glas svobode
HM)VKNBIvI TEDNIK
/.» UottiaTi Du^tmai IjVnTTA.
Glas Svobode.
glas svobode:
HLiOVENIO WB1BKLY
Ditotid TO TII IirrnuTa O* Ta* iuhiim Cuur;.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
I
"OD BOJA DO ZMAGE"!
"KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 23.
Chicago, 111., 7. junija 1907.
Leto VI.
Konvencija S.N.P.J .
(Iz pota.)
* Čas tretjega glavnega zborovanja je pred durmi, — a niktlo izmed članov jednote še ni o tem spregovoril javne besede v glasilu. Vsled tega primem za pero sam, z namenom, da vzbudim rojake k zavednosti in stvarni kritiki, tičoči so zboljšanja jednote v tem ali onem oziru.
Društvom pa posebno na srce polagam, da volijo za delegate zavedne, samostojno misleče in vsestransko neodvisne može, ki so tudi zmožni stati na lastnih nogah, no da bi jih moral kdo drugi podpirati, in kateri bodo v stanu tudi zanaprej uspešno delovati za boljšo bodočonst zatiranega naroda. Pri konvenciji je treba strogo paziti mi vse sprejete predloge, ki se nanašajo na dopolnitev oziroma zboljšanje jednotinih pravil, ter si jih tudizapomniti in jih uveljevati. Sklepi konvencije so vendar za to tukaj, da se izvršijo in natisnejo v pravilih, — ne, da se pozabijo! Tako se jo n. pr. pri drugem glavnem zborovanju meseca septembra 1. 1005 sklenilo, da zamore biti 'uradno glasilo Jednote le kak svobodomiselni list (tak predlog je bil sprejet in odobren tinli že pri prvi konvenciji), — dočim so v pravilih še veduo gla: "Samo kak slovenski časopis, nepristranski glede verskih in političnih uprašanj, se zamore izbrati kot uradno glasilo S. N. P. J."—Takih bistvenih napak, ki so v nasprotju s pravoveljavnimi sklepi konvencije, je še vse polno v pravilih, o katerih so delegatom zadnje konvencije niti ne sanja ne! Toda puhtimo to, — o tem bomo še govorili, — ali pa se tvnj oglasi kdo drugi.
Ker se mi notiea v glasilu glede števila delegatov, ki jih je to ali ono društvo opravičeno poslat i na glavno zborovanje, zdi pomanjkljiva, omenjam nadalje, da ima sleherno društvo pravico poslati delegata 1111 konvencijo, in sicer: društva, ki imajo do 50 članov, enega delegata; društva z 51 do 7f> člani dva delegata; društva s 7(! ali več člani tri delegate, — a ne več, četudi bi imelo društvo 200 članov.
Društva, ki no pošljejo sv,njih lastnih delegatov, lahko pooblas-te kakega drugega izvoljenega delegata kateregakoli društva, ali p« tudi kakega člana glavnega odbora, ki mora že tako ali tako . biti pri konvenciji navzoč kot predsednik, tajnik, blagajnik, za-t pisnrkar, — ali pii enega izmed | ' treh članov gospodarskega odbo-l ra. - iu nikogar druzega!
Bojovnikom za našo sveto stvar pa kjičem: "Naprej — od boja do zmage!"
('as in razmere, v katerih živimo danes, zahtevajo, da v tem burnem času, ko se bije boj za resnico in pravico, za obstanek tisoč in tisoč bitij. — ne izguhimo izpred očij niti najmanjšega de-janjai, ki so tiče osode človeštva. Vedno riam je stati na braniku za naše svete pravice: vsikdar in povsod se nam je zavedati, da se gre za človeštvo. — in ne za ku-pičenje bogastva! Tako delajo narodi, ki so daleč pred nami, in ki so se že otresli srednjeveškega jarma. Vsi ti so si v bistvu enaki: vsi hite k oltarju prosvete, — vedoč, da jih nekoč združi moč, ki vstaja v masah in posamezniku blagih src v prid človečanstvu...
Ta načela si je stavila že pri
ustanovitvi tudi S. N. P. Jednota, katere glavni odbor je danes lahko ponosen na svoje delo in na Veliko armado njenih zavednih članov, kojih število pa še z vsakim dnem vidno raste.
Nobena slovenska jednota v Ameriki ni ustanovljena na tako praktični in solidni podlagi kot jo S. N, P. Jednota, vsledecsar ima zagotovljeno tudi lepo bodočnost,
Evo dokaza! Kdor pozna tok časa in njega razmere, mora nehote pripoznati, da se vsi zaved-nejši sloji organizirajo, — bodisi gmotno ali duševno, - le centralistično, ker je le na ta način združena vsa moč, s katero razpolaga glavni odbor — v korist in blagor svojim članom. S. N. P. J. ho v teku nekaj let s požrtvovalno pomočjo društvenikov lnhko plačevala po 10 do 12 dolarjev tedensko bolniške podpore, — in to le vsledtega, ker je centralizirana.
Zatorej, rojaki po Ameriki: ustanovljajte društva in pristopajte h S. X. P. J., ki je edina najsignrnejša gospodarska organizacija za bodočnost.
Končno pozdravljam vse cenjene brate oziroma člane S. N. P. J. in želim, da odpošljejo čim več delegatov na tretje glavno zborovanje v Tja S,tile. ("'im vCč nas bo, tem boljše za Jednoto,
Ivan Stonich, predsednik.
ltazgled po svetu.
RUSIJA.
- Duma je odpravila iu razveljavila tri postave, dve iz lastnega nagiba, eno pa na željo vlade. Prva izmed odpravljenih postav je določevala kaznovanje oseb, ki so javno nagovarjale k političnim zločinom; druga je izključevala od vojaške (seveda oficirske) službe one, ki so bili političnih zločinov osumljeni aH kateri so bili pod policijskim nadzorstvom. I ?veljavljenje teb dveh postav je svoječasno povzročil miri istensk i predsednik Stolvpin. Tretja, postava pa je zabran,jo-vala privatni poduk in stopila v veljavo oh času, ko se je vlada najbolj trudila, da bi porušila Poljake.
Teroristi so dne 4. t. m. napadli policijsko poslopje v rusko-poljskem mestu Lodzu»z bombami. Dva detektiva sta bila nsmrčena. dva vojaka i u tri druge osebe pa hudo poškodovani. Vojaška patrulja je prišla takoj na lice mesta in oddala več strelov, ki so ranili ,10 oseb. .'JO oseb je bilo aretiranih.
FRANCOSKO. ! — Velikanski štrajk francoskih mornarjev (oficirjev, strojnikov liti navadnega moštva), ki se je j razširil na vsa francoska pristanišča doma in v naselbinah, kakor v Al uri rit in Tunisu, — je nekaj časa oviral vso narodno pomorsko plovitbo; občutno so bile prizadete tudi tujezernsko luke. Veletr-govci so tarnali o "tiranstvu delavskih zvez". Mornarji so zahtevali zvišanje svojih ponzij, n vlada je izjavila, da nima toliko sredstev, da bi zahtevi ugodila. Ako bi bili mornarji organizirani, hi lahko vzdržali do popolne zmage v započetom boju. Ker pa tudi denarja niso imeli, so morali končno podleoi in se zopet izročiti Vladi na milost in nemilost. Vsekako pa ta velikansko stavka morda le ne bo popolnoma brezuspešna. Vlada se je napram stavkujočim zavezala z gotovimi obljubami, 5« opustijo boj, — in
čast vlade sedaj zahteva, da dano besedo tudi drži.j
V	teh razmerah stavkarskemu odboru ni torej druzega preosta-jalo, kakor stavkujočim priporočati, da gredo zojjiet na delo. Vlada je obljubila, ;da ne bo kaznovala deserterjavi (begunov), da bo pokojnino nekoliko zvišala, ter da se sprejmejo nazaj v službo vsi oficirji in moštvo. Le mornarji v pristanijfeu Pa"re so še ne marajo podati in pravijo, da bodo tako dolgo vztrajali, da dosežejo popolno zmago in priborijo $120 letne ivnzijo za navadnega mornarja.
KITAJSKO.
V	zapadni kitajski provinciji Sinkiang je nastal v pondeljek strahovit potrosi pri katerem je zgubilo 4000 Ijudij svojo življenje. Veliko število hiš je v razvalinah, iu na stotine ljudem žuga smrt. Pokrajina Sinkiang šteje en milijon prebivalcev iu glavno mesto je Urumtsahi.
NEMČIJA.
Po tolegrafičnem poročilu iz Frankobroda o, M. je neki neznanec daroval on milijon mark za kovinsko delavce v Nemčiji, ki so prisiljeni praznovati.
Ameriške vesti.
Kapitalistični manever.
Denarni banditje, lopovi in tirani na zapadu i u drugi troteljni to vrste niso niksJnr. v stiski, kadar se jim izneveri kak prijatelj in jih skuša pri bolem dnevu označiti kot zatiralce produktivnih stanov in izkoriščevalce justice i u zakonov.
"fieneral" Sherman Bell, o katerem smo zadnjič pisali, da jo rudniškim lastnikom v Coloradu očital krivično postopanje z delavskimi voditelji, je zdaj tem iz-žemalcem delavčeve krvi postal trn v peti. Naslednje pismo, katerega je pisal rudniški lastnik iz Coloruda svojemu prijatelju v Ohieago, priča dovolj, na kak na-, čin skušajo kapitalisti Belili zamašiti usta. da ne bi preveč "kričal" o njihovih zločinskih nakanah. Pismo se glasi;
"Dragi Ilenr.v: Ako imate j količkaj upliva pri senatorjih države Illinois, ali pri zastopnikih v kongresu (zlasti pri -los. Oannonu), naprosite jih, da porabijo svojo moč pri predsedniku glede nastopa proti Sherman Belin. Naše stvari v Idahtt so nemoteno napredovale dokler ni Bell začel delati "trouble". Mi sicer vemo, da se on ne briga za j takozvano "fair p1ay" toda on j išče nekak spor. zum (med kapitalisti in delavci). Toda Čakati mora. On bo še vesel, ko bo naša stvar končana. Jaz mislim, da no bo nevaren, ako ga predsednik pregovori.—Orville piše iz Boise, da ondotni šerif pri izbiranju kandidatov za poroto vrlo vrši svojo nalogo. Izbrani bodo možje, katerih defenza (Ilav*voodovi odvetnikih no bo omajala. Orchard je po MePnrtlandu dohro poučen in bo nedvomno držal svojo besedo. Dokumenti v rokah naših pravd-nikov bodo prodrli, da je le Bell pod kontrolo. Jaz sem prepričan, da ga bo prava beseda iz Bole hiše vzdržala. V tem oziru ni bolj važnega, kakor če se mu iz mero-dajnega mesta preskrbi dobra služba, bodisi kje v Washingtonu aH kje na deželi. Mi že delamo na to tukaj, če pa še vi kaj dosežete pri Cannonu, Hopkinsu, Cul-lomu ali vsaj pri Deneenu, bode
to od velike koristi. Brzojavite mi kaj morete in kaj hočete v tem oziru storiti.
Privatno! Uničite!"
OBRAVNAVA HAYWOODA.
Porota je zdaj polnoštevilnn.
Celih 2(1 dni je vzelo preden so iz blizo 800 kandidatov izprašali in izbrali dvanajst mož, ki imajo zasesti porotniške klopi in poslušati dolge obtožnice iu zagovore proti \ViIliam D. lIaywoodu. Porotniki so sami stari možje, far-merji z dežele (časniški reporterji že rabijo besedo "farmors jnry"), kateri še niso nikoli slišali kake radikalne besede, niti o razrednem boju, jedini J. P. Burns po imenu je bil enkrat član neke miza rske unije. Političnega mišljenja je osem republikancev, ostali štirje so demokrati. Po verskem prepričanju jo sedem brezvercev dočim ostalih pet podpira razne cerkve.
Izbrani porotniki so dokaz, da je že v začetku velike zgodovinsko obravnave zmagal gov. Good-ing s svojimi krviželjnimi pristaši. Cela jury je takorekoč jedno-glascn nasprotnik delavstva. Odvetniki za defenzo so so sicer trudili in podrli marsikaterega kandidata, katerega je državno prav-dništvo rinilo na porotniško klop, toda niso opravili dosti. Ako se zagov«rništvo s svojimi pričami dobro ne potegne, bo slabo za Uaywooda.
