44. štev. V Kranju, 31. oktobra 1902. III. leto. 60R6JC6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročim za pol leta 2 K, za čelrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnišLvu. Našim državnim poslancem! Dopis. Konec . . . Ker naši duhovniki javno naglašajo narodnost, bi posvetni klerikalni poslanci, osobito pa štajarski, vsaj za hrbtom taistih morali storiti kaj v tem vprašanju. Toda oni se boje svojih duhovnih tovarišev! Naša duhovščina mrzi meščana bodisi te ali one narodnosti, ker ji je zopern kot gospodarski, socijalni in duševni nasprotnik. Menda nikdar ne bomo doživeli, da bi ona kd.\j v slovenski politiki priznala meščanu kaj veljave. Naši duhovniki si pridobe nekaj meščanskih mož, na katere se opirajo, ker oni dobro vedo, da tudi kmet ne gleda rad v gospodarskih in drugih posvetnih stvareh te mehke, te bele «mrtve roke*. Našim duhovnikom torej ni prav nič na tem, da so naša mesta v obmejnih deželah v rokah tujcev ali potujčencev. Nasprotno. Lažje sučejo tako ubogo paro — kmeta, kakor hočejo. Na Kranjskem bojkotirajo meščanstvo z raznimi gospodarskimi napravami, ki še ne morejo koristiti ljudstvu, pač pa gmotno spraviti meščanstvo na kant. Od te strani torej ni pričakovati pomoči, dokler bo duhovnik merodajen v naši delegaciji. Ne preostaja torej drugega, kakor to, da liberalni in pošteni klerikalni poslanci glede vprašanja nameščenja justičnih uradnikov sklenejo na tihem pogodbo, po kateri bi delali pred vsem na to, da spravijo nekaj Slovencev na uradna mesta v obmejnih deželah. Naše gospodarstvo propada. Skoro bo pri nas malo prostora za duševne, t. j. boljše plačane učene delavce. Ali ni vnebovpijoči greh, ako se še teh malo boljše plačanih uradniških mest prepušča tujcem? Preskrbeti za otroke boljše gmotno stališče, bi moralo biti vendar prvo. Ali tudi tega nagona nimate, posvetna gospdda, naši državni poslanci? In s tem bi pomagali pribojevati slovenskemu narodu toliko važne činitelje v življenju naših odtujenih mest in trgov. V tem vprašanju ne morete hoditi z duhovniki, kajti tu se jih morate otresti, ker vam bodo zavora. V Avstriji je zanje in za njihove naslednike skrbljeno še za dolgo. Slovenski klerikalni poslanci, tedaj izprevidite, da se Slovenstvu tudi v najtemnejših časih, ko je imel katoliški duhovnik v rokah vso vlado, ni godilo dobro, da se ga je tudi tedaj prav krvavo potujčevalo in mu odtrgalo kos za kosom njegove najlepše zemlje. Ali je kdo od vas tako slabo poučen, da vidi rešitev slovenske narodnosti pod zastavo rimskega klerikalizma, ki tudi v Avstriji ne bo prišel do nekdanje veljave. Socijalizem, ta mogočni razdiratelj preživelih organizacij in srednjeveških ustanov, ki pa silijo še v naše čase, bo glede gospodarske, socijalne in politične veljave katoliške duhovščine tudi v Avstriji korenito obračunih In ko bi bil katoliški duhovnik prijazen slovenskemu meščanstvu, bi mu nemški in italijanski klerikalci zamašali usta, ako bi se zavzemal za pridobitev taistega za domači krov. On torej nima proste volje in za to, da se dobro redi, je suženj. Iz povedanega morebiti izprevidite, zakaj n. pr. na Stajarskem naša narodnost ne more priti nikjer do veljave. Zatajiti seveda ne smemo tudi drugih momentov, kakor bližine Nemštva, gospodarske veze ž njim, ravno-tistega gospodarstva, kakor v nemških krajih; velika industrija in veleposestvo sta v rokah Nemcev. Skoro vsi kvalificirani in boljši delavci po tovarnah ter v rokodelstvu so, žal — kakor od časov protireformacije naprej — tujci. Naš kmet se pa izseljuje. Težavno je, pač težavno. Važna postojanka pa je na vsak način in v vsakem oziru justično uradništvo, za katerim gre nižje uradništvo, ki si ne upa v bližini teh slovenskih poštenjakov politično brezobzirno postopati proti slovenski narodnosti. To vidimo na Kranjskem. —a— O cerkljanski posojilnici. Iz Cerkljan, 22. oktobra. Če se prav spominjamo, je bil pred nedavnim časom od politikujoče klerikalne strani merodajnim faktorjem ljubljanskega semenišča popolnoma resno stavljen praktičen nasvet, jeli bi ne bilo umestno, na tem zavodu z ozirom na razna osrečujoča konzumna društva in na mnogobrojne posojilnice poleg sedanjih predmetov uvesti še predavanja o trgovskem poslu sploh, pred vsem pa upeljati pouk o knjigovodstvu. Da se je sprožila ta misel javno, se v današnjih zmedenih časih ne smemo čuditi. V koliko so v to poklicani šenklavški gospodje tej vroči — za sedanjo našo, po vesoljnem gospodstvu hrepenečo duhovščino prav umestni — želji ugoditi, r:; 432 sicer ni znano. Ko bi sc godilo le v nekaterih krajih s posojilnicami tako, kakor se godi z našo tu pri nas v Cerkljah, tedaj bi bilo pač splošno želeti, da se upelje nemudoma tak pouk. V lažje umevanje naj navedem naslednjo