše želje in borno pozimi trenirali vsaj petkrat na teden, potem lahko optimistično priča- kujemo sezono zimskih turnirjev v dvoranah. DO Teniski dan za pionir je Vse pionirje in pionirke, ki želijo igrati tekmovalni tenis, obveščamo. da TK Kamnik pri- reja v soboto, 12. novembra, ob 9. uri v športni hali pri OŠ Frana Albrehta teniski dan za pionirje in pionirke v starosti 7-8 let. Hitrostne sposobnosti in druge gibalne spretnosti bo- do preverjali najboljši igralci in trenerji teniškega kluba Ka- mnik z namenom, da bi naj- spretnejše vključili v poseben tečaj za vzgojo tekmovalcev. Starši, pripeljite svoje otroke na preizkus spretnosti. Udele- ženci teniškega dneva morajo prinesti s seboj copate. Vab- Ijeni! TENISKI KLUB KAMNIK Matjaž Pogačar prvi med rekreativci Bralci se morda še spomnijo, da sem pred kratkim omenila Matjaža in njegove dobre re- zultate v letošnji sezoni. Očitno ti uspehi nišo naključni, saj je na turnirju B skupine (rekrea- tivne) osvojil prvo mesto. V polfinalu je premagal Marjana Urha z rezultatom 6:1, 6:4, v finalu pa je ugnal še Freda Ker- šiča - 6:2, 7:5. Upamo, da bo v naslednji sezoni še kdo od mla- dih mešal štrene starejšim, iz- kušenim igralcem, saj le to za- gotavlja tenisu napredek in bo- dočnost. ILUŠ H. Skakalci zaključili poletne priprave Učenci OŠ Komenda-Moste, ki delujejo pri ŠŠD in skakalni sekciji SD Strahovica so od juni- ja do oktobra pridno vadili in tekmovali na skakalnicah s pla- stiko. Dvakrat tedensko so imeli Jesenski kros - 800 tekačev Odbor za množičnost pri ZTKO občine Kamnik je tuđi le- tos priredil jesenski kros. V Stra- njah je nastopilo več kot 800 tekmovalcev in tekmovalk. Naj- bolj množićna udeležba je bila v kategoriji pionirjev in pionirk, čeprav tuđi kategorije mladin- cev, mladink in otrok iz VVZ številčno nišo veliko zaostajale. Še vedno pa je zelo skromna udeležba v kategorijah članov. članic in veteranov. Verjetno je vzrokov več, a bi jih lahko s skupno akcijo organizatorjev re- kreacije po delovnih organizaci- jah in ostalimi telesnokulturnimi delavci le premostili in tako za- gotovili tuđi boljšo udeležbo na jesenskem krosu »DELA«. Za odlično organizacijo in ne- moten potek krosa je poskrbela Alpska sekcija ŠD Jurij Libnik iz Stranj. Tako organiziranih in iz- peljanih tekmovanj si tako tek- movalci kot tuđi prireditelji lah- ko samo še želimo. REZULTATI: CICIBANI: l.Perme Marko (MŠ Stranje) 39,8, 2. Šparl Uroš (Kidričeva), 3.Trobevšek Rok (Stranje). CICIBANKE: 1. Belak Jelka (Bakovnik) 42,0, 2. Mali Nika (Bakovnik), 3. Mali Andreja (Bakovnik). PIONIRJI 1. RAZRED: 1. Kodrin Ivan (Komenda-Mo- ste) 44,0, 2. Ribič Gašper (KB), 3. Novak Jure (TB). PIONIRKE 1. RAZRED: l.Grzinčič Lidija (FA) 45,0, 2. Potočnik Irma (KB), 3. Humar Andreja (FA). PIONIRJI 2. RAZRED: l.Brglez Rok (FA) 43,0, 2. Lah Robert (KM), 3. Simenc Simon (KB). PIONIRKE 2. RAZRED. l.Labignan Nadja (TB) 1:00, 2. Škorjanc Mirjam (FA), 3.GrošeljSonja(FA). PIONIRJI 3. RAZRED: l.Žibert Albin (Duplica) 1:00,2, 2. Carič Gašper (TB), 3. Osolnik Rajko (KM). PIONIRKE 3. RAZRED: l.Lavrič Nataša (TB) 1:03,0, 2. Potočnik Marija (KB), 3. La- movšek Mojca (Duplica). PIONIRJI 4. RAZRED: l.Šuštar Branko (TB) 1:32,3, 2. Škurma Stanko (KM), 3. Štri- tof Tine (FA). PIONIRKE 4. RAZRED: l.Šparel Sandra (TB) 1:39,2, 2. Bauman Mateja (FA), 3. Po- trato Tina (TB). PIONIRJI 5. RAZRED: l.Veladžič Mirsa (FA) 2:28,4 2.Uršič Tomaž (KB), 3. Spruk Dominik (KB). • PIONIRKE 5. RAZRED: 1. Jus Jana (FA) 1:48,0, 2. Mat- jan Tanja (FA), 3. Benkovič Ro- mana (FA). ; PIONIRJI 6. RAZRED: 1. Praštalo Tomaž (FA) 3:04,3, 2. Podjed Valentin (FA), 3. Pre- log Roman (KM). PIONIRKE 6. RAZRED: l.Brelih Danijela (FA) 1:45,4, 2. Sušnik Helena (KB), 3. Hribar Nataša (TB). PIONIRJI 7. RAZRED: l.