S popolnitvijo porote so je takoj začelo z zaslišanjem prič. V sredo dne fn Junija je James IT. Ifawlcy, odvetnik za prosekucijo, zaslišal pel prič iz Oahhvcla, Ida-ho, katere so bile prve na licu mesta, ko je bomba usmrtila cx-governerja Steunenberga, in katere so, videle Oreharda, ko je več dni pred umorom pohajkoval po Calihvelu. Nato jc bil zaslišan Orohard spni. Sodna dvorana je bila natlačeno polna ljudi ko je ta samoizpovedani morilec, obdan od večjega števila doputijev zasedel svedoški stol. Orchard je podal dolgo in že znano povest. Po njegovoj izpovedi niso samo Mo-ver, Ilavvvood in Pettihone sokrivci Stounenbergovega umora, temveč še eden rudar in unijonist li. Simpkins po imenu, katerega so nedavno aretirali nekje v Mek-siki in prignali v Boise, Idaho. Ta Simpkins in on (Orohard) sta po naročilu omenjenih treh rudarskih voditeljev preskrbela bombo za Steunenberga. Vsak vesten poslušalec je lahko čital na Or-chardovem obrazu, da ne govori iz srca, temveč da je njegova izpoved priučena, prisiljena. Obtožnica, katero je isti dan pravdnik ilauiev uit« skoro poldrugo uro, je dolga in — strašna. Iz nje je razvidno, da Steunenbor-gov umor ni še senca zločinov, katere hoče prosckueija države Idaho obesiti Haywoodu in tovarišem na vrat. Vse zločine — male in velike — kar se jih je zadnjih deset let izvršilo v državah Colorado, Washi:ngton in Idaho, pripisuje kapitalistična justi-ea Moverti, IIaywoodu itd. in or- j ganizaciji NVestern Federation of Miner*. V očeh teh sodnikov in pravilnikov ni ta rudarska unija nič druzega nego ena velika tolpa organiziranih hajdukov, roparjev in ubijalcev in IIaywood in tovariši so veliki haramhaše, ki niso družeča počeli kot snovali u-more in hombine napade.
Jasno jc kot beli dan, kam da merijo take obdolžitve colorad-skih in idaških konspiratorjev in jasno je tudi kot beli dan, da je
na podlagi takih sumničenj iu obdolžitev — justičen umor neizogiben.
IIuywood, katerega je prvo tri •Ini v junija zelo mučila nevralgi-j a, je zopet ozdravel. V sodni dvorani se vedo ravnodušno, a pazno posluša izpovedbe prič in ljute besede državnih.prosekutor-jev. V njegovej bližini v dvorani, na poti noter in nazaj v ječo je pa veduo njegova zvesta a hroma soproga iu mala rudečelasa hčerka Antonieta.
Iz delavskih in strankinih krogov.
Odlior zveze strojnikov v Nevv Yorku je v začetku tega tedna stavil ciljno zahtevo po vpeljavi osein. urnega delavirka. Kakšen jc odgovor, se še ne ve. V slučaju da sc zahteva odkloni, bo odložilo 15,000 ljudi,j v New Voiflcu, Jersey City iln Hoboken svoje deb,
V	Lonisville, Ky., je 1 junija začelo stih<kati okrog 400 stavbnih mV.arjcv. Zahtevajo osemurni delavnik in centa na uro kot najnižjo plačo.
Od1wr, obstoječ i7. trgovcev zcm. ljišč m stavbnih podjetnikov v San Franci'sco jc izjavi'!, da je na-jom'ščina kn cena živilom, prev^ka, kar sili delavce, da zahtevajo vilic plaće; skoro v vseh obrtih je enotirna plača za 2x/2 do 15 centov višja nego v Seattlc, to je v mestu, kjer so bili dosedaj delavci v deželi. najboljše plačani,
Ako jc poročilom kapitalističnih '.listov verjeti, jc promet na clek-trićn'h cestrvh železmicah v San Francisco vlkljub stavki čedalje boljši. Družba ima sedaj z dijaki vred 600 voz ti kov in sprevodnikov iti zatrjuje, da prevaža vsak dan čez [50,000 Ijnrtlii. — Če ni to le manever, da sc štrajktnjoče omehča?
V	Clevelandu, <»., so zahtevali uslužbenci pri raznih podjetjih od svojih gospodarjev deveturni delavnik. 'Jfi podjetij jo privolilo v deveturni delavnik in v 10',' zvišanje plače. Vsi drugi pa so ostali trdovratni, in zato so pri teh u-posleni niaiinisti odložili svoje delo. V torek jih je štrajkalo pri-blivno 2000. Dosedaj je bil v Clevelandu vpeljan pri vseh pod-jjetjih deseturni delavnik.
Kalifornijski guverner Gillett je predlagal, da se ustavnim potom ustanovi za Kalifornijo stalno razsodišče za mirno poravnavo razporov med delavci in delodajalci. Guverner je že izdelal načrt, po katerem bodo tvorile tri v to svrho imenovane osebe sodišče, ki se ima priklopiti državni justični upravi kot bistven del iste. Ta sodnija bo imela neomejeno oblast, da doseže poravnavo v slučaju prepirov med delavci in delodajalci če treba tudi s silo, zlasti kadar bi bile prizadete javne naprave (cestne železnice, elektrarne ete).
Izvrševalni odbor enajstega dis-trikta v Indianapolis, Ind., rudarske unije "United Mine Work-ers of America" je izdal poziv na štrajk, ki stopi ravno danes t. j. v petek v veljavo. Danes bo torej nehalo delati GOOO premo-garjev v Indiani. Poziv na stavko se nanaša na 1400 premogarjev v Deming-jamah, na 1000 v Shir-lev-IIil! jamah, 1500 v jamah Coal Bluff kompanije, 800 v Jackson Ilill jamah in na 500 v jamah Southern Indiana železnice.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
PRVI DEL.
(Nadaljevanje.)
V.
Strašni, krvavi prizor se je šele končal, ko so prihiteli v sobo ljudje, katere je bil poklical Žid Natan in ki so poblaznele tnasnfke šiloma odtrgali od razmesarjenega trupla.
"Galenganova duša je že pred Gospodom," je odgovoril mirno in zadovoljno škof Angelik, ko je zdravnik rekel, da je nesrečno žrtev strašnega verskega fanatizma mrtva, "Uaicngano je bil inaš z dušo in s telesom — ziato zahtevamo tudi njegovo truplo."
Nilice se ni ustavljal, ko so maš-niki vsi krvavi zavili truplo v rjuho in ga glasno moleč odnesli iz hiše v t(.mmo noč.
V mestm1 je že vse spalo. Tudi pred Katarini no hišo prej zbrana množica se je bila že d&vno razi'a. Krivoverski mašniki so nesli Galcn-ganovo truplo iz mesta na veliko njivo, kjeir so pokopavali svoje mrliče. Tam so v naglici izkopali jamo in vrgli vanjo zemske ostanke najbogatejšega trgovca vse Furlanije. Ob grobu niso molili, ker so zaniče. vali človeško tet!o kot delo satanovo in ker so smatrali molitev za umrle kot žaljenje neskončne božje pravičnosti in božje nezmotljivosti. L
Na vse zgodaj so zapeli čedadski zvonovi in oznanili prebivalstvu, da je napočil veliki dan, ko se zbere furlansko iđi goriško plemstvo na svojo slavnost, združeno z junaškimi turnirji, in ko se začne z veliki« mi*rtvami pridobljeni svobodni se. inenj.
Kmalu je bilo vse prebivalstvo na nogah, Mestjanje so razobesili zastave in krasili svoje hrše s cvetlicami in zelenjem, mestjanske žene in mestjanska dekleta pa so Hitela, da okrase same sebe, kajti vsaka je hotela obuditi pozornost mogočnih vclikašev, ki so napovedali svoj pri. liodv
Plemstvo se je zbralo na gradu grofa Majnharda in je od tamkaj prišlo v slovesnem sprevodu v mesto, Na Čelu sprevoda je jahal grof Majnhard; na svoji desni strani je imel grofico Marijo, na svoji levi pa Katarino. Sledili so jim najprej plemiči na konjih z gospemi potem pa služabniki.
Pol streljaj a pred sprevodom je jezdilo troje glasnikov, ki so ves čas trobili v znamenje, da se približuje vladar v tist h časih še popolnoma slovenskega mesta in popolnoma slovenske okolice.
Sprejem je bi' sijajen in navdušen. Med veselo vriskajočo in plemstvo pozdravljajočo množico je jez-- dil grof Majnhard skozi mesto na širni prostor, kjer bi se imel vršiti "svobodni semenj", ki si ga je po vzoru Ogleja pridobil s tem, da je grofu' Majnhardu in oglejskemu patrijarhu plačal primerno vsoto.
Na semnju je bil za plemstvo in za viteški turnir pripravljen poseben prostor. Tam je stal na vzvišenem odru baldahin s stoli za velikaše in s klopmi za nižje plemstvo in tu so grof Majnhard in njegovi spremljevalci »topili s konj, nakar jim je prvi mestni konzul v imenu prebivalstva izročil latinsko adreso ter jim zaklical "dobro došli".
Koj nato so začeli prihajati od grofa Majnharda in od oglejskega patrijarha neodvisni velikaši s sebi podložnimi plomičf. Prijezdil je Jurij Devinski, prijezdil je Konrad Sežanski, prijezdi je mejni grof istrski in prijezdil tivdi Oton Vipav. sfki.
Zbrana množica je visoko gospo, do pozdravljala z živahnimi klici. Posebno burno je bil pozdravljen Oton Vipavski, kajti takega bogastva kakor ta velikaš ni razvijal nihče drugi.
Vsi plemiči so jezdili mimo mesta, kjer je sedel grof Majnhard z grofico Marijo in s Katarino ter jih po viteškem običaju pozdravili. Zapaz io se je splošno, da ni odzdravila grof;ca Marija, ko ie pozdravil grof Panigaj, njen prej-
šnji soprogv
Ko je glasnik naznanil prihod devinskega vladarja, so se vsi pogledi obrnili na Jot j a, kajti znan je bil, da tako znamenitih plemeni-Laišev mi tako lepe kaval'kade ne premore nihče drugi. Toliiko večje jc bilo potem splošno presenečenje, ko je prijezdil1 potem Juri na čelu jako skromnega števila vitezov in v preprosti opravi, tako da je bil bolj podoben kakemtt plemskemu strežaju nego vladarju le cesarski kroni podložne države.
Ko je Juri stopil pod baldahin in se ozrl po zbranih plomenitaših, se je njegov jiogled stemnil Ravno njemu nasproti je sedela v svoji lepoti gospa Juta in se z ljubezn j ivini: ocrni vedno in vedno ozirala na mladega Konrada Sežanskega, Ki je kakor zamaknjen stal v njeni bližini.
Kdo ve, koliko časa bi bil Juri še opazoval koketiranje gospe Jute s Konradom Sežanskim, da ni na estradi zavladal nenavaden nemir ki je prisili! tudi Jurja, da se je obrnil na drugo stran. Zagledal jo čudovito lepo devo j ko, nedolžno in svežo kakor pomladansko jutro, ki sta jo grof Majnhard i« grofica Marija pozdravljala s posebno pre. srčnostjo in jo silila, da sede med nju na stol, ki ga je primaknil Nikolaj Rogonja. Juri je zardel do las, K-<> je zagledal Rogonjo, kajti sklepal je, da deklica, ki jo spremlja, je — devinska vladarica, s katero je bil Juri poročen še kot otrok, ki je pa od poroke ni hotei videti in ki jo je sovražil iz vsega srca.
Slutil je, da je grof Majnhard povabil Hemo na to slavnost, maj-brže zato, da se maščuje Jitrjul za lekcijo, ki mu jo je ta dal prejšnji večer. Toda Jurja, ki je bil že itak slabo voljen, je to le še bolj razjezilo. Ukazal je bil ženi, naj gre v Oglej in prišla je v Čedad, ukazal je bil Rogonji, da se Hema viteške slavnosti ne sme aideležiti, a prišla je vendar. Se bolj pa se je razvnei, ko je zapazil žaljivo posmehovanje, s katerim je gospa Juta opozarjala znance in zrnanke na Turja in na njegovo soprogo. Juri se je le težko premagoval, a na srečo je glasnik oznanil začetek viteške slavnosti in s tem naredil konec vsemu pogovarjanju in draženju.
Pri viteških turnirjih je bila navada, da se je izvolil poseben 'kralj", ki jc slavnost vodil, in sicer se je izbral vedno najradodar-nejši izmed tekmovalcev. Tudi zdaj je grof Majnhard ukazal svojemu senešalu, da razglasi volitev kralja in vitezi so kar tekmovali,, kdo se izkaže najradodarnejšegai.
"Jaz pa Vam nekaj ponudim, če. >ar ne more nihče drugi," je s tankim glasom klical suh moiiček • "jaz Vam pripravim devinskega vladarja do tega, da se bo na ves glas smejal.''
Juri se je silno jezil, ne zaradi te šale, marveč ker je spoznal, da so vsi opazili njegovo veliko nevoljo. Ali zadušil' je ostre besede, k jih je imel na jeziku in ko jc scnc-išal stopil pred njega, je nekako (grozeče zaklical, da se je razlegalo po vsem slavnostnem jrrOstoru:
"Jaz obljub m zavetišče, streho, obleko in kruha Vsakemu tistih pre. ibivalcev Goriške in Furlanije, ki bi •zarad,' svoje vere morali begati p»> svetu."