dogodbico: Pri nas v Cerkljah ima sedaj povsod, zlasti pa pri posojilnici ta »veliko besedo nas kapelan Matevž. Mož zna sicer, če je treba ali ni treba, dobro zabavljati, toda o posojilništvu pa nima čisto nič pojma. Nedavno je zahteval od nekega posestnika zamujene obresti. Ta ga je sicer v početku debelo gledal, a ker je držal kapelan pri tem še vedno nedolžen obrazek, tedaj mu je hotel dopovedati mirnim potom, da je obresti že odračunal v gotovem času, in sicer njemu samemu. Ker se tudi sedaj ni mogel kapelan kar nič spomniti, kdaj in kje bi se bilo to zgodilo, zato mu je povedal taisto na drug, pa ne posebno prikupljiv način. Beseda je dala besedo, trdovratno zanikanje pa hud medsebojni prepir. In tako je bilo mogoče povedati kmetu na naslov kapelana-posojilničarja toliko bridkih resnic, da jih naš Matevž gotovo ni nikdar pričakoval od te strani. Pa je res hudo, če morajo kmetje učiti vsevedne gospode! Ko je videl kapelan, da vse njegovo prizadevanje nič ne pomaga, tedaj se je mahoma spomnil, da je res tako, kakor trdi užaljeni mož; toda s tem ta dogodbica še ni pri kraju. Med drugim pravi mož kapelanu-posojilničarju tudi: »Pojdite rajše v cerkev, opravljajte tam vestno svojo mašniško službo, a ne vtikajte se v posvetne stvari!« — Naš Matevž mu odgovori: »Vidite, stvar je taka, mi hočemo pomagati kmetu in ga postaviti na lastne noge!» — Kmet: »Ta je pa dobra! To je torej postavljanje na noge in pomaganje, če tirjate od njega še enkrat že vplačani denar. Vaše posojilniške knjige morajo biti v krasnem redu!»—Kapelan se opravičuje: »Ne zamerite mi, pri računih moram biti oprezen, da se ne zaračunam tako, kakor sem se v Skocijanu, kjer sem moral iz svojega doplačati štiristo.» — Kmet: »Kaj me to briga, če ste se všteli v Škocijanu v svojo škodo, v Cerkljah se v mojo prav gotovo ne boste!» — Kmet je šel na to domu in dasi kapelanu ni zameril tega, se je vendar takoj vrnil, plačal ves dolg, a na gorke kapelanove prošnje, da naj tega nikar ne slori, je imel mrzlo ter brezčutno srce. Pravijo, da mu ni več zaupal. V Cerkljah pa smo odslej vsi tega mnenja, da se je ljubljanski škof nekoliko zmotil, ker nam je poslal za kapelana tega črnega ptička. PODLISTEK. Nekoliko črtic o lužiških Srbih. Nabral Marjan. Konec . . . Misel o ustanovitvi »Srbske Matice« je dal najprej Kolar v nekem pismu na Avgusta Mosak-Klasopoljskega leta 1839, pri čemur je opomnil na slične »Matice* v Pragi in Pesti. Ta misel je našla pri srbski mladini rodovitnih tal in leta 1845 je Smoler že pokazal gotov načrt za »Srbsko Matico*. Načrt je bil sprejet z navdušenjem in brez odloga se je začelo s delom. Po zimi leta 1846/47 so dali ustanovljenje »Srbske Matice« saksonski vladi v potrdilo, in že 26. februarja 1847 je bilo potrjeno. Svrha osnovanega društva je bila izdajanje dobrih poljudnih in poučnih knjig v lužiško-srbskem jeziku, a poleg tega tudi časopise, proučevanje jezika in znanost. Pr\i zbor je bil sklican na dan 7. aprila 1846 v Budišinu, in že istega leta se je začelo z izdajanjem knjig, ki se nadaljuje brez odmora že 50 let sem. Društvo ima sledeče oddelke: jezikoslovnega, pripovednega, narodopisnega, godbenega, vzgojeslovnega, prirodoslovnega, zgodovinskega in poleg tega dolnje-lu-žiškega, osnovanega leta 1880, ki se bavi z raziskavanjem V Kranju, 31. oktobra. Napredna slovanska skupina. Z Dunaja se poroča, da se v parlamentu snuje »napredna slovanska skupina*, v katero bi se združili vsi napredni slovanski poslanci. Tak klub bi lahko štel kakih 15 do 20 poslancev in zastopal bi pred vsem z odločnostjo napredna načela v javnem življenju. Pametna misel. Iz državnega zbora. V torkovi seji se je razpravljalo o gališkem kmetijskem štrajku. Obširno je o tem govoril poslanec Dašinski, ki je navajal kričeče dokaze, kako kruto izrabljajo poljski plemiči in duhovščina delavski stan. — V sredo se je razprava nadaljevala. — Minister za Galicijo, Pigtak, misli odstopiti. Deželnozborske volitve. Na Staj ar s ke m seje pričelo za bližajoče se volitve že prav živahno volilno gibanje. Prirejajo se marljivo shodi. Omeniti bi bilo, da se je dr. Rosina v ljutomerskem okraju odpovedal kandidaturi, kandidatom pa so postavili na njegovo mesto znanega bojevitega prefekta Korošeca iz Maribora. Zlasti podpirajo njegovo kandidaturo nekateri duhovniki, in pripoveduje se celo, da ima pri tem vmes svojo roko tudi naša kranjska ožlindrana klerikalna stranka. Politiki so sploh mnenja, da se z izvolitvijo Koroščevo vname tudi na Štajarskem ljut strankarski boj. — Na Koroškem je proglasil zaupni shod kandidatom za veli-kovski okraj' dosedanjega poslanca J. Grafenauerja in prefekta Val. Podgorca, v celovškem okraju kmeta Ureja, v beljaškem okraju nadučitelja Ellerja in v kanalskem