Ščulja Darko (FA) 2:57,3, 2. Dolar Viljam (FA), 3. Balantič Matjaž (KB). PIONIRKE 7. RAZRED: l.Horvat Tanja (TB) 2:26,8, 2.Voljkar Mihaela (TB), 3. Spruk Nejka (KB). PIONIRJI 8. RAZRED: 1. Flis Boris (FA) 2:43,6, 2. Cvi- janovič Marjan (FA), 3. Milovič Njegoš (FA). PIONIRKE 8. RAZRED: l.Markuš Irena (FA) 2:23,2, 2. Močnik Mira (KB), 3. Kosir- nik Mira (KB). MLAJŠI MLADINCI: 1. Man Maks (AK Olimpija) 6:39,6, 2.Golob Tomi (ŠCRM), 3. Pu- stotnik Andrej (SŠCRM). MLAJŠE MLADINKE: l.Smolnikaf Ksenija 5:35,0, 2. Mali Nada (SŠCRM), 3. Na- stran Mateja (SŠCRM). STAREJŠI MLADINCI: l.Romšak Matic (KD Kamnik) 11:03,8, 2. Satler Sašo (SŠCRM), 3. Jare Rok (SŠCRM). STAREJŠE MLADINKE: l.Starbcka Martina (SČCRM) 2:54,4, 2. Kadunc Martina (SŠCRM), 3. Markuš Milena (SŠCRM). ČLANI: 1. Lamprečnik Stane (KS) 16:58,5, 2. Urh Ivan (KS Crna), 3. Škrbine Mira (ZSMS Šmartno). trening na skakalnici v Selu ali v Mostecu. Vsi so še mladi, obisku- jejo 2., 3. ali 4. razredi, zato tre- ning ne sme biti prenaporen; lah- ko bi tuđi rekli, da se še bolj učijo skakati, učenje pa je se- stavni del vzgoje, tako telesne kot duševne. Naš trening je vsota učenja in igre. Tuđi tekem ne jemljemo preveč zares, čeprav mladim skakalcem ne manjka tekmovalne vneme in vsak po svoje doživlja uspehe in poraze. Tako je Boris Čebulj zmagal na tekmi v klasični kombinaciji, na poletnem prvenstvu Slovenije pa je bil sele 27, ker so ga dan po- prej pošteno opikale ose. Manj nihanja v tekmovalnih dosežkih imata Roman Kosirnik in Sandi Pibernik, medtem ko so ostali se- le začeli premagovati težave smučarskega skakanja, med ka- terimi je strah pred globino goto- vo največji. P. K. Alpska sekcija dela s polno paro Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41/a razpisuje prosta dela in naloge čistilke Delo se združuje za dolo- čen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge pošljejo v roku 8 dni po ob- javi razpisa na naslov: Srednješolski center .Ru- dolfa Maistra, 61240 Ka- mnik - Novi trg 41/a. Že sredi avgusta so se mladi smu- čarji zopet zbrali na skupnem treningu. Vsi se zavedajo, da je od tega treninga v veliki meri odvisen uspeh na tekmah, ki jih čakajo v naslednji sezoni. Prva in druga vrata trenirate na stadionu v Mekinjah, cicibani pa na trav- niku pri tovarni Eta. Vse skupine delajo po točno začrtanem programu. Prva in druga skupina se zbereta na sta- dionu vsak dan. Po ogrevanju se pomerijo v tekih, daljših ali kraj- lih, kakor pač zahteva trener. Potem telovadijo in za zaključek se navadno pomerijo še v nogo- metu. Cicibani vadijo trikrat na teden. Njihova pridnost in priza- devnost bo kmalu poplaćana, saj bodo najboljši izmed njih v krat- kem odpotovali v sosednjo Av- strijo, kjer bodo imeli prvi tre- ining na snegu. Odzvali se bodo vabilu slovenskega smučarskega kluba v tujini YU SKI. Na lede- niku bodo imeli najprej skupne treninge in nato prijateljsko tek- mo v veleslalomu. Ena izmed glavnih nalog alp- ske sekcije je razvijati množič- nost. Želeli bi zajeti čim več mla- dih v svoje vrste. Zato se je alp- ska sekcija lotila te naloge siste- matično. Povezala se je z okoli- škimi šolami in športnimi društvi ter testirala mlade športnike. Izmed testiranih učencev je bilo lahko izbrati tište, ki imajo smi- sel in sposobnost za ta šport. Ta- ko so se oblikovale kar številčne vrste mladih bodočih smučarjev v Komendi, Stranjah, Tunjicah, Tuhinju, Nevljah. Povsod že pri- dno vadijo pod strokovnim vod- stvom in po enotnem programu. Mladim bodočim smučarjem že- limo veliko uspehov in vztrajno- sti v pripravijalnem obdobju, da bo srečanje z njimi na snegu tem bolj uspešno. S. K. KAMNIK Zakonca brez otrok