Jurjeve besede so provzroči'e, da je za trenutek nastala smrtna tišina ; celo tolsti senešal jc postal resen in se z globokim poklonom poslovil od Jurja.
Kraljem viteške slavnosti je bil izvoljen Oton Vipavski. Ko ga je grof Majnhard razglasil za kralja je množica z burn mi klici pozdravila. Zdaj je grof Majnhard prepast'! svoj sedež "kralju", ki jc razglasil, da naj se vrši volitev "se-manjskega poveljnika". To dostojanstvo se je podeljevalo tistemu človeku, ki ie ponudil na prodaj najlepšo ali najredkejšo stvar. Po midnikov je bilo mnoco. Ta ie ponudil ukročenega leva. oni krasno pisano m slikano knjigo evangelijev. tretji zopet kai drugega.
Naenkrat se je skozi gnječo prerinil mlad mož v dijašTci ob'eki in ,i'e nolož I r>red kralja pergament in IcoSfek frhlenega lesa. Povedal je da ie prinese! iz sv. dežele košček
križa, na katerem je bil pribit Zveličan Pristnost je potikala papeževa bulni Mož je ponudil, da proda to •dragocenost čedadskenm samostanu, ako postane "semanjski povelj, -nik". Juri je na prvi pogled spoznal v pobožnem romarju svojega rešitelja, razbojnika Komotjo.
Kralj in navzočni pismouki so spoznali, da je papeževa bula pristna aH versko ouivstvo jim je branilo. da bi puščali prodajati les, na katerem jc bil pribit Zveličar.
"Ako Vam les od Kristusovega križa ne zadostuje,'' je dejal Komo l j a in po sprav l svojo dragocenost, "potem Vam lahko ponudim še kaj redkejšega. Kdo hoče za dobo petih let kupiti razihojniško četo, ki broji devetdeset dobro oboro-ženih -neustrašnih in boja vajenih mož. Jaz sem poglavar te čete; moi?je so se mi zapisali za primeren delež na plenu, ki sem ga napravil na gradu Gluho Vrh pol je in za primeren delež na denarju, ki ga nam je daroval Mihael Galengano.'
Ta neskončno predrzna in z izzi. vajočim posmehom izrečena ponudba je obudila veliko nevoljo. Različni vitezi so se jezno in grozeče •približali Komolji; bogati Rcrnand, lastnik graščine Gluho Vthpolje pa je zagnal nepopisen hrup, ko je sli-'Šal, da so razbojniki oplenili njegov (grad, dasi je bil s črnim Petrom sklenil pogodbo, da se njegovega imetja ne dotaknejo, za kar 'jih je dobro plačeval. "Kralj" ie vsled tega ukazal, naj hlapci primejo Ko. moljo, in nihče se ni oglasil, da bi reklamiral priv:legij, ki 'je jamčil tudi razbojnikom svobodno udeležbo na svobod ni em semnju.
Senešal je s hlapci vred zgrabil Komoljo iu ga hotel zvezali, Ko-molja se je branil kakor lev. Pahnil le hlapce od sebe in skočil na stran, kjer je stal Juri.
"Devinski vladar — zdaj je prišel čas, da držiš svojo viteško besedo."
Ta Komoljev poziv je prehud i i Jut|a iz njegovih misli Planil e pokonci in položil svojo roko na Komotievo glavo.
"Sklicujem se na privilegij svobodnega semnja," je zaklical Juri na ves glas. "Mesto je privilegij kupilo in grof Majnhard je prejel zahtevn.ro plačilo; mesto in grol Majnhard morata držati dano ob ' jubo vsem kupcevalcem brez izjeme."
Majnharda 'je ta opomin močno razljuti!.
"Nit; sem jaz, niti je mesto dolžno čuvati Človeka, ki nima drugega na prodaj, kakor razliojniško tolpo torej stvar, ki jc nihče ne kiupi."
"Motite sc, grof Majnhard; ta tolpa razbojnikov se lahko proda, jaz devinski vladar, sem kupec."
Vzlic svoji razburjenosti je Jur. zapazil1 nekaj, kar je ušlo vsem drugim, zapazil je namreč prepad U -1 ( »tona Vipavskega in uganil je. da mora tued njim in Komoljo vladati posebna tajnost.
Komoljo so hlapci izpustili in odstranil se je, ne da bi mu kdo branil. Toda slavnost jc bila s tem motena. Sicer jc bil že izvoljen "semanjski poveljnik" in jc biia imenovana "opatinja" plesalk, katerih se je b lo privleklo vse polno, ali pravo veselje se ni moglo raz-viti. "Kralj" je proglasil, da je svobodni semenj otvor jen, a gospoda se ga tli udeležila, kakor je bila navada, nego je takoj odš'-a na obed v mestno hišo.
(Dalje prih.)
POJASNILO.
Ker si nekatera društva S. N. P. J. krivo tolmačijo pred kratkim razposlano "Naznanilo" glede voh. tve delegatov za tretje gl. zborovanje Jednote, pojasnjujemo danes, da imajo društva, ki štejejo do petdeset članov C potem jih naj bo deset. petnajst ali kolikor hoče), pra. vico poslati samo jediieea delegata; društva, ki štejejo do petinsedemdeset članov, imajo pravico do dvelr delegatov Lin društva, k'i šteje-jo sto in več članov, imajo pravico pa do trdi 'delegatov.
Cent. odbor.
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"OLAi SVOBODE."
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
aodovice mineralne vodo in drugib lieopojnih pijač.
62-84 FiBk St, Tel. Canal 1405
Echvard Pauch
-gostilničar-663 Blue Island Avenue CHICAdO, ILL.
PODPISANI NAZNANJAM
cenjenim ro ja Kom da izdelu. jemo vsake vrste obleko p0 riojnovejšein kroju innajfine sem okus; kakor tudi vsako vrstna popravila ločno in dobro izvršujemo. Za obila naročila ho priporočamo naj topijo,
M. RAKAk & CO.
262 S. Leavltt St.. dilcago, blizo Vtn Dure« St
KORIST VSACEGA MOŠKEGA JEt DA SE BRIJE SAM
Britveni stroj Patent Gem, kojegakline bo izdelane iz najbolšega angleškega jekla bo prodajo v obče po $5, — in je v svoji sestavi najbolj praktičen, z katerim se zamo-
rate obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pri brijen-ju z tem strojem bo Vam ni treba nič razumeti v brijenju in Vam onemogočeno se urezati. Kline stroja so nabrtisijo na jermenu, kakor pri navadni britvi, tako Vam je uporaba stroja garantirana za vedno.
Ta Btroj stane pri nas samo l.'Lter Vam ga damo 3 mesece na poskušnjo, nko v teku ■ tega časa z strojem ne !
bode zadovolni, ga zamorete nazaj poslati, nakar Vam denar povrnemo. Ne odlašajte torej in nnročile siga takoj, z katerim bodetegotovo popolnoma zndovolni,Tri rcKfitvi stroja pošljite 50c v stemp*»h. a ostalo svoto plaćati bodete na txpresu. Kedor pa poiUe celo »voto 43.00 v naprej, temu poiljemo stroj pa pošti, poitalneprosto.	!
Pilite t niHterlneni jellltu ■>■:	l. g U a rdi a & CO.
210 214 E. 112 St.,	New York, N. Y. i
$9.85
Za dobro volneno obleko ali površnik.
Pristala se vutn bede, kakor da je izdelano po naročilu in im»ri V zalogi imumo tudi na stotine družili raznovrstnih oblek od $7.50 do §20 in vam jamčimo. da/a to ceno ne dobite boljega blaga nikjer v mestu. Velikost, harva in moda vEih vjst na izbiro. 1'riditein po-ejte.
Vogel 18th St. in Blue Island A.
JELINEK iti 1*1AYER, i	lastiika.	,
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznamlu in si predstavlja)!, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago »te dobili iti ni sami sebi Tekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, stojte se srečnim, Mnogokrat vidite take predmete pznamovane in tako lepo popisane, dri se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih.ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cenpoo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da tena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. JI i tega ne storimo, kajti vsakdo vć, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in Bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlei>so vrsto oblek,slani-nikov, klobukov, letne Bpodnje obleke itd.
Pridito in oglejte si nase vzorce za možke obleke.
S m n \ Ivm i\
■ VMHiOOn^^
Lev Tolntoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivan Kaker.
(Nadaljevanje.)
VIII.
Ce smo pa že voljni pripoznati, da Kristusov nauk svet osrečuje; če smo voljni pripoznati, da je ta nau^ dober in pameten, in da človek, opirajoč se na zdrav razum, niiua pravice niti povoda, odpovedati se mnu: — kaj je posamezen človek v sredi med ljudmi, ki Kristusove postave ne izpolnil je jo? I Ce l>; nenadoma postali vsi ljudje enakih misli i in se začeli vsi naenkrat po Kristusovih naukih ravnati, potem bi bilo spohiovanje istih mogoče. Posamezen človek pa ne more vsemu svetu n&protovati. Co bi edini jaz sam v sredi med ljudmi, ki Kristusovih naukov ne spol-nujejo — (to je običajni izgovor) — 1» teh naukih živel, pustil si vse, kar imam odvzeti, pustil se brez samoobrambe tepsti, odpovedal se celo prisegi in vojaški sluz-bi: potem me bodo oropali in slekli do golega, in če ne bom umrl gladu, pretepli me bodo do smrti, in če nie do Mnrti ne bodo stepli, me bodo pa v 'ječo vr^li ali pa ustrelili, in jaz bom zastonj žrtvoval vso srečo svojega življenja in življenje samo.
Ta ugovor temelji na isti zmoti kakor trditev glede neizvrsljivosti Kristusovega nauka.
Tako govorijo navadno vsi, in tako sem mislil tudi jaz, predno sem se bil cerkvenega nauka popolnoma otresel in dokler torej nisem Kristusovega nauka o življenju v vsej njegovi pomenljivosti razumel.
Kristus jonuja svoj .naoik o življenju kot rešitev iz onega blodnega in kvar'ijivega življenja, v ka-koršneera so ljudje obsojeni, če se njegovih naukov ne držijo. — in n: enkrat rečem, da bi njegov nauk ja ra l spolnoval, da mi ie pa žal svojega življenja, če bi bilo uničeno! Kristus uči odrešenje od okuženega in krmnega življenja, — meni pa je za to kvarno življenje Salti Torej si o tem svojem življenju nikakor ne mislim, da jc kvarno, marveč vidim v njem nekaj res-ničnega, meni lastnega, nekaj dobrega! — V tem nazira.iiiu, da jc moje pozemsko, osebno življenje nekaj resničnega, meni lastnega, pa tiči ravno zmota,ki me loči od pravega razumevanja Kristusov h naorkov Krjftus pozna to blodnjo, ki ljudi zapeljuje, da smatrajo to svoje o-sebno življenje za nekaj resničnega in njim lastnega, — ter i m s celo vrsto pridig in prilik dokazuje, da nimajo do življenja prav nobene pravice in da sploh niti življenja samega nimajo, dokler ne dosežejo pravega, resničnega življenja, lo-čivši se od pošasti (spakedranosti, popačenosti) življenja, od onega, kar imenujejo svoje življenje.
Da smo Kri>tusov nauk o odre šenju (ali zboljšanju) življenja v stanu razumeti, treba nam ie predvsem vedeti, kako so se izrazili o osebnem človeškem življenju preroki, Salomon', Ruddha, in vsi svetovni modrijani, Lahko se — [*> izreku Pascala — vzdržimo prem:-sijevanja; lahko nosimo pred seboj, zagrinja'o, ki zakriva našim očem ono brez m smrti, h kateremu hitimo mi vsi: — toda zadostuje raz. mištjati le o tem, kaj je posamezno, osebno življenje človeka, da se prepričamo, da nima vse to življenje, če je samo osebno, za posameznega človeka ne le prav nobenetra smisla, marveč da celo v budo zapeljuje in popači človeško srce, razum in vse ono, kar je v človeku dobrega. In raditega se moramo, da bomo Kristusov nattk razumeli, najprej zavedati, v nas se mora izvršiti ono "metanoein" (spoznanje), o katerem govori, oznanuioč njegov nauk, Kristusov prednik. Janez, ravno takim blodečim ljmlcm. On pravi: "Predvsem, predramite se CprK dite k zavesti), ker sicer popinete vsi." Nadalje pravi Janez: "Sekira leži že pri drevesu, da se drevo poseka. Smrt in pog'n so tu, poleg vsakega. Ne pozabite teea in streznite se." — In Kristus je renel isto, ko je pričel s svojo pridigo.