okraju poštarja Ehrlicha. — Na Gornjeavstrijskem in Nižjeavstrijskem so imeli te dni deželnozborske volitve, in sicer v kmetskih občinah. Boj je bil ljut, zlasti na Nižjea vstrijskem, kjer so prvikrat volili direktno. Krščanski socijalisti so razvili nečuveno agitacijo, da se obdrže na površju. Tudi tukaj se je pokazalo, da je ubogi kmet slepo orožje duhovnikovo. Izvoljeni so v obeh kronovinah seveda sami klerikalci. V Londonn so dne 25. t. m. imeli velikanske svečanosti na čast kralju Edvardu. Na stotisoče Londoncev se je zbralo po ulicah in z veseljem pozdravljalo svojega kralja. _ Dopisi. IzTratepri Škofji Loki. (Slovensko bralno društvo) iz Reteč pri Škofji Loki je priredilo v nedeljo 26. t. m. popoldne veselico v gostilni g. Janeza Zakot-nika na Trati. Predstavljali so igro »Bobiz Kranja*. Ra- doljne Lužice. Izdanih je bilo tem 50 let knjig a) za narod 98 zvezkov v 243.896 izvodih in 20 zvezkov, nu-meriranih, v 47.372 izvodih, b) za razumništvo 8 knjig v 9250 izvodih in 95 številk »Časopisa* v 31.000 izvodih. Spočetka »Matica* ni imela svojega doma, kar jo je zelo oviralo v njenem delovanju. Smoler je leta 1866 predlagal, da se nabirajo prispevki za dom. Ti doneski so le poredko kapali in to, ker je bilo lužiškega raz-umništva še jako malo. Ko je postal predsednik »Matice* Smoler leta 1872, kupil je na lastno odgovornost hišo. Da reši hišo dolga, je šel dvakrat na Rusko zbirat ra-dovoljnih prispevkov in iskat povoljnega posojila. Prvo potovanje je dobro vspelo, drugo pa slabo. Razven tega ga je napadalo po drugem potovanju nemško časopisje in ga imenovalo izdajalca domovine, ker je po njegovem zatrjevanju podkupljen z ruskimi rublji. Dolg s hiše še danes ni splačan. Toda, ker ta hiša ni prikladna, se je odločila »Matica* na dan svojega jubileja leta 1897 osnovati »Narodni dom*. Tudi za to podjetje se je obrnila »Matica* s pozivom za dobrovoljne prispevke ne samo na Lužičane, temveč na ves ostali slovanski svet. Eden najpridnejših delavcev pri tem podjetju je urednik »Časopisa* Matice dr. Muka. čuniti je z okoliščinami, kajti igralo se je seveda tako, kolikor se more zahtevati od navadnih igralcev, ki se ves teden trudijo na polju. Priporočali pa bi Retečanom vsekalo prirejati slične igrice, ker one izobraževalno uplivajo na ljudstvo. Tudi šaljiva loterija je med ljudstvom dokaj živahno funkcijoriirala. Pri prostega občinstva je bilo mnogo, tudi precej meščanov iz Škofje Loke je došlo na Trato pogledat predstavo —- menda zato, ker v Škofji Loki vsa društva tako mirno in nevzdramno spe, ko bi sicer uprizorila kihko kaj dostojnega, kar se je svoje dni že zgodilo. Iz Škofje Loke. Naš pokojni, pred kratkim umrli župnik, g. Feliks Zavodnik, je zapustil vse svoje premično in nepremično premoženje škofovim zavodom v Št. Vidu. Tako je med drugim imel pokojni župnik v farovški kleti še nekaj vina, kateri je seveda vsled njegovega volila sedaj tudi last našega knezoškofa. Ali'kaj mislite, g. urednik, da je ukrenil glede vina naš podjetni škof. Naročil je Mariji Jelovčan, gostilničar ki v Stari Loki, naj ga spravi v njegov grad Goričane. Torej naročila ni dal kakemu vnetemu pristemu moškemu katoličanu ali pa pristašu klerikalne stranke, katerih gotovo ne manjka v naši Škofji Loki, pač pa je poveril taisto gostilničarki, tedaj ženski. Ne vemo sicer, ali je omenjena žena storila to zaslužno delo brezplačno za svojega škofa, ali ji je škof dal mastno odškodnino, v tem pa smo si vsi edini, da sta morala g. Franc Sušnik, voditelj tukajšnjih klerikalcev, in g. Avgust Sušnik, ki je gostilničar in obenem cerkveni ključar, kaj žalostno gledati, ko so pretakali vino, katero delo je izvrševala omenjena gostilničarka. Stvar sama na sebi je sicer prav malenkostna, vendar je ta slučaj prav znamenit vsled tega, ker se iz njega lahko razvidi, kako dejanski izvrsten ekonom je naš vladika in kako ve ceniti katoliške zasluge naših klerikalcev, izmed katerih ni spoznal nobenega kot vrednega, ki bi mu izvršil ta posel in da je moral iti iskat delavko v sosednjo faro. Skoro smo prepričani, da najbrž nobenemu Ločanu ni zaupal tega težavnega posla. In to je vse, kar sem Vam, g. urednik, hotel povedati. — Eden, kateremu so se cedile sline, ko so pretakali vino. Iz Radovljice. Dolgo časa je hodil Bregarjev Tone po vseh krajih in kotih sveta, naposled pa se vrnil zopet na Kranjsko, da se oddahne od trudapolnega življenja med tujci. Svojo zadnjo turo je naredil po Češkem čez Dunaj, Gradec, Maribor v Ljubljano in od te slavne matuške Slovenije jo je popihal na Gorenjsko, kjer se je baje porodil leta 1902 po Kristusovem rojstvu. Prišel je koncem meseca septembra v svojo domačo vas in po dveurnem brodenju po vseh ulicah našel vendar svojo kočico, ki je