v/a- ineta v najem inanjše stano- vanje v Kamniku ali okolici. Ponudbe na uredništvo Ka- mniškega občana. Literarni krožek SŠCRM Kamnik vabi vse ljubitelje poezije, da prisluhnejo veče- ru sodobne ciprske poezije, ki bo v petek, 18. novembra 1983 ob 18.30 v prostorih SŠCRM. SERVIS ŠIVAL1NIH STROJEV Klančar Tine, Ću- farjeva 6, Domžale - odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Oglašujte v Kamniški občan REKREACIJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI Kot že nekaj let do sedaj bo tuđi letos organizirana rekreacijska vadba v krajevni skupnosti - Center. Dadba bo potekala organizirano pod strokovnim vodstvom in sicer: - vsako sredo od 18.30 do 20. ure - moški - vsak ČETRTEK od 18.30 do 20. ure - ženske Pri vadbi vam želimo veliko uspeha in zadpvoljstva. Odbor za množičnost pri ZTKO - Kamnik Seminar za prodajalce vezi V Titanu je bil 12. in 13. okto- bra letos seminar za prodajalce in montažerje smučarskih vezi TYROLIA. Seminarja se je ude- ležilo več kot sto predstavnikov športnih trgovin in smučarskih servisov iz vseh republik in po- krajin, ražen iz Crne gore in Ma- kedonije. Titan, ki sodeluje pri proizvodnji smučarskih vezi kot kooperant avstrijske firme AMF TYROLIA, že več let pripravlja ta seminar z namenom, da sezna- ni prodajalce in montažerje z vsemi novostmi, ki jih prinaša vsakoletni proizvodni in prodajni program smučarskih vezi. Letoš- nji seminar je obsegal predava- nje o nastavljanju vezi po metodi IAS in BFU, ki ga je imel Kle- men Pibernik. Proizvodni pro- gram smučarskih vezi je predsta- vil Janez Lap; Ernst Franz pa je govoril o novi obliki rekreacijske aktivnosti ameriškega izvora, ki se imenuje »havvhands« (ročne utezi), po slovensko je to metoda obteženih rok. Avtor te metode, ameriški zdravnik, trdi, da dose- žemo s telesnimi vajami, pri ka- terih uporabimo ročne utezi »ha- vvhands« veliko večje uspehe, zlasti pri znižanju krvnega priti- ska in srčnega utripa. Seminar smo zaključili i. video posnetki tekmovanja v smuku Steva Pod- borskega, turnega smučanja, ja- dranja na deski in letenja z zma- jem. . P. K. Slavnostna akademija 90-letnico svojega obstoja je Planinsko društvo Kamnik pro- slavljalo delovno in svečano: od- prli so popolnoma prenovljeno kočo na Kamniškem sedlu, julija, na obletnico ustanovitve so na slavnostni seji podelili priznanja najbolj zaslužnim, mladinski in alpinistični odsek pa sta organizi- rala vsak svojo odpravo, eden v Durmitor, drugi pa v Čvrsnico in Velež. Zaključek tega jubilejne- ga leta bo še slavnostna akademi- ja. Ta bo v petek, 18. novembra ob 19. uri v dvorani kina »Dom« v Kamniku. Vstopnine ne bo, svoj nastop pa so obljubile pevke in pevci »Solidarnosti«, harmo- nikarji in recitatorji. Kamničani na Meku Klek je 1182 m visok hrib v Gorskem Kotarju znan po svo- jem čudovitem razgledu, pa tuđi po skoraj 200 m visoki steni, kjer je tekla zibelka hrvaškega alpini- zma. Zaradi relativno nizke nad- morske visine je zelo primeren za , plezanje v pozni jeseni, ko višje gore že pokrije prvi sneg. j Zato so se člani AO Kamnik , odločili za obisk tega hriba, da bi i tako ujeli še nekaj kopnih vzpo- i nov. Obiskali so ga v dneh od 28. do 31. oktobra, vendar so imeli hudo smolo z vremenom. Ves čas je bila megla, tako da ćele stene sploh videli nišo. No, kljub vse- mu jim je v tistem času, ko ni ravno deževalo, uspelo narediti nekaj vzponov, vsega skupaj 15. Tako so preplezali smeri Za kita- ro, Za klečke vještice in HPD- 90, Dare Božič in Marjan Kaker pa sta preplezala menda ćelo dve prvenstveni. BOJč I >S! Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor- glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska kCGP Delo v Ljubljani. 8__