"Podramite se, ker sicer pogrnete i<si." Kristusu se je povčelalo o pogimii GaMlejcev, katere^ je dal usmrtiti Pilat, in on pravi: "Mi-slite-li, da so'bili ti Galilejci, ki so tako končali, v očeh vseli Galilej-cev grešniki? Jaz pravim, da ne; temveč ako se ne poboljišate, boste vi vsi ravno tako ugonobi jeni." — Vse to je samo ob sebi razumljivo, dokler ljudje ne verujejo na to, kar je govoril učitelj. Pripovedovalo se je pa, da je napočil čas, ko co se vse besede učitelja slišale in ra zumelc. Spoznali so vsi, da je Ijut-dem govoril Bog som. in vsi so na to verovali sveto. Nadalje se še sporoča, da se je kasneje, namesto da bi vsi živeli po učiteljevih besedah, pripetilo sledeče: da so se namreč vsi udeleževali pri pretepih, da so se medsebojno prepirali in tako-le govorili: "zdaj vemo, da mora tako biti in da ne moremo •ravnati drugače."
Ka j pomen ja to? še živina si razdeli svojo krmo tako, da se ničesar po nepotrebnem ne potrati. Ljudem se je oznanilo, kako bi lahko boljše živeli. Verovali so. da ji ni je govoril Bog, — pa živijo še slabše, — z izgovorom, da drugače živeti ne morejo 1 Učitelji jim jc rekel: "Vaše življenje na tem dvoru je slabo, — ali pa menite, da so bili oni osemriajstcri, na katere se je zrušil ctolp v Siloah in j'jli ubil, grešniki v očeh vseh ljudij, ki živijo v Jeruzalemu? Jaz pravim, da ne; tem. več ako se ne poboljšate, boste vi v s* ravno tako pokončani."
Ce bi živel Kristus v današnjih čash. n. pr. na Ruskem, bi rekel: '"Ali mislite, da so bili oni, ki so zgoreli v Merdičcvem cirkuzu, ah pa oni, katere je zasulo pri Kuku-jevem, večji grešniki, nepo ostali? Vsi boste tako poginili, če se ne streznete in ne pridete k zavesti, če ne najdete v svojem življenju onega, kar ni zapisano pogimi. Smrt od stolna podsutih in v cirkuzu zgorelih vas navdaja z grozo ; vaša smrt pa, ravnotako strašna in nemogoča, stoji istotako ored vami. In zaman se trudite, da pozabite na njo Če pride nepričakovano, bo vam še strašnejla.
Kristus pravi (Luka 12, >4—57): "Ce vidite, da so se pripodili na ne-bo oblaki, tako; rečete: "dež dobrino"; in zj;odi se tako. In če opazite, da ie zapihala južna sapa, rečete: "toplo l)o"; in zgodi se tako. Vi liinavr', obliko zemlje in nebes ste v ctamt spoznavati 1 zakaj se pa ne učite spoznavati sočasnega življenja' In zakaj ne presojate sami srbe in si svojetja življenja ne uredite pravilno in prmntno?"
Vi veste po gotovih znamenjih že vnaprej za vreme: zakaj pa ne premišljujete, kaj se bo zgodilo z vami? U'lieži nevarnosti, varuj si življenje najprevidnejše, — in ven-dar: če te Pilat ne ubije, zaduši in zmečka te stolp, — in če te niti Pilat niti stolp ne pokonča, umrl bos na postelji še v strašnejših mukah.
\ (Dalje pride.) i __
Ameriške železnice.
i.
\ /nost železnic v gospodar« skem, soeijalnem in polit čtieni življenju tega ali oneca civiliziranega naroda je tako velika, da bo goto vo slehernemu ustreženo, ako spregovorimo nekoliko obširnejše o železniških razmerah z Združenih državah.
Izmed vseh činiteljev, ki so v do. vetnajst-em stoletju dovedli našo republiko do sedajne stopinje razvoja, niso železnice zadnje; reči se sme celo, da je pripisovati ravno želcznicam največji uspeh. Brez isti/i bi bila razdelitev dela na naj-Lširši podlagi sploh nemogoča. Železnice so pripomogle do socijalne-(ga življenjatrgovini; združile so zapadne države z vzhodnimi, severne z južnim', in naobratno. Cene' tujim produktom so padle, uvoz je nostal večji, in stem se je trgovina •vobče čudovito taizvila. Lahko s« torej reče. da so železnice povzročile obširno geografično delitev dela. to je postanek raznoterih obr-
tij po raznih >kra'jili vsake države; istptako so tudi povzročile tej podobno dislokacijo ali razvrstitev obrti na mednarodnem trgovskem trgu, — to slednje seveda le vtoli-ko, kolikor priputšča "proteetive ta-riff" zakonodajstva v dotični dr-ižavi. •
V nobeni drugi deželi 9e ta ekonomični učinek železnic ni tako hi-itro poznal, kakor v Združenih drŽavah. Na ozemlju, ki približno ob. seza površje cele evropske Rusije, vNemčije, Avstro-Ogerske, Fran-ciije, Velike Britanije, Italije in •Švice, — uživa sleherna država unije popolno prostost (free trade) v mddržavni trjjovini,katera visoko prekaša vso ptujezenisko trgovino ali obrt evropskih držav. Tovorni promet na železnicah v Združenih državah je večji nego ves tak promet Nemčije, Avstro-Ogerske, Francije in Britanije skupaj'.
Ti ugodni trgovinski odnošaji, zasnovani na tako široki podlagi, so imeli za )>osledico hitri in velikanski razvoj veleindustrije, katero oliSudlije danes ves svet. Razdelitev dela, ki so ga železnice |x>vzrojile, jc napravila vsako državo v trgovskem ozihi tako odvisno firugo od druge, da se ustanoviteljem re-. publike nikdar o tem sanjalo ni. fVčasui snovanja unije je bilo prvih trinajst držav praktično med seboj neodvisnih; vsaka država si c oskrbovala sama za-se izdelke, katere jc rabila. Danes pa je prebivalstvo Kalifornije bol j odvisno od produventov 3000 milj oddaljene Pennsvlvanije, nego jc bila sosedna država New York pred 125 leti.
Okrog" 00,000,000 prebivalcev Združenih držav je danes odvisno od Oiicage (radi mesa clr.cašk'h klavnic), od Massachussetts (zaradi obuval), od Ncw Yorka (zaradi zgotovljene obleke), od Ne\v Eng-land (zaradi tkanine), od Penn-svlvanije (zaradi železnih in jeklenih izdelkov) itd, Prenelianje katerekoli teh industrij zadelo bi vso repnbl':ko. Zelezničarska stavka 1. i&)4 povzročila je pomanjkanje mesa 11a vzhodu iro jađgu in pomanj. kanje premoga na zapadu. Posledice te Stavke občutite so se živo po celi Ameriki. Tovarne in mlini so bili prisiljeni svoje delo ustaviti: poleg tega pa jc občutno primanj-kova'o še nebroj drugih predmetov. poHrebnib v življenju.
Dandanes so železnice postale tako važne človeškemu obstanku, kakor so neobhodno potrebne krvni' ž:le v človeškem telesu. Zadostuje le majhna nerednost pri železnicah. in vse zastane, — kakor povzroča majhna zapreka prostega pretakanja krvi po žilah bolezciv v človeškem telesu.
Silno važna je torej vloga, katero igrajo železnice v gospodar, skem življenju naroda, in ni onda. da si naši postavo-kovači 'toli belijo glavice z železn škim uiprašairiem
Predno se pa spustimo v podrobnosti, treba jc, da se vsaj površno seznanimo z zgodovino železnic te dežele.
(Dalje pride ) Ženski upliv.
Od Časa, kar se ga človeštvo spo. in'nja, je žena vselej imela velik uplH" na svojega moža in sinove in pogosto je imela prvo besedo v rod-bni. KOt majhen dokaz temu naj nam služi odlomek iz prijateljevega p:sma. Dotičirka je mučilo več bolezni. a sam ni vedet odkod izvirajo. Njegova žena 11111 je na to svetovala Trinerjevo zdravi'no grenko vino, kajti zapazivša, da mož izgublja apet t, dobiva bledo obličje, kalne oči, in da njegov korak iti več tako e'astičen kot poprej, vede-la ie, da v njegovih prebavilih nekaj ni prav. Mi smo preDričani. da jc mnogo žensk, katere članom svoje familije svetni jejo isto, če zapazijo, da tega ali onega mučijo želodčne in črevesne bolezni, glavobol ali če izgubi apdtit. zdravo barvo na 1'Vih itd Mama naj torei n* roči Trinerievo zdravilno grenko vino ir» škode ne bo.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So. Ashland A ve., Oiicago, III.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlaiitiijue
glavna prevozna družba.
New Ycrk v Avstrijo čez Havro Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie............22.000 H F La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivnjo brezplačno hrano na parnikib družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna uiesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State 8t. New York.
JIAI'RICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik™ zapad, na 71 Dearborn St. Chieago, III.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing A ve. S. Chieago, 111. A. C. Jankovlch, agont na 2127 Archer Ave. Chieago, 111. Pavi Sarle, agent na 21(5-17. cesta, St. Louis, MiBBour.
Slovenci pozorl
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali drugo , važno reči za mož ko — za delavnik ali praznik, tedaj so oglasite pri Bvojem rojiiku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
poi
najnovejši modi in nizki ceni.
JITKIJ MAMEK, 581 S. Centre Av§.
blizo 18. ulice Chieago, III.
M. A. WEISSK0PF, M. D
zdravnik in hanocelnik
885 Ashland Ave,, Chieago, 111. tel. canai, 176
Uraduje na svojim domu: od 8. 10. ure predpoludne od i. j. ure popoludne in od 6. 8:30 ure vBČer.
V lekarni P. Platt, 8M Ashland Ave.: od 4, - 5. popoludne. •
Ob nedeljah samo od 8.—10,
ur.! 1 >p >h. Ino doma in to le izjotnoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
( 1emu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svo;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? 1'iiBti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
541 ULITE ISLAND AVE. CHICAU0, ILL.
Telefon Morgan 433.
Pozor!
Slovenci.
Pozor t
"Salon" z MODERNIM KEULJISCEM
8veže pivo v sodčkih in Lutoljkah in druge raznovrstna naravne pijače-- nujlioljše in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Cliicap, III,
Hermaiiekovc želoclečne
kapljice.
Najbolje sredstvo za vse želodeone neprilike, kokor nopre-iaguba teka, slab okus v tistih, zubasanost in ščipanje.
Vzfti ji i je vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer v uiajn ni žličici za čaj s polovieo kozarca vode. Cona 50c; po pošti 55c.	Pošljite poštne znamke.
J.C.HERMANEK, —.
585 Centre Ave. Chieago.
"Glas Svobode"
[The voice op Libkbtt] WEEKLY
Publiahed by The Gina Svobodo Co 669 Loomis 8t. Chicago, III
taUreU Ki th» Po«» Oirio« »t Cblcugo, 111., u Seooud <Jl»i» Mitter.
Subscrlptlon $1.50 par y«r.
AdveriisomenU on ajfreemoni.
Frvi svobodomiselni list zii slovenski narod v Amerik'.
"OIm Svobode'' Uide Tinki pat«* a velja xa AMERIKO:
u calo leto................$140
ta pol leta .................78«
ZA EVROPO:
ca calo lato ............kron 10
aa pol leta .............kron 6
N&hIov za dopise in posiljatve je ''OIiim Svobode' 669 Loornis St. Chioaoo, III
Cintbolj je človek neumen, 'tembolj je— religijozen (veren). * * *
Človeški pekel na svetu sta cer-ikev in patriotiz>em. — Dtuztga pe-Ikla ni.
* * *
Laž je organizirana v lige, medtem ko resnica samai koraka. Zato se iit čuditi, če prva navadno vse-lcij prodre.
* * *
Dame k "boljih krogov" v San Franeiscu so skabe na pouličnih ikarah obsibale s šopki cvetlic. Na drugi strani so pa policaji štrajkujoče delavce obsipali s krogljami, * * *
Oster komentar je tu na mestu —
toda naj si ga misli vsakdo sam. * * *
Kralji, carji, duhovniki in drugi talki jx>stopači so ravno toliko potrebni delavstvu, kakor "hold-oip-unožije" in drugi roparji talke vrste. Delavci prebijejo ix>polnonna lahko brez njih.
•	• a
Alko si resnično svobodomiseln in pošten, ostal boš reven. Za take }>a< farji ne marajo. Ako si pa reven katoličan, vodno iskajoč priliko za skparjeiije, potem iboš postal premožen, — fant, kaikoršen- je farjem všeč.
*	* *
Kdor svojo slalbo vest pogostokrat miri z denarnimi darili cerkvi,
—	ta je v očeh farjev idealen in do-ber katoličan.
a a a
Kdo je večji anarhist kot farji? Za slehernega človeka veljajo nekake p^staive — moralne, državne ali cerkvene — glede spolnega občevanj z ženskami, — le farji Skačejo čez planike in si v obilni meri privoščijo onega, kar drugim označujejo kot smrten greh.
To je anarhističen pojin o ljubezni.
• • •
Vsak pošteno plača svoje davke,
—	le far ne pri|x>znava tozadevn h zalkonov, 'premišljajoč o tem, kako bo vlado opeharil za dedno pristojbina Brez dela uživa .sad truda drugih, iin razdira med ljudmi slogo in mir.