bila vsled hudih neviht in burij že skoro popolnoma razkrinkana. Odprl je vrata, stopil v vežo, odklenil duri sobe in glej iz nje mu je pahnil nekak prijeten duh. Odpre mala okenca, popravi si nekoliko svojo slamnato postelj in, da bi se odpočil od svoje poti vlegel se je na isto ter pričel citati »Slovenski Narod*, ki si ga je kupil blizu kolodvora v Ljubljani v neki prodajalni. Čital je in čital, ali vse zaman, njegove misli so brodile drugod in vse, kar so tam pisarili o električni železnici in razsvetljavi, mu je bilo ta večer nerazumljivo. Pač pa ga je zanimala defravdacija v Praški sv. Vaclavski posojilnici in posebno ta prešmentani Drozd, ki je tako kunštno naštimal celo stvar, da so tudi njegovo ljubico dali mu v bližino. Ko bi jaz vedel, kje in v kateri kletki je tista Drozdica, mislil si je Tone, pa bi jo koj popihal tja, dal bi si napraviti nove črevlje, kupil bi si frak in cilinder, pa bi prav lepo prosil gospoda »ker-kermajstra*, da me pusti samo par besed izpregovoriti ž njo. Povedal bi jej, kaj in kako se piše pri nas, pokazal bi jej črno na belem vse laži in dokazal bi jej, da hočejo vse vložne knjižice poravnati kranjski liberalci. Papež pa bi mi za to dal red sv. Vaclava. Tako je premišljeval Tone, naposled pa zadremal ter se drugi dan po počitku približal svojim znancem, katerim je marsikaj takega povedal, kar je bilo za jokati. Iz Mojstrane. Spoštovani gospod urednik! Izvolite sprejeti naslednje vrstice v Vaš cenjeni list: Dne 19.ok- 433 tobra se je tukaj otvorila zopet ena klerikalna gostilna. Dotični prostori so bili okrašeni z venci, na mizo pa so položili gostom znani »Slovenski List», katerega zlobni jeziki imenujejo dihur. Naši delavci se seveda ne zanimajo mnogo za ta list, ker so prepričani, da klerikalci še nikoli niso ničesar storili za delavce. Prepričali so se, da se zanje ne stori drugega, kakor naklada večni davek. Ubogi delavec, ti pa plačaj od vsake stvari naklade. Ta gostilna je že četrta gostilna v naši vasi. Poleg teh sedaj obstoječih gostilen nameravajo otvoriti še dva vinotoča, kjer se bo smelo prodajati vino samo čez cesto. Ne vemo, kaj borno začeli, ko bodemo imeli na vsakih sto prebivalcev svojo gostilno. Za jesti se v teh gostilnah ne dobi skoro ničesar, k večjemu kaka smrdljiva klobasa. In draginja ! Imamo sicer enega mesarja, ki prodaja meso kilo po K 1*08, a včasih je še tisto slabo. Včasih smo ga morali iti celo iskat na Jesenice. — Dobili smo pa tudi pri nas novo prodajalno, katero je otvoril g. Anton Urbas. Gorenjec. Z Dunaja. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju bode imelo XIV. svoj občni zbor v petek 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede*, Dunaj, 1. Brfiunerstrasse 7, I. nadstropje. Začel^k ob 6. uri zvečer. Spored ; Nagovor predsednika, poročilo tajnikovo, blagajnikovo, preglednikov; volitve, slučajnosti. — Društvo »Zvezda* na Dunaju priredi v nedeljo dne 2. novembra t. 1. v dvorani «Wiener Ressource», Dunaj, I. Reichsratsstrasse 3, svoj zabaven večer s prijaznim sodelovanjem gospice Marice Luzarjeve na glasovirju, koncertne pevke gospice Ide Schôntagove, gospodov akademikov Avg. Leitgeba in J. Sajovica, pevskega zbora slav. akademičnega društva «Slovenija» pod vodstvom gospoda Več. Kalana in društvenega pevskega zbora pod vodstvom gospoda pevovodja V. Krušiča. Na sporedu so skladbe sledečih skladateljev : Ant. Hajdriha, Ant. Nedveda, Vatr. Kôsinskega, Iv. Laharnarja, A. Lebana, V. Krušiča, V. Vavpotiča, J. Žirovnika, F. S. Vilharja, H. Eilenberga, A. Ascherja. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Prijatelji društva dobro došli! Novlčar. Na Gorenjskem. Cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo z današnjo številko ustavili list. Osebne vesti. Deželnovladni konceptni praktikant g. Rajmund Svetek v Radovljici je prideljen okrajnemu glavarstvu v Litiji. — Gospdč. Antonija Rakovec nado-mestuje učiteljico s Koroške Belo, ki je vsled bolezni dobila dopust. »Gorenjec* mu budi vest! Komu? Marsikateremu izgubljenemu duhovniku, ki je izgrešil svoj vzvišeni stanovski poklic tor koprneč po posvetni, minljivi slavi in premoženju zagazil v mlakužo najgrših političnih strasti in hudobij, posebno pa ima velik strah pred našim listom tisti bohinjski konzumni kapelan, kateremu smo že tolikokrat brezobzirno pretipali obistr ter mu omedli zakajeno vest s pomočjo tega lista. Revež bi se bil vselej najraje kar potuhnil in nas preslišal kakor vsak tak človek, ki ima slabo vest; ali tedaj je začel nanj pihati blagoslovljen meh iz »katoliške* kovačnice za popravke v Ljubljani, in kapelan se je moral začeti zagovarjati in nam pošiljati v svojo obrambo — lažnive popravke, s katerim se je pa le blamiral in potrdil svoje krivde. Zaradi tega se močno trudi, da bi škodoval našemu listu ali pa ga vsaj pregnal iz zgornje bohinjske doline, kjer si je napravil zelo ugodno gnezdo med svojimi sedanjimi kimovci. Ni še dolgo tega, ko je ta čudni božji namestnik šel kar k neki gostilničarki na dom ter jo ondi na vse mogoče načine nadlegoval, da bi opustila ter nazaj poslala »Gorenjca*. Začel pa je ž njo toza-davni pogovor prav po hinavsko takole: »Vsa čast vaši pošteni hiši in družini, samo to ni prav, da imate »Gorenjca* i. t. d. A lisjak je dobil na to tudi lisičji odgovor in brez vspeha odšel, kar nam budi upanje, da bodo pri oni hiši še tudi nadalje »imeli* »Gorenjca* in kljub temu ostali bolj pošteni kakor kapelanovo kon-zumno društvo in kapelanova bisaga! 434 Nagrobnico bo pel na tukajšnjem pokopališču v nedeljo popoldne ob yf4. uri čitalniški pevski zbor. Pri izvanrednem občnem zboru godbe prost, gasil, društva v Kranju dne 26. oktobra t. i. so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Karol Florian, predsednikom; Josip Fuso, podpredsednikom; Ferdinand Hlebš, blagajnikom; Janko RoZDiatl, tajnikom; Konrad Geiger, arhivarjem; Ant. Drukin, Janko Engelman, Ivan Jagodic, Jakob Killer, odborniku.... Leopold Markič, Edmund Rooss in Ivan Zupančič namestnikom. Občni zbor kmetijskega društva v Cerkljah — pravzaprav mlekarne in sirarne — so vrši v nedeljo. Radi dobrega gospodarstva se bo izkazal primanjkljaj, katerega bodo morali pokriti člani. Zato pa je dobro, da se udeleže člani polnoštcvilno občnega zbora, ker namerava sedanji odbor razpustiti društvo. Člani naj odločno zahtevajo račune, da jih pregledajo in se prepričajo o uzornem gospodarstvu. Mrtvega so našli dne 24. t. m. pod streho 60 let starega prevžitkarja Andreja Bobnarja iz Cerkljan. Mož ga je prav rad pil. Občinski odbor škofjeloški. Kakor smo že poročali, je imel občinski odbor v Škofji Loki v petek 24. t. m. vnovič sejo, v kateri se je sklepalo zaradi oddaje kamna v Karnenitniku. Izvolili so se trije člani, ki naj bi šli na Jesenice k vodstvu, ki vodi dela pri predoru skozi Karavanke, da se dogovore ž njim natančnejše glede omenjene oddaje kamenja. Izvoljeni so bili gg.: župan Lovro Sušnik in odbornika tovarnar Alojzij Krenner in c. kr. notar Niko Lenček. Prišel je pa v Loko g. inženir Musika z Jesenic, in izvoljeni trije člani so takoj pričeli ž njim obravnavati. Sklenilo, oziroma določilo se je, da plača firma Gross cv. Comp. za 1 m8 izvoženega, bodisi obdelanega ali neobdelanega kamenja 00 h. Iz Škofje Loke nam poročajo: Tukajšnji hišni po-sesestnik in občinski svetnik, g. Avgust Sušnik, se preseli stalno z rodbino začetkom novembra na svoje novo kupljeno posestvo, graščino Lanhof pri Celju. f Josip Hacin. Preminol je eden prvih slovenskih Sokolov, navidezno neznaten, a v delovanju v prospeh Sokolstva skoro nenadomestljiv — umrl je v vseh So-kolskih društvih znani in priljubljeni brat Bojko, star šele 22 let. Da bi natančno označili njega pomen za razyoj Sokolstva, se nam za enkrat še ne zdi umestno, pač pa lahko trdimo, ako bi ne bilo llacina, bi tudi ne prodrla ideja Sokolstva v dijaške kroge in bi ne imeli mnogo sedanjih vaditeljev v različnih društvih. Ko se je pod dr. Murnikom teoretično naobrazil, bil je dijakom ne samo dober telovadec, ampak tudi izvrsten učitelj. Ves prosti čas je vporabil ne toliko zase, ampak za druge. Skratka. Hacin je bil Sokol v pravem, polnem pomenu besede, bil je vsakemu brat, nesebičen in odkrit. Težko smo pogrešali njegovo odsotnost za časa vojaških let, za časa njegove bolezni — in ves up nam je odvzela žalostna vest, da je umrl, da smo izgubili za vedno neumornega, vztrajnega delavca na narodnem polju. V ponedeljek so ga pokopali na Trati pri Velesovo i, in slovensko Sokolstvo se ni moglo udeležiti v zadostnem številu ravno zaraditega, ker mu je došla vest o njegovi smrti prepozno. — Slovenski Sokoli, naj vam bode on vzor pravega Sokola, ohranite ga v trajnem spominu s tem, da ga v vsem njegovem delovanju posnemate. Iz Tržiča. V odbor »Slovenskega bralnega društva* v Tržiču so bili izvoljeni na zadnjem občnem zboru naslednji gospodje: predsednikom Lenart Klofutar; podpredsednikom Rajko Pollak; tajnikom Josip Ghiautta; blagajnikom Matija Ažman; odbornikom pa Fran Borštnik, Fran Deu, Rikard Mally in Fran Zoreč. Redek plen. V lovu gospoda Josipa Goloba v La-hovičah je ustrelil lovec divjo kozo, ki je iz planin zašla v planjavo. O »slabih prepovedanih časopisih* se sliši skoro vsako nedeljo v pridigah tam po deželi. Naši preprosti ljudje pa dobro ne vedo, kateri časopisi bi to bili. Nekateri mislijo, da bi morali taki biti naši klerikalni listi kakor »Slovenec*, »Slovenski List* in »Domoljub*, ker so bili ti že tolikokrat obsojeni in kaznovani zaradi