Ni-li vse to anarhizem ?
m m m
Zasičeni tat se spu/sti v beg, in kažoč rja druzega, kriči: "Tat, primite ga!" — in stem hoče odvrniti pozornost od sebe.
Tako delajo farji l * * *
O vi božji agent je! Ceniti kličete in dražite duhove, aiko jih ne zna<e ,panati? A'li niste čitali Goetheja? (Zauberlchrling).
• • •
Preti leti je neki irski far rekel na prržnici: 'W1 i duhovniki smo več kakor liog; .na nase povelje se mora on spremeniti v kruh iui vino!" — (Zgodovinsko.)
•	» a
Nam delavcem naj služi to v tolažbo, ker Iuk!i z nami hočejo delati farji, kakor svinja z mehom To se pravi le t ttum delom delavstva, — ne pa z onim, kateri so udje S. N. P. J.
•	a •
Bog pa si naj pomaga sam! Kar je eejal, to naj žanje I
Zakaj neki so sc naši pradedje tako .hrabro bojevali proti Turkom?
•	a a
turška vera privošči vsem svojim vernikom to, kar rimska dovoljuje srnno farjem.
•	a a
Slovenci imamo jiovsod smolo,
— tudi s svojo hrabrostjo!
•	* *
'Morala sc grenki "purfelci", ka-1 tere rimski dohtai\ji dušepastirstva dirugim .predpisujejo, — sami jih
pa ne užfcvajo.
* * *
V	jniru se pripravka j za boj. I Farđkemu pozdravni, farškcinu blagoslovu in njegovi miroljubnosti nc veruj nikoli.
* * *
V	Jihi, mirni vodi prežijo na plen krokodili. ..
a * a
Zato: bistri si um, počni se zavedati, — in IJosnai bo mirna.
Boj za svobod« iu pravico.
m.
SpocMtii'jc jc prm korpk do poboljšanja. Večkrat imamo priliko citati, ka-1 ko ta aH oni časopis do neba povzdiguje in hvali "to dobro naše ljudstvo", naštevajoč vse njegove vrline, ki pa včasih tudi »niso vrline. Le stvAr presodimo nepristransko, pridemo do zaključka, da se to oči-vidno neotBknitosrčno hvalisanje po-1 navija vedno in vedno le takrat, kadar takozvani "voditelji" naroda j»trebujejo simpatije ljudstva, zlasti za časa volitev, ko se jim gre za čim večje število glasov.
Bodimo odkritosrčni, ■— priznajmo svoje slabosti, —• ine šopirimo sc s pavjim perjem, — ter zavedajmo se, da nam nezasltužena in pretirana hvala n:IČ ne koristi, pač pa !e škoduje!
Par primerov izza volilniili časov I
Klerikalci s pobožno navitimi očirri maznljcno govore o trdni zvestobi katoliškega naroda do matere svete cerkve, in kar soize jim teko po tolstih rudečilh Ircih, ko z vnetimi besedaimi naglašajoineomahljivo udanost vernikov do "čuvajev svete vere"!
Narod ginjeno .posluša in kriči: Zivio 1 — potem pa navdušeno sne golaš in popije pivo, katero je "bla. godnšnost" klerikalnega kandidata naročila v krčtni. Zares, — krasen .prizor!
Narodnjaki z rodoljubja iskreči-tni očmti in z navdušeno besedo pojejo slavo rodu. ki. se neustrašeno zaveda svoje krvi, ki |>ošleno obdeluje svojo rodno .grudo, na katerej vzgaja lepo, krepko in pridno mladino.
Narod navdušeno ,j>os>?iiša in kriči : Zivio! — potom se pa v krčmi | do dobrega napije inv naje — za svoj denar..,; kajti plemenito ro-doljuhje narodnih 'kandidatov ne mara oskronjevati volilno Čast rojakov s kupico vina in porcijo golaža ,. .
V istini,— navduševalen pogled!
I'rofesijonalni socijalisti z og-1 njem prepričanja in s statističnimi podatki na pa;pirjti dokazujejo masi naroda, da ona živi in redi v znoju svojega obraza vse druge razrede; od biriča gori tlo vladarja. Plamen (»»gluma šviga iz oči j delavskih voditeljev, ko f>midarjajo načelo: svoboda, enakost, bratstvol
Masa naroda verno posluša in kriči: Zivio! — potem se pa poraz, gubi domov po svoj li opravkih.
S ign rn o, — hvalevredni odno-šajil
a a •
To je vse lepo in .prav, in pri drugih narodih ravnotakokakor pri
nas.
A stvari imajo pri nas še neko drugo lice.. .
Pri vsaki strank/ sc oglasijo, — sprva prav tiho in ponižno, — potem pa vedno glasneje in glasneje grde besede o tem ali onem kandidatu. Pa ne samo o kaiulidatth, ne, •— proti slehernemu, kdor bi vsled svoje zmožnosti, poštenosti ali odkritosrčnosti utegnil postati neva-|
ren onemu, ki se hoče po Icstvu. ljudskih glasov povzpeli do popularnosti in končno do neomejene oblasti. Taka neutemeljena in samo. pašna ljubosumnost se pokaže tudi tak kadar dotični'ku' niti »a jut- I sel nc pride, da bi se- poganjal za to ali ono častiu> aH plačano službo.'
Kakor nalezljiva kuga se strup obrekovanja in žolč nunene zafvisti razširja ob. takih prilikah med Ljudstvo. Prva kajplja tega hudega strupa je prišla iz ornega srca .lovca'po popularnosti, srečolovca, — I človeka, ki navadno nima nobenih | duševnih zimožnostaj iu tudi nikake poštenosti v seib;'. Čez kar pa v dbilni meri razjvolaga, je: lisičja prckanjenost, p;>niž,no petolizje, zakrito. brezvestno in hudobno nami-gavanje ter inatokevamje, naperjeno proti namiljenemu tekmecu.
Spretno, previdno im nctitrudlji-vo prede, zavija, križa, krpa, razte-guje in 'knei tak prefriganec svojo mrežo, v katero lov-i nesamostojno misleče, revne na umu in hudobne v srcu. Tu sc slini, tam obljiulrtije,; tulkaij« vabi, tam zakrito preti .., Ko je vse |*>trebno izvnšil, — zadrgne mrežo, — in redi se'od anjetili žrtev! — dokler ga ljudstvo nc spozna, ____kar bi se pri drugih narodih zgodilo pač kmalu, ...pri nas Slovencih pa se to ne zgodi ftko
brtž,--če se sploh kedaj!...
Res, človek bi skoro moral misliti, da naše ljudstvo take ljudi jie .posebno "dbrajta", ter da smatra navihanost za čednost!
Ako se taka gad j a malega v kakem <krajii enkrat vgnjezdi, jo je I teško zatreti. \' Ji jej si zbrane vse skrivne s>i!e, ki jih druži v močan obroč sama gola soli čnost, ožema-njc ljudstva, diavohlepje in želja, povzdigniti se nad druge. Hudoben nagon veže celo to zaleeo, katero je vzgojil oni, iz katerega je kanila prva strupena kaplja in kateri jc prvi z.ičel presti mreao.,
(iorje onemu, katerega začnejo čla.ni te zalege napadati! Tem napadom pa je izpostavljen vsak, kdor le pošt-cno misli, — to edino zadostuje! Kaj bi se mu šele zgodilo, če hi se predrznil trditi, da
ršem ni^o Čebelice,..!.'
* * *
Posledica vsenur temu je, da se jx)šteiii( odkriti element med Slo. venci za javne, vse ljudstvo zadevajoče stvari premalo briga. Sevc, prišlo pa jc že tako daleč, da si mirno mi:sleči, za pravico vneti človek že ne upa več blizir, če se gre iza take stvar?. Ravno tako je,'kakor pri amerikanski politiki: — pošte-1 lijaki se je oriba jo!	\
a a •	i
l *ri kateni'h strankah pa sc nahajajo talke <i>žalovaiij;i vredne razmere?
Pri vseh, — Ijtcz izjeme!
Par proti farju, narodnjak proti narodnjaku, socijalist proti socijalistu, — drug proti drugemu, — vsak proti vsem, — in le trgovec k/iuče na papirju: "Svoji k svojian!'' — da zasluži par grošev.
Zakrito, strupeno ruvanje, izvirajoče iz zavisti in škodoželjnosti, je uprav slovenska urvedba, — jc [ lastnost, ki je vtisnila Slovenccm linarodcn značaj, — je prava rak-rana, ki mori nas Slovence.
Somišljeniki! Spominjajte se obrambnega sklada!
dopisT
Clevelamd, (1, J7, maja. Cenjeni list "Glas Svf»lx«li--' je •priobčil nedavno dopis glede dru-'štva "Triglav "Triglav" je dal nato odgovor v "Novi Domovini", — a to ni bil odgovor, marveč neosnovan napad na društvi "Sokol" in "Sava". — Bodi mi dovoljeno, spregovoriti o tem par besed.
Ako se čuti "Triglav" pnizadete-ga. zakaj v svoji jezi napada potem "Savo" ? Ah načete obračunati edi-no-le 1 Rf II? Čermi /vračate krivdo na celo društvo? Pri nas je zunaj društva vsakdo samostojen in neodvisen; nikdo mu ne more braniti, da bi ne smel storiti tega ali onega, kar,nc spada v društveni delokrog. Odločno pa odklanjamo blatenje in za sramovanje na^e^a društva. — pa naj si bo ta alH ta. Kakšen stik pa ima dotični govor-
nik na veselici "SdkOlic" z dopisom, — čemu ga vlačite v blato? Res je sicer, da je 'pristofpifo naše društvo k "Sokoli«" z gmotno in moralno liodporo, v to primoramo po delovanju "slavnega" tenonja im njc-uimi sorodnega basa! Vesta naj le, .tla tako neibodeta dolgo basirala, tie tu, ne tam, — pa vsled tega sc vendar ne botno potopili v inoirju vocne pozabljivosti, —1 marveč po rdku: "Sijoga jači, nesloga tlači" ■—■ K' vztrajneje in ^ jx)dvojenimi nioč-Uni delovali za [Trohujo in povzidigo naroda. Kakor jc dništvo napredovalo pred prihodom teh par čenč, tako boitiaprcdovalo tudi sedaj, ko se je združilo.
Tisti pa, ki tako radi klepetajo, naj se spomnijo teh-le besed: Ni 1 lejK) se skriti, kakor moker kužek, potem ko se jih je prijelo za njihov dolgi jezik. Možato delovanje koristi, neutemeljeno zabavljanje pa škoduje na vse strani. Kdor pa povzdigne svoj glas, naj ve zakaj, in naj ima tudi temeljit zagovor pri rokah, — aiko ne, sc tafkim kužkom pokar/c kvečjemu palica! — .
Kakor omdnjeno, jc vse delova-iiijc za pmobudo in napredek naroda osredotočeno pod zastavo "Sokola", in s polnim za-u'panjem zremo vanj, da bo to, kar se je dosedaj zakrivilo, popravil po možnosti 011; i porok za to nam je njegovo dosedaj no delovanje. Ako bi pa hotele "klike" gospodovati tudi pri "Sokolu", tedaj jih bo treba cncrgičlno [jotisniti oh zid. Tako bode konice [KTgntionosncnTU delovanju vseh bratov R. P., — ali pa se l>ode treba korenito poboljšati!
Treba lx> se sedaj združiti in zadaviti vse moči, ako hočemo, da bomo na dramatičnem in pevfkem i>oljii dosegli zaželjene uspehe. Mo. čij nam nc manjka, samo koncentrirati jiilh jc treba in pokazati vztrajpost pod svobodno zastavo 'jtozitivnega dela, to je "sokolstva". (Potem lx)ino želi sad iiia.šega priza-Jdevanja, kar lx>de nam v čast, dru-»gim pa v zgledi To zahteva v polm meri sokolski ponos!
Na zdart
Nota.
Za vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo miti uprav-ništvo.
Listnica upravnlitva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, d& nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Socijalizem je nov štadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ustavila.
Rojak, kateremu si včeraj dal
"Glas Svobode", da .ie čitaJ, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in vide! boš, da je res.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode":	<
Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Mat j as..........50c
Preko morja ..........40c.
Opatov praporšček........35c
Elizabeta angleška kraljica ..20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20c '
Eno leto med Indijanci .. ., 20c
Erazem Predjamski......20c
May Eri..............20c
Tiuh-Ling ............20c
Strelec.. ..............25c
Našel ni kova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk .. .. .. .. 20c
Poslednji Mchikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Za kruhom............20c
J. PagUaruzzi, zbrani spisi,
J zvezka............$—60
Na razstanku.......... 1,00
Islandski ribič..........—,60
Koristka..............—.40
Gozdovnik............—.50
Beneški trgovec........—.40
Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po .... 1.25
Marija hči polkova......—.20
Viljem baron Tegetthoff .. —.30 Avstrijski junaki..	—.75
Vencc slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. i:j IX.,
vsak po........ .. ,.—,6oc
Za srečo, — povest .. ., ..—.50c
Amerika..............—.20c
Spisi Andrejčetovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek jc celoten iu sam za-6e ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk;
zvezek po..........—.20c
Rcatin dnevnik........—.30c
General Lavdon........—.30c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor z»ai imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potoni pošlje naročnino.
PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO
»<>tD]ov It tlijo In riruKP kritju ob »drljnnikem murju um preikrtil auru iikulrn*
CUNAR1) LINE
phevaža ljudi in iilaoo čez ocean
GIBEHLTAR. GENOVA. MPEl ITD.
lepi, veliki IN novi
PAKNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATMIA"	13,600 ton.
••SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
"ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Vorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. fi7 Doarbom Str.	chicago
Edina rinarna, ki toči najboljše kalifornijska in impirtiri ▼ ina, Kdor pije naše vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenja .11 sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
8 sedežem v Chieago, Illinois. Predsednik: John Btonioh, 559 S. Centre Ave., Chieago, 111. Podpredsednik; Matija Stbohen, 443 Mnin Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 669 Loomis St., Chioago, 111. Zapisnikar: Anton Mladić, 937 Blue Island Avo., Chieago, III. Blagajnik: Fbank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chieago, 111.
t Dan. Badovinao, Hox 55, Du pue, 111. Nadzor- J JoHN Vebščaj, 1411 Clarence Ave. Chicagn, III. n,kl: / Matija Stboiien, 443 Main Str. La Salio, 111. . . i Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chieago, 111. Pomožni ) Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chieago, 111. odhoT- I Jakob Tisol.9002 Strand St. So. Chieago. 111. „ , . Martin Skala, Box 1056 Ely, Mina. Bolniški JoHlp Matko, Box 481 Claridgo, Pa., o™**: Matija Pečjak, 819 Chostaut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj hlagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne poailjatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osredcji odbor S. N. P. Jed note ima vsaki tretji čotrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno doposljojo svoje dopiBO jednotnemu tajniku.
Tudi osleparjene!
(Konec Marijinih božjih potov na Kranjskem.)
M, Luktrska: Halo, Miakal Volitve so/za naju prav dobro izpadle, — ofrov bo ko toče!
AJ. PomagC^jtva; Oh, Mina, al se nis' ie nič izučiva? Kaij pomaga, če nama pavri dnar vsipajo, ko pa farji vsega pobašejo! Meni ne preostane nič >kot birgle, birgle; — sem že vsa birglasta...
M. S'mamo go rs ka'. I,'kaj se neki vedno pritožujete, — meni še bir-gel nobeden ne prinesel Zadnjo nedeljo mi je neka Ijaibljansika pekov-kaofrala stara 'regijo, da ji fantka pdvijem, ... jumazaovka, in še ne ve, da ta kšeft Blejski pripada 1 Njo naj za zvon 'pocuka, — a vem, da za eno" regijo ne bo nič.
,1/. Blejska: I no, Šmarnogorsika, čemu ise ti vtikaš v moje zadeve ? Kar tabo bodi ! Ali misliš, da ne vem, kaji da imaš z Jegličcm (ljubljanskim škofom)!
.1/. Pofcijunhdska ispod Loke, Sram mie je, 'ko vas širšim tako govoriti; jaz vzamem vse in od vsakega ; — saj ni, da bi morala ravno pomagati — samo da notri pride 1 M. S tttatfto gotska: Ob ti Blejska ti! Ti imaiš inemi kaj očitati, — ti. ki' si v židovskih rokah?! Če b; bila Ti res tako čudodelna, kaikor se s svojim zvončkom delaš, bi ven-dar kaj storila, da sc znebiš svojega judovskega gospodarja tam gori na gradu!
M. Luktrska: Tiho, tiho, dekleta, pravim. Jaz sem najstarejša in tudi
najbogatejša.
.1/. Pomagđfeva: Koliko nek imaš! Beračica si'kot jaiz, — farji so tebi ko meni vse požrli!
M. PorcijunkuUka: V tem oziru si ne moramo druga d migi nič očitati, — v« smo na suhem, — se .poštenega moderca mi iivunoi ne pn-
vasijo!--
A/. štnarnogorska: Oh, in jaz bi tako rada en nov pisan birtah z rumenimi »rožcami! Moram Jegliču to poročati.
M. Blejska: Že *;wt njen Jeglič! Pojdita se solft ii in on. On je tudi kriv, da je dežela čez in Čez orno (klerikalno) volila. — mt adaj bo z našim kšeftom ven !
M. Pomaga jeva'. Kaj blebetaš, sosedinja! Ti si jia vendar vsa fa-v'asta (prekanjena)!
M. Luktrska-. Blejska ima prav, farji na Kranjskem bodo zdaj vse
ardeže sami delali---
M. Štnarnogorska: Tako je, — nas ne bodo več trebali v .pretvezo čudodelstva! Iz žlindre bodo fabricirali vw, in kmet bo postal skoz in <koz žlindrast, — pa saj je že tako več ali manj.
Af. Porcijunkulska: Le ne govori tako, Smarnogorska! Tvoj Rona-venhrrček je n&jhujfci; zdaj bo še le natezal svojo dedinolovsko mrežo. •— in osleparjene dediče bodo poši-v Ameriko! Af. Pnmagajeva: Tz Podnarta p» otroke, katere klerikalni poslanci pridelajo poleg domače robe!
Af. Porcijunkulska: Lepe mo-derce pa bodo nosile kelnance m ti-1 ste grde Marijine device! — Oh,
jaz bom (kar vse pustiva in šval
M. Luionska: Tudi jaz sem sita. Saj ves ta lašcft ni druzega ko grda farbanja, — kar v Ameriiko bom šla!
Vse: Živio, LusšarsJka! V Ameriko jo mabnimo, — saj tukaj ni več .pravega življenja; kmeta je sama kost in koža.
M. Luktrska: Pa dekleta, to vam rečem: tam na čudeže niti misliti ne smemo — ker nas sicer vse ven vržejo!
I 'sc: Pošteno se hočemo tam živeti — slamnike bomo delale!
M. Porcijunkulska: Jaz bom pa šla v Cleveland v saloon za baro!
Vse druge: Če nam to sraimoto napraviš, Ločanka, bomo prosile predsednika Roosevelta, da te pošlje nazaj...
Vse: Tako je! Gorenjke hočemo v Ameriki pošteno svoj kruli služiti in nočemo farjem pomagati ljaidi slepariti. Zdaj jo pa v Ameriko daijmo!
A/. Vclesovska: Čakte no malo, dekleta; tudi jaz bom šla.
M. Ljubemka: Tudi jaz, — kaj bom sama tukaj počela! C akte, d=» pitnkeSjc navežem, in da Joška iz Podnarta uprašam, Če ima kako sporočilo za v Ameriko...
Vse: Hura! Hura I Zdaj pa če'. Široko mlako v Ameriko blaženo!
Sveti J ost (saun): Feklimanske babnicc, kako so jo pogruntaic! Pametno so napravile, — saj res nt bilo nobene .poštenosti v te ■«, v kar so jih farji zlorabili. Jaz sem že (prestar, da bi Šel v Ameriko; tudi me bo Ijiutdstvo zdaj še bolj kot prej .potrebovalo. Farški fana-ti'zeni bo rzbruflinil kaikor še nikoii poprej : kletev nebeška se bo us> pala na narod; hudobije najbolj črne se 'bodo godile. — hudič bo imet neprenehoma ofcetl Moja naloga pa bo, odpuščati narodu grehe, tolažiti ga v njegovom obupu, blažiti mu dušo, ter mui ohranita v srcu ie < »p.o dobro, kar mu, farji v iooo letih niso mogli iztrgati.
O Rože! — ustavi svojo roko in nehaj bičati slovensko ljudstvo z bičem farmskih škorpijonov, — usli-ši me!
Revolucija v Clevelandu!
Nemški in angleški ehicaški listi so pisali te dni o napadu, ki se je izvršil na znanega župnika Vitusa 1I r barja v Clevelandu, O., o<l strani tamošnjih z njim nezadovoljnih katoliških Slovencev,V nedeljo dne 2. junija jc baje navalilo okrog iooo Slovencev (nekateri listi pišejo 200) na Hribarjev farovž. kjer ?o razbili okna iti vrata. Iz ogorčene množice so se baje slišali tudi klici: "Smrt Hribarju 1" Da monstralijo ali -pravzaprav bombardiranje farovia ie gledalo vse polno drugih ljnidij, ki pri stvari niso interesiranii šele cela armada policistov je razjarjene demonstrante razgnala. Aretiranih je o-kreg 40 oseb. Župnik Hribar je s svojo trdovra'tnostjo sam dal povod tem izgredom. Umakniti se ne mara zlepa! Farane je dolgo kt
gulll' in gulil, dok Tli tamkaj šniii Slovencev minila potrpežljivost in so pri škofm odločno zahtevali, da Hribarja odstavi in jim imenuje 'drugega župnika, škof pa je ostal gluh napram vsem opravičenim prošnjam, — in ko tudi znana demonstracija 'p'red škofom ni imela za'zeljcnega uspeha, je nezadovoljnost faranov prikipela do vrhunca,
—	in nedeljsko bombardiranje jc le en pojav te nezadovoljnosti. Pod pepelom tli in bo tlelo...! Baoki pa so pokazali, da niso liacki... Svetli se morda tudi v katoliških glavaih... 1
Za vsakega drtfgega bi bil na-daljni obstanek pod jednakimi razmerami nemogoč, in vsak'do drtug. bi navezal svoj punkeljček in prostovoljno odšel. A ne tako Hribar! On ima trdne živce in nalašč kljubuje faranom. Pa kako bi tudi ne,
—	ko je Cleveland največja slovenska naselbina v Ameriki iiv ima naj-mastnejše dohodke, — Slovenec pa je krotak in 'ponižen in si še v atst Šteje, da ga duhovni gospod odira kar po mesarsko!!
Hribar si je celo ustanovil svoj "Leib-žurnal", Ifet, katerega jc C'N. D." že napovcidala in ki je sedaj začel izhajati pod imenom "Danica-'. To-je Hribarjevo in Keržeto-vo glasilo, s katerim upata uspešnejše znstofHiti sivje korHsti 'n "reševati" katoliško vero! "N. D." jima je premalo katoliška. Seveda se bo Ulovi listič pečal samo z osebnostmi in clcveland-skimi homatijami, in N. D., ki j« ob pritoki izida prve številke tega lista prinesla uničujočo kritiko o njem in ga imeno. vala "Glasilo backov", mu že proro. kuje skorajšni pogin, rekoč: da ga je rodila laž, hudobija in osebno koristolovstvo, ter da ga bo ta«!> laž in hudobija pokončala. —
\>yt o nedeljskih clevelaridskih izgredih proti Hribarju smo, kakor rečeno, posneli po drugih listih. Kakor hitro 'dobimo avtentično p<'. ročilo iz Ocvelanda. bomo o stvari obširnejše razpravljali. Prosima torej somišljenike v Clevelandu, da nam o zanimivi ''revoluciji" natančno in čim preje poročajo.
DomaČa zabava,
prirejena po društvu "Slavija" št v. j, S. N. 'P. J. v Oiicagi pretečfno soboto dne 1. junija ipri e. Franku [Mladiču, v prid obrambnemu skladu, — je bila jako doibro obiskana, Mala dvorana je bila natlačeno polna, in prostori vsi zasedeni. Kakor vsikdar, so naše cospe in go-'spddične pokazale 'tudi ob tej priliki, svojo zavednost z obilnim po-setom; pVihitele so vse, ki čutijo svobodno, na to domačo veselico in znatno pripomogle, da je bila dnuž-iba ves Čas animirana. Tudi sodrugi raznih društev so se številno odzvali javnemu vabilu.
"Amerikanski Slovenec'' in za njimi stoječi duhovniki so se jako zmotili, ako so menili, da bodo s svojimi nagajivimi tožbami, s svo-jim strupenim pisarjenjem v njih listu proti socijalistom in z'drugimi premetenimi intrigami spravili v naše v'rstv nered, zbeganost in malodušnost. Pričakovali so z največjo' sigurnostjo, da ie zdaj sle-iherne svobodomiselnosti med ameriškimi Slovenci konec. Pa prišlo ie razočaranje, in še bo prišlo!
Ravno ta veselica je jasen dokaz, da so se začeli ljudje za stvar zanimati bolj kot kdaj poprej; začeli sn uvidevati vso zavrženo^ sredstev, katerih se poslužujejo duhov, niki v svoiem boju proti nam.