lažnivih poročil in hudobnih obrekovanj in ker gotovi ljudje dvomljivega poštenja tako brezvestno po njih sleparijo nevedne kmete in tako grdo v njih napadajo, zasramujejo in škodoželjno preganjajo vse one svoje rojake, ki se upirajo njihovim sleparstvom, da se mora vsak pravicoljuben in značajen človek zgražati nad njimi! Drugi, ki so udarjeni s klerikalno palico na glavo, pa zatrjujejo, da se spominjajo njih »prečastiti* duhovniški voditelji v svojih pridigah le naših liberalnih časnikov, ki se imenujejo »Slovenski Narod*, »Gorenjec* in »Rodoljub*, ker ti razkrivajo klerikalne zvijače in laži, svare pred njimi nezavedno in zaslepljeno ljudstvo ter tako slabijo in ovirajo klerikalno povoden j, ki preti poplaviti celo našo lepo slovensko domovino in napraviti v njih živeče Slovence za obnemogle sužnje — rimskega klerikalizma! Tako nasprotujočim mnenjem v tej kočljivi zadevi pa bi bilo že enkrat treba narediti konec s tem, da bi se našemu »dobremu vernemu ljudstvu* javno in nepristransko povedalo, kateri slovenski časopisi so dobri, kateri slabi, kateri dopustni in kateri prepovedani. Po našem vestnem prepričanju mislimo, da te naloge ne bomo slabo rešili, ako odkritosrčno povemo, da pri nas na Slovenskem ni nikakih slabih in prepovedanih časnikih, ampak so vsi dobri in dopustni, in sicer: 1.) Naši liberalni listi so dobri za vse ljudi, ker jih, kakor že zgoraj povedano, uče in svare, da jih klerikalci ne vlove v svoje zanjke in tako morejo koristiti vsakemu posamezniku s svojimi dobrohotnimi nasveti; nasprotno pa so naši klerikalni časopisi dobri le za klerikalce ali pravzaprav le za klerikalno stranko, ker jih dandanes ta rabi za najuspešnejše orožje, s katerim si pridobiva med nezavednim in nerazsodnim ljudstvom za svoj obstoj potrebnih somišljenikov in denarnih sredstev, in dasiravno v tem boju premnogega pristaša ali lastnega sobojevnika neusmiljeno ožme, ostane njega premoženje vendar v stranki ali pri njenih posameznih članih, ki ga potem obrnejo v rame klerikalne namene ali pa se z njim okoristijo sami in na ta način izdatno utrdijo svoje »katoliško* prepričanje in stališče, kar je gotovo v korist tudi celokupni stranki. 2.) Pri nas ni prepovedanih časopisov, ker taki se sploh ne smejo izdajati in okrog razširjevati! Ako bi namreč kdorkoli tu ali tam začel izdajati kak tako slab list, da bi ne bil za med ljudstvo, bi ga takoj prepovedale in zatrle naše državne obiastnije, katerim je vrhovni poveljnik ali načelnik sam naš predobri in zelo pobožni cesar! Ko bi bil kak časnik tako prepovedan in uničen, prenehal bi izhajati in izginil bi s sveta! Kdor pa bi še tudi potem strašil in begal pred njim nevedne in neumne ljudi, tisti bi bil gotovo sam zelo neumen in zabit! Ravno tako neumno in neosno-vano pa je tudi neprestano neslano zabavljanje zoper »slabe prepovedane časopise* po naših cerkvah,«ker takih časopisev, kakor smo ravnokar dokazali, sploh ne more biti pri nas! Ako pa so, zakaj še izhajajo P! Prosimo, odgovorite, klerikalni modrijani, nam na to vprašanje, potem pa bomo tudi mi govorili o tem predmetu še nadalje! Volitev občinskega odbora. Dne 2. t. m. se je vršila v občini Kropa volitev novega občinskega odbora in so bili izvoljeni gg.: Luka Hafner, posestnik in trgovec, županom; Jurij Magušar, Blaž Kral in Jakob Praprotnik, vsi v Kropi, pa občinskim svetovalcem. O prometu tujcev na Bledu. V zdravišču Bled (občina Bled, Mlino, Želeče in Zagorice) je bilo v letošnji kopališki seziji 1490 strank — 1460 moških in 1019; ženskih — skupaj 2485 tujih oseb, izmed katerih jih je bilo 342 iz kranjskega, 1549 iz drugih avstrijskih dežel, 134 iz Ogrskega, 9 iz Bosne in Hercegovine, 116 iz Nemčije, 9 iz Francoskega, 21 iz Italije, 37 iz Rusije, 22 iz Severne Amerike, 231 iz raznih drugih dežel. V omenjenih občinah so ostali: 853 do 3 dni, 375 do 7 dni, 171 do 14 dni, 201 do 3 tednov, 181 do 4 tednov, 143 do 5 tednov, 74 do 6 tednov, 487 do 7 tednov. Na Bledu in okolici je na razpolago v go3tilnah 270, v zasebnih hišah 503 postelje za tujce, na jezeru pa 116 ladij. Tudi sta tam dva oblastveno avtozirana vodnika za tujce. 435 Na Kranjskem sploh. Pohujšljivi stotaki. Pred nekaj dnevi so prišli v promet novi stotaki. Reči se mora, da so lični, ali slike so take, da so ljubljanskega škofa silno razburile. Pomislite, ljudje božji, na ogrski strani stotakov je naslikan čisto nag fant, pa tudi na avstrijski strani je prav obilo nagote, toliko, da mora pohujšati celo kakega starega dragonea in tudi kapelana, dasi je «Presvetli* s hvale vredno hitrostjo takoj ukrenil, kar je v njegovih močeh, da stotaki ne bodo razširjali pohujšanja in mesenosti. V ta namen je «Presvetli» izdal tajno pastirsko pismo, v katerem je pojasnjena nevarnost teh stotakov in so dana navodila, kako odstraniti to nevarnost. G. škof je mnenja, da so stotaki že sami na sebi stvar, v katero se človek lahko zamakne, kaj šele v te nove stotake, polno nagot. Posebno za device katerekoli starosti ni to nič. In z ozirom na to zaukazuje škof, naj se vsak tak stotak takoj nese v farovž, da se tako onemogoči vsako pohujšanje. Res, ljubljanski gospod škof skrbi z očetovsko ljubeznijo, da se ljudstvo ne pohujša po novih stotakih. Križem sveta. Razne vesti. Potres so čutili minulo soboto ponoči v okraju Kotor v Dalmaciji. Škode ni napravil nobene. 300.000 K za eno ime. V ogrski županiji Barany-avar je umrl mlinar Szelier, zapustivši imetje nekemu Andreju Hajdineku, toda s pogojem, da izpremeni svojo ime v Szelier in naj ga nosi do svoje smrti. Hajdinek je prosil pri ministrstvu za dovoljenje, da sme izpremeniti svoj priimek v Szelier. Ministrstvo pa mu je odgovorilo, da imena, ki zvene po tujem, se morejo le pomadžariti, ali zameniti jih z drugimi imeni, ki tudi zvene po tuje, ministrstvo ne devoljuje. Hajdinek je bil obupan in je proklinjal pomadžarjenje; yendar je še enkrat poskusil z novo prošnjo, kateri je priložil testament. Sedaj se ga je minister vendarle usmilil ter mu dovolil sprejeti tuje ime, ko ga čaka za to tolika nagrada! Znamenita pravda se vrši te dni pred kazenskim sodiščem v Pragi. Alojz Müller vitez Mildenburg, 64 let star, je tožen, da je v zadnjih letih ponaredil krstne matice mnogim osebam, ki so si pridobile ali izkušale pridobiti plemstvo. Obtožnica navaja 23 družin, za katere je Müller izposloval plemstvo, za katero delo si je pustil izplačati okrog 400.000 kron. Doba papirja — papirnati čevlji. Naša doba odpira papirju vedno nova polja. Sedaj so prišli iz Amerike — papirnati čevlji. Na videz se čevlji, narejeni iz papirja, skoro nič ne razlikujejo od usnjatih. Ti čevlji so seve jako lahki, a malo trpežni. Gospodarske stvari. Grozdje je treba umiti. Opetovano so že oboleli ljudje, ki so jedli neumito grozdje, na katerem so bili še ostanki vitrijola, ki je strupen. Te dni je nevarno zbolela neka deklica na Dunaju, ker je zobala neumito grozdje. Zdravniki so ji le težko rešili življenje. Razpis dobave lesa. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da je monopolno oskrbništvo v Belemgradu določilo na dan 11. novembra 1902 po-nudeno licitacijo za dobavo stavbnega lesa in tramov za tovarno vžigalic. Dobaviti je 18.500 jelovih desk in lat razne velikosti in 1000 kubičnih metrov tramov od vrbe, topola, trepetlika in jesena. Ponudbe sprejema monopolno oskrbništvo dne 11. novembra 1902 od 9. do 11. ure dopoldne. Varščina, ki znaša 20%! mora najkasneje do 10. novembra 1902 5. ure popoldne dospeti v blagajno monopolnega oskrbništva. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Tedenski sejem v Kranju dne 27. t. m. Prignalo seje 174 glav goveje živine, 6 telet, 246 prašičev, 35ovac, — kozlov, 241 buš, — konj.— 50 kg: pšenice K 7-50, prosa K 7-—, ovsa K 650, rži K 6-50, ajde K 7-50, ječmena K 7—, krompirja K 1*80, fižola: ribniški K 9-25, koks K 11'—, zelen K 7-50 do 8'—. Listnica uredništva. Podlistka: «Trampalež» in «Po jezeru* prideta na vrsto. 51. loIšKim Vodstvom na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila šolskih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. Pavel Bizjak knjigovez in knjigotržec zraven velikega vodnjaka v Kranju št. 118 se priporoča slavnemu občinstvu za vezanje knjig in za vsa v to stroko spadajoča dela. Ker sem se preselil in prenovil svojo knjigoveznico ter napravil vse orodje in stroje, tako, da je moja knjigoveznica največja in najboljša na Gorenjskem, lahko prevzamem vsako delo, katero lepo in po nizki ceni izvršim. V zalogi imam vsake vrste knjige, kakršne si kdo želi. Ravnokar je izšla v moji zalogi nova povest Resnicoljub* in brošurica: •Preračunjenje f uritov na kilo« grame.* Vsaka stane 40'vin. 171—2 Še dobro ohranjen voz »Viktorija" s štirimi sedeži se po ceni proda. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». 173—1 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve ▼ upravništvu „ Gorenjca*. Št. 1442. Razglas. 175—1 Daje se na znanje, da se bodo mestne tehtnice, šatorina in tržnina potom javne dražbe oddale za triletno dobo, t. j. gza leta 1903, 1904 in 1905 v najem. Dražba se vrši 12. dne novembra 1902 ob 10. uri dopoludne v občinski pisarni, kjer so tudi pogoji od danes naprej vsakemu na vpogled razgrnjeni. Županstvo v Kranju 29. dne oktobra 1902. kritji bi bi bibivibibdbi bi bi bi vXjixiidii tx!bib i bi bi bi bi w)i bi bi bi ii bi t i bi bi bi bi biilib Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke konfekcije za dame. -*kx*» Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 154—S 436 Garantirano pristni BRINJEVEC 1(58-3 lastni izdelek v Petra Smida v Selcih pri Škofji Loki. Išče se za filijalko v Škofji Loki izurjen, neoženjen poslovodja špecerist, nemškega in slovenskega jezika vešč v besedi in pisavi, z dobrimi izpričevali. Vstop z marcem 1903. Ponudbe naj se vpošljejo do 15. novembra t. 1. na tvrdko Franc Dolenz v Kranju. 