Take veselice, kot je bila sobotna. odp?rajo ljudem oči bn!j nego Se tako obširna pojasnila in navdu-5ewlni članki v li'-tit. Ljudje pride-jo in -e pri ktrpici tvva podomače [Kisrovore o položaju. V interesu svobodnm seTmosti bi bi'o torej že-let:. da bi take domače zabave po-posto prirejala tudi zunaj na društva in se pri istih člani medsebojno navduševali, Da naši farji ne bodo z<njet kričali o "fehtarjenju", izjavimo buka 1 odkrito, da se nam R*re pri teh domačih veselicah veliko boli za moralni usneh, "nego za c motni ali fin an cijel ni.
Sodnu: Jože Zavertnik nam jc »pri sobotni domači zabavi v daljnem in ognjevitem eovont raztol-
mačil namen in pomen farškili bo-iev proti svobodomislecem, ostre kritiziral taktiko nasprotnikov ter preciziral stališče, katero nam ie zavzeti proti njim; omenjal je, da je posledica tega načelnega stališča ustanovitev "Jugoslovanske Svobodomiselne Obrambne Zveze v Ameriki", ki se bo vedno in povsod1 jx)s'tavila v bran za od duhovnikov preganjane. — Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili njegovim stvarnim izvajanjem in ga z viharnim odobravanjem večkrat prekinili, da jemogel nadaljevati šele potem, ko so se izrazi oduševljenja nekoliko polegli. Koncem svojega govora je v poetičnih bese. dah podal kulturno sliko Sloven cev, katero jc navzočim prečita! kot sledeči
Epilog.
Slovenec, truden si! Stoletja so šla preko tebe. Bil si pagan, katoličan, protestant, in danes si zopet •katoličan.
Kazl čno verstvo ti jc \vej>ilo v srce žalost in tugo; iz človeka si poital klečaplazno bitje, ki ima zbok verskih lxajk le še omejeno pamet; postal si bitje, ki leži pred mogotci in današnjimi tvojimi duševnimi jerobi na kolenih.
Ti se mogotccv in tvojih duševnih jerolx>v bojiš, ker jih smatraš za čeznaravna bitja, posedujoča čeznaravno moč.
Slepo jim verjameš, ubogaš jih, ker ne razumeš, da so mqgotci in tvoji jerobi bitja, kakor so ti.
Ali je to čudo?
Stoletja ti pripovedujejo, da nisi ustvarjen za ta svet, da je bog u-stvari!-gosposko v nebesih in na zemlji, — za muke svoje boš pa p'rejcl plačilo svoje v nebesih !
Tn ti jfm verjameš, ker si to laž užival z mater 11 im mlekom, ker sc ti jo (pripoveduje od rojstva pa do groba za čisto, golo in neizpodbitno resnico!
Mogotci in tvoji jeri>bi so združili laž z upanjem, — in tako so te zazibali v sladko spanje, da sabljaš o sreči in zlati dobi. o zlati 4 lobi r.a drugem s<vetu, — mesto da ibi jo iskal tukaj, kjer živiš.
I'bili so misel v tebi. 111rsel svobodno misel, ki edina zamore libiti laž, 11a nje mesto pa postaviti resnico. Ali je to resnica? Slovence, nli je ros v tebi vse zamrlo, kar hrepeni po resnici, čisti resnici brez vsakih primes-kovl!
Ne, ne! Slovenec v tebi še ni vse zamrlo, kar kliče po resnici. Tudi ti si so pričel počasi zavedati, da ni treba iskati ideal življenja v asketiSnem'zatajevanju samega sebe, v hrepenenju za gledanje obličja božjega nli v nasičenju svojega praznep želodca.
Počasi se zavedaš! Počasi ume-vnš. da je laž, kar so te stoletja učili tvoji duševni jerobi — duhovniki, - najeti zagovorniki na-silstva. Ali zavedaš se! In to je dobro!
■ Zavedati si sc začel, nmevati si začel, daje laž, če ti pripovedujejo, da si slaboten, da si pomagati ne moreš. In zavedanje tvoje raste z vsakim dnevom, ker spoznavaš vzroke svojih mnk in trpljenja.
Zavedaš so in spoznavaš vzroke!
To zavedanje in spoznavanje sta še mali iskrioi, ki tle pod pepelom, s katerim so duševni jerobi obsitli tvoje možgane. Ali tudi iskrice so lahko združijo v pla-menČke, — plamenŽki v plnmen,— plamen n pa v požar, ki bo demo-nieno obseval in razsvitljeval vse zlo v slovenskem narodu, — bedo, revščino, žalost, muke, trpljenje i>n laž.
Slovenec! Pesniki tvoji pojejo, tla imaš zdrav um in pamet. Tn to je resnica I
Le porabiti ju je treba in zdrobil boš vse blodnje, napake, običaje in šeee. katere so ti duševni jerobi toliko časa sucestirali, da sn te spremenili v topega sužnja, ki ponižno lile palico, ki te tepe.
Slovenec! Pomagaj Bi sam! Časi odrešenikov so minoli! Ne pričakuj jih ve?. Vrzi od sebe stare šege, navade in običaje. Pometi s predsodki, ki so jez vsa-
kemu napredku in razvoju. — in razpadli bodo okovi, ki te dandanes tako trdo oklepajo.
Misli m svojo glavo, kakor tvoj pesnik Anton ASkere poje, in premagal bol vse trdnjave in težko-če, — razumel boš vse, kar še dandanes smatraš za nerešljivo uganko. '
Misel svobodna zdrobi v prazen nič vs^svetnike, vse malike, ponosne cerkve, pagode in mošeje. Nji se ne more upipati niči
In misel svobodna bo tudi tebi, Slovence, prinesla zlato dobo, dobo svobode, enakosti in bratstva, — dobo, v kateri ti ne hode treba radi košeeka kruha ostavljati svojcev, katere ljubiš z vsem srcem; — misel svobodna ti ho prinesla dobo vseobčnega bratstva, dobo, v kateri bo ležal zlati malik — kapitalizem — zdrobljen v prazen nič pred teboj. In ta doba sc bliža hitro!
Na udeležnike je napravil ta epilog globok nt is, in ploskanja ni hotelo biti konec, —
Tako m* je ta večer združilo prijetno s koristnim, in mislimo, dit je sleherni zadovoljen, kdor je prijel. Da se je tudi vztrajno plesalo, se samo ob sebi rakune; za to sta skrbela dva muzikanta. Pevski zbor "Orel" pa nam je zapel neka,j mičnili pesmic. Zabava je bila neprisiljena, domača.
AVSTRO-OGRSKA.
— Po najnovejših poročilih iz Budampešte se je spor med Hrvati in Madžari radi rabe nadžarščine kot motrajnega službenega jezilka na hrvatskih železnicah, — zopcl zelo jx>ostriJ; kazalo je, da se pre-porne točke kmalu odstranijo; a ker zastopa ogerska vlada svoje stali'šče oskosnčno in pristransko ter noče Hrvatom privoliti v njih upravičene zahteve, so Hrvatje skrajno razjarjenii Z vso resnostjo se pripravljajo na energično agitacijo za ločitev Hrvatske od Oger-
—- I
Lattija j«' potopila.
V	rek Detroit (v državi Micln-f-j:-.) sta trčila dne 1. jninija skupaj 'dva paririka, odi 'katerih se jc eden, z imenom "Sclwyn Edkly", potopil. Moštvo se je rešilo.
Prispevki n (MAMI SKLAD "SIot, Sort Obrambe Zveze i Cfcicagi. lil
Na ustanovnem shodu 6. maja darovali naviocniki $6.25. Društvo "Slavija" št. 1 S. N. P, J. darovalo na svoji seji dne 12. maja $50. Posamezni člani "Slavi je" darovali isti dan $15-40. Jo.* .Verščaj (svota iz Konda & Kaker ob. skl.) $38-36. "Nabiralni) list" Frank Udoviča v Chicagi $3.50. Jack Grilc. Chieago, IU., $ 1. John Skala, Lcadville, Colo., 50c. joe Janskovec, Kc\va-nee, lil, $U5o. Skupaj do danes: $116.51.
Listu v podporo:
Lorctrc šetina 25c, Ivan Sajovic 25c. oba iz Yale, Kans..; Mihael Kulavic iz Chicag« (Ko bi farjev ne bilo. bi jaz ne ve'del, da je bilo Bogu žal, ker je človeka ustvari) 25c; Aridr. Kajtna iz Chisholm, Minu., 50c.
Listnica upravništva.
F. P.. Pueblo, Colo. — Prosmjo, v kakšno svrho naj (»rabimo dopo-slanih 4Qc v poštnih znamkah? Po. zdrav 1
Llatnlca urednlitva.
V	poslani ddpisi bodo priobčeni v prihodnji številki. Toliko v vednost.
Sodrugi, somišljeniki I Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je aoci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Qlas Svobode". Segajte po njem! Širit« ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmag«.
VESTI II STUBE DOMOVINE 1«
Iz jujMlnimkili pokrajin.
*
Prijeta blagajnična vlomilca.
iV Trstu so aretirali .^letnega I vama Petica in .^letne^a Angela Dovierja, ki sta hotela s tretjim tovarišem vlomiti v blagajno tvrdke Schenker & Co., a so jih prepodili.
Z vlaka je padef blizu Borovnice 35letni Peter Le-mič ter se talko poškodoval, da so ga morali dati v deželno bolnico.
Zopetno breme.
Za zvišanjerr plač častnikom (oficirjem) v avistro-ogersfki armadi bo treba 7—8 milijonov kron. Od teh odpade na Ogersko 2^2 milijona. Pri višjih častnikih se temeljne plače ne zvišajo, temveč se le vvedejo triletrvce. Generalske plače se 'le znastsno zvišajo. Stanarina, se deloma všteje v iTCkoljni'iio a v ta namen se bo častnikom odtegovalo j—3' ; od gaze. — Ni se dolgo tega, kar so zvišali plače du-hovivtkom. in zkfciij pride kot nameček ulxDg:.ni davkoplačevalcem še to novo breme! V "pravični" Avstriji res samo za one skrbijo, ki najmanj |jotrdbujejo!— za delavce in kmetovalce pa se n:č ne .brigajo. Upajmo, da bo sedaj boljše, ko so v državnem ahjni na krmilu socialistični poslanci.
I 'ojaško organizirani finančni stražniki.
IM avstrijske finančne straže se organizira vojaško, talko da dobe finančni stražniki srebrne traikove na svetlozeleivb nasivih na roka-viili, podoibno podčastnikom, ki služijo čez postavno dobo. Tako adju'stirani finančni stražniki bodo morali pozdnaivljati častnike, a vojaki brez Šarže pa financ* je.
Sleparska banka.
Dunaii.ska banka Schunkl &i Abel je poneverila 600,000 K naloženega denanja. Schmida so zaprli, Abel pni je ixJ)Cgnil.
Mrtvo so našli 8olteno Katarino Kovačič z št. Lamfborta pri Litiji, in sicer v grmovju pri Mašeniiktl. Kovačič je šla k sorodnikom v Laze pri Vačah. Kako je prišla v grmovje, je neznano.
Požari.
—	Pogorelia je na Mirai-tki gori pri Mirni hiša in kovačnica kovača Francetu Sitarja. Ogenj jc nastal vsled isker, ki so prišle v sajasti dimnik. Skoda je velika.
—	V Roženpcrku pri Trebnjem jc med hudo .nevihto treščilo v hišo Jožefa Mišiča. Pogorela je do tal. Škode je več .boč kron, zavarovalnina pa znaša le 1,000 K.
Angleški časnikarji na Kranjskem.
Železniško ministarstvo je odobrijo program, ki ga je predložila deželna zveza za promet tujcev na Krati j-tkem glede obiska angleških časnikarjev. Angleški časnikarji »i ogledajo Bohinjsko jezero, slap Savice. Virtgar in Bled. Kranjska dežela 1x> brezdvomiio imela velike koristi od tega,, aiko {»stanejo na-ravne krasote na Kranjskem znane tudi širšemu svetu.
Zblaznela je v Trstu soletna skižaibnica Ilermi- » na Gresel, ki je čisto naga hodila po židovskem pokopališču. Oddali so jo v blazn eo.
, Slab prijatelj. Natakar Giler v Trstu ie dal prijatelju Gutfreundu shranit kovčeg, v katerem je bilo za 400 K vrednosti. Prijatelj Gutfrcund je pa kov-čeg z vso vsebino prodal in zbežal.
Dober želodec ima! V Zagrdnu živi zidarski pomoč-ivk Jožef Zlatar, k: ma tnko dober želodec, da mu tudi steklo ne škoduje. Ko je bil neko nedeljo že precej pijan, je začel grizti kozarce in požirati steklo. Pri steklenici je od. griznil vralt in ga botel požreti Pri tem se je obrezal na uStnicafli, jeziku in grlu, rta leži tesko ranjen v bolnici.
Balon odnesel kravo*
No zadnjem sejmu'v Belo vam | na Hrvatskem se je dogodilo veliko čudo, da je navaden balonček, s ka-koršnrm se navadno igrajo otroci, odnesel ccb kravo, Stvar je bila tniika-le: Neka kmctica je pripeljala na semenj kravo, ki jo je prodala za dva stotaka. Vesela dobre kupčije, "je, kupila za tnalegai sinčka "Mftbalon". Denar je djala v robec, rol)ec pa pri|>ela na vrvico balona in- vrvico držaku. Vsled veselja1 pa ni držala dovolj trdno, m kar ncankrat se ji jc vrvica izmuznila, — in balon se je z denarjem vzdign i hitro kvišku izpred oči kmetice, ki vsled osuplosti in pre-stnasenosti ni vedela', kaj bi počela Tako je balon odnesel celo kravo.
Vas se je po zresnila.
Pri Zavktoviču v Bosni sc jc po-grezni! hrfbčeflć, na katerem je stalo okrog 30 hiš. Prebivalci so se k ^reči skoro vsi rešili; pogrešajo le dve osebi. Vzrok jc vulkonizem.
ODPRTO PISMO
Cenjeni Collius Medioa'1 Institute'
Ko sem >e na Vas obrni1! v moji bolezni in ste mi dvakrat ,poslal i zdravila, se čut ni sedaj popolnoma zdravega, ter se Vam lepo in iz srca hvalini za Vaša zdravila. Jaz sc nisem na nobenega drugega zdravnika poprej obrnil, kakor na Vas, ker ste v resnici dober zdravnik.
Zatoraj toplo prijjoročam vsem rojakom širne Amerike "Coliins Medio.nl Institute". 140 W. 34. Str., Ncw Vor'k, N. Y. Z vsem spoštovanjem, fohau tierbec, Rox J25, Ricflnvood, \V. Va.
Naši zastopniki.
Za Eveleth, Minn : John Ro-žanc.
Za Cahimet, Mich., in okolico: Leo. J'trnko.
Za Chicago, 111.: Fnamk Mladič, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyomir.g: Lorenc Demšar,
Za Conemough, Pa.: J. Bricelj Za Johnstovvn, Pa.: M. Štrukelj. Za Cleveland, 0.: A. KuSnik. Za Colorado: Joe Dcbei>c. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc Za Roslvn: Wash : A. Janačck. Za Mihvaukee, VVisc.: John Kalan Za Joliet, III.: M. PoSek. Za Steelton, Pa.: Joe Majselj. Za Clinton, Ind.: John Kobr. Za ha Snlle 111. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v naveden1 h krajih se smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-gc-zastopnike, bodisi z naročbo na list ali knjige.
"THE PINKERTON LABOR SPY".
(Pmkertonski delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovaduštvo v uniji W. F. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Ilnjnvoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavce, ki-je J angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 25c in se lah- I ko naroči pri upravniltvu "Gla-j "a Svobode".
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako 66 ud parkrafc nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
Si(iroPainExpellerjtm
Rodbinsko zdravilo, katero ne rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji. bolečinam v prsih, proti glavo- in zoboboln. k V vseli lekarnah, 35 in 60 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
tlS PmtI St.	New York.
ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE "
Novih
50,0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
KUSTJIChA. „ZIDK-AVJIEr
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
DR E. 0. COLLINS MEDIC AL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. H. C. COLLINS H. ,1. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekzij najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadohljeno zdravje:
Ozdravljena: I* lega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, m-redne stolice in glavobola.
SpoMovanl goapod Dr. B. C. Colllna M. I.
Van1 narnanjam. ila sci m popolnoma oirtr.v vila pa Valili zdravilih, katera »te mi poiiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, »a kar se Vam firčiio (zahvaljujem.)
In Vam poSiljam tudi moio sliko, ako jo hočeta dali v Slovenske ča»op!hr, tt-r Vam ostajam do groba liva-: letna Vala
Agnes Gačnik
K. F, D. 3 johnstown, Ta.
Cenjeni gospod Coliins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav	(
in se Vam pri srčno zahvalim za VaSa zdravila	1
ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da ta-	'
kega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša	<
zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino	<
nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih	J
zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Tora j,	i
kateri no verjame, naj se do mene obrne in	<
jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi r» s	J
en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.	(
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam	.
hvaležen do hladnega jjroba	<
Anton Miheličh	|
12 E. 3Qth Str. N. E.	1
C le vela n, O.	<
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči
in da no izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nos za svet predno se	1
obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno	|
knjigo ,.ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za	!
poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:	i
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute i
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete 7. mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	|
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopobulan do	|
5 popoludan. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz-	(
nikib od 10 —1 popoludne.	'	4
Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društva m priporočam tudi rtiojn dvorano za društveno soje, svatbe, zabavne večere itd. — voliko dvorano pa za narodne iu ljudske veselico.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro doslll
1'riporočfun st! vsem v obilen |joeot.
Frank Mladič,
387 S. Centre Ave.	(Jliicago, III.
MATIJA K1RAB
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wls., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u^o s zlatom pre-tegnjeno (itold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 1(1
JAMCI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje nnjboljših amerikanskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Spriugfield) ter ima 15 knmnov
t'ona je sodu j samo
$13.00-
Za obilno naroči*) se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Ma ,ou 8t.
Chicago, 111.
P. Hchoenhofen Hrg. Co's.
Najboljše pivo jo
|So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
N az d a f lojaltil
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=SaIoon
Točiva vodno svežo pivo in pristne druge pijače. Razno vratne fine Bmodke na razpolago. Za obilen posetse priporoetva'
brata Košiček
SSI S. Centre Ive, Chicago, III.
ZAKONI 0 ZDRAJU.
Človeško zdravje je večkrat očividtio vsled malenkosti v nepravem stanji Želodčna nerednopt, zamisljenost glavobol, težko prebavljenje, živčne bolezni, nedelavnost jeter in mnoge enake lioleziii Bokozni za prt greške zoper naučne zakone o zdrav ji. Kadarkoli zapazite, dn vose zdravje ni redu, ne-čakajte da obolite teiko. Rabite
Severov
Življenski Balzam
Vsak ki to zdravilo poskusi za ozdravljenje nli za preprečen je bolezni, zoper katere je priporočan, prizmi, ti« je t i et i i nji (Ijii : (n\ih ;i]i) 1 < 1:1 lil''
Žolčnatost, Zabasanost, Slaba kri
Kislost v želodcu. Heprobavnost
Glavobol, Trudnost.
Nadomsčaoslnbljunomoč starejših ljudi. kicffa lehfiii hsIi v in daje življenju krepilo in zdravje. Rabite Severov Življenski Balzam.
Kadarooli vam ni kaj prav. "Viib Življen-bki balzam jev istini izvrstno zdravilo. Moja mlajša Bestra trpela jo na želodčni bolezniod mladih let. Poskusili smo vsakovrstna zdravila ali vse zaman. Končno smo kupili steklenico Vašega Zivljenskega balzam, ta jo je ozdravil ^ Priporočam gn vsem bolnim na želodcu".
Matilda Mamak,
Cjrclone, Tex.
"Hotela sem so Vam ie večkrat zahvaliti za Vaša dobra zdravila. Danes to storim in Vam poročam, dn je bil posebno Vaš Življenski balzam ki no jo ozdravil. Broz Severovih zdravilo ne morem že več biti. Priporočan vsa Vaša zdravila vsaki družini"
Mrs. Marija Mondry, 2<i Quarry st.
Alle£heny," Pa.
Prodaja se v vseh lekarnah.
Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
W. F. Severa Co. V5
_ v
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča vnIiii slovenskim salonom svoja izvrstna vina iu likerje. Ima t zalogi tudi I m-portiraiitt vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Deubioh je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATIAS BREWINO CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
MAONET
GRANAT
Kazvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do iiob, knjti i	mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
O« zamoremo vsluiltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge , sprejemamo od $1.00 naprej.
Pilite po navodila na
m CIICAM 5ATIKBS 101 ■
278—92nd Street	Chicago, III.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolioi naznanjam, da točim v svojem novourejoti itn "saloonu" vedno svožo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske Bmodke na raz|xdago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table), Solidna postrei-ba zagotovljena.
Za obilon obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ■lice Chicaoo, Ii-l.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabavo iu dvorano za zborovanja.
telefon c an af, 7twl
Kasparjeva držav-na banka.
823 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa '10 jun, iu od 1. jul. pa do SO dec, po H odstotke obresti.
Hranilni predal za |3. na leto.
Pošilja se denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva Is aavarovalne police.
RAZNO.
Druga .revolucija na Kubi?
M esto Samtiago stoji v znamenju generalne stavtke. V torek so odložili delo izdelovalci cigar, sledeči vzgledu tovornih nalagalcev na la-dijah in delavcev drugih strok, ki se še vedno tndno držijo in že Več dni stavflcaijo;1 Položaj postaja opa-soii. V Ipondeljeik sc je ponovna streljalo, in vse izffleda bako, tla icdbru'lime kmaiu javen punt. Po-slcdEca temiv je, da sc meščani v Saaitiago oborožarjejo. Trgovine so vse zapnte. Pekovski vozovi morejo le pod policijskim varstvom vozili po ulicah. Mesa1 se že več dni ni pripeljalo v mesto. Vojaštvo in Ižontfannerija je ixxl orožjem in vsoik čas pripravljena) na naskok.
Produkcija premo ca.
Po najnovejših statističnih po-datikih izkopalo se je leta 1905 v Evropi i.11 Ameriki 929,633,000 ton premoga, 'leta 1904 pa 867,021,000 ton. Tu so vračunane vse draave, ki imajo premog, razini Rusije in Bel-j gije. ProkUikcija je najbolj .narasla . v Združenih državnih, namreč od 318,270,000 na 355,694,000 ton, t. j. skora j za 7%. Največ premoga dalje Amerika. V Angliji se ga jc izkopalo 239,889,000 ton.
Dcvištvo pod ključavnico,
V	Budimpešti je nedavno ustavil na ulici policaj neko ddclico, iki sc mu jc zdela sumljiva, ker jc pri vsakem koralku ncikai na njej zarožljalo. Ker mu na njegovo upra-šauje ni dala povoljnega odgovora, odpeljal jo je na policijsko postajo. Pri preiskovanju so našli, da ima <«koli boder asko, na strani s ključavnico zalklenjeno verijro. Deklica je povedala, tla se pik Marija V on . draček ter da jo je tako zaklenil njen Ijuljčeik, da si zagotovi njeno zvestobo! Ker je izjavila, da se jc to zgol lo z njenim privoljenjem, morala jo je policija izipustiti.
Birokratiscm.
V	La Ilavc-Malherbe na Francoskem se je neki mladenič zaročil z neko tldklico, in vse je bilo .za po-rdko že pripravljeno. Tudi izklica-tia sta že bila. T'k pred i>oroko pa je našel uradu fc v kritni knjigi, da je bila dekl:ca pomotoma zapisana za dečka. Dasi jc bila pomota dovolj jasna, vendar je uradnik reja vil, da ju ne mo-e poročiti, dokler se uradno po vseli instancah nc potrdi, da nevesta ni mladenč. In tako sta mor,'da zaročencu čakati več ■ mesecev na križev pot sv. 1'iiro'kracija, — za gostijo pripravljene stvari na so se pokvarile.
Kako sc uajloRtje služijo milijonif
Netlavno je umrl v Ivoudonu To-maž Redilam, ki jc izumil nefke zdravilne krogljicc ter dobil zanje s primerno reklamo več milijonov. , —Holfovvav, ki jc umrl l. '18835» jc tudi spravil med svet po njem imenovane tkrog-ljice. Zapustil je 12,-000.000, tekom svojega življenja pui je raaJdelil za dobrodelne namene $40,000,000. — Jurij llandysto-lc v Newarkn je bil po poklicu čev. ljar. Izrnaše! m je znani "Consump-t on Cure". Preti 2 letoma je lunrl in zapustil okrog. $^,000,000. — D)-?on Perrino je hi I kuhar i*ri gro. fu Coloneki. Ko sta z trrofom živela iv Indiji, pridobil si je recept za znani "\VonestersmiCc". Po svo. ji smrti je zapustil 13 milijonov.
Iz tega je razvidno, da ima tisti največ sreče, kdor ima talent za laznovrstnc humbiige, sleparstva in farbarijc.
Zaroto
proti puimuvsikcmu kralju so raiz-krili v Bukareštu. Vodja je btl "l)olgarski anarhist Gajdov, ki so gia zaprl«. Pri njem so dobili več dinamita in materijala za bombe. Atentat je bil pripravljen za 23. maja.
Ljudoirci.
V	Kamerunu (nemška kolonija v Afriki) je pleme Maka nalašč uprizorilo boj s sosedi, tla so nad 100 pobitih in ujetih sovražnikov pojedli. Pri tei pri I ki se je izkazalo, da ti divjaki tudi na trgu pnoda-
I j a jo človeški* meso.
'Smrtna kosa. l)ne 25. maja t. iL so rojaki v Al-dridge, Man t., spremili k zadnjemu počitku midiarja Johna Sesterja, doma iz Štajerskega. Njegovo nenadno