174-1 josip wehl J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhaiilne miz«, ugraie na mirodvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t d 81—23 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Slrelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—14 Železnato vino LEKARJA Piecoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevíáarnáh krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angelu > Ljubljana dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje i. 161-5 znesek po poštnem povzetju. Učenca 5prcjrr)C r}cr>rik ^Moer, tirar O l^rarrju. __150-7 X Šartori kljueaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*— m roke.....„ „ 112-— vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d. i. t. d. H2-15 Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za oš ke obleke se dobro priporoča 1. HIKLAUC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-25 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto Janjo J{ octnttt v pranju uljudno priporoča slavnemu občinstvu v mestu, kakor tudi na deželi svojo zalogo galanterijskega in zzzzzz zzzzz norimberškega blaga dalje vsakovrstnega papirja in vsega v to stroko spa-dajočega blaga. Nadalje priporoča za Miklavža in Božič najnovejše vrste = igrač v veliki izberi. kakor tudi druga primerna darila za Božič in Novo> leto po najnižji ceni. Za mnogobrojni obisk trgovine proseč beleži z odličnim spoštovanjem ni-2 Janko Kocmut. Priznano najboljše oljnate barve «3 a •o o smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po rinosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—22 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. 9 O o. s. ta ta O C3* O o U9-7 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko »padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanj j a naroČila se iz- CNttcl se razpošiljajo zastonj in frankovano. •o 43? z>a kopeli, fiahot tudi 'fUpe, va&e. in diu motore in parostroje. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnte kmetijskih strojev, I. moravska mehaniona tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevti In Smlcbov/ - Pragt. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 13—41 slavnim gasilnim društvom, občinam is zasebnikom brizgahuce vsake vrste, s patentom proti zmrzlinl in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne briag alsiee, s kojima zamoreta samo dva dloreka opravkjeti delo — naučba v teku treh dni — kr a« po trebujejo izpraianega strojevodjo; dalje vm drugi gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Pearonospors brizgalnice. — Roba solidna elegantna in eeno Plačila pc\ dogovor«. Podružnica E. A. Smekal v Zagrebu. 438 ure, zlatnino in srebrniho po jako nizkih cenah priporoča H. 8DTTNER, mar v Kranju. 73—20 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad: nad 36.000 K. Posojilnica t Radovljici registro vana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^ odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—41 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97—] 8 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK | krojaški mojster v Radovljici štev. 41 & priporoča slavnemu občinstvu *^ svojo delavnico za izdelovanje %> W Raznovrstnih = I t oblek-= I za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno U-40 v zalogi. Loterijska srečka dne 25. oktobra 1.1. Gradec: 69 02 44 18 89 T>resernovep&e J eppvppoezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jrfnton Jfškerc. — El^evir-izdaja (ručeče usnje j $!ato obrezo 3 X, 96-18 po pošti 3 X 20 h. Založništvo t. Schwentner v Sjubijani. I MATIJA AZMAN | ¡fl mizar za stavbe in pohištvo Kranju S v lastni hiši t. 128 naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika. Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157-6 lidno in po najnižjih cenah. Uiljcrr) ^©5gaj knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak priporoča svojo največjo knjigoveznico na Gorenjskem opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najlinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 160-5 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, la eetit leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljutve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vee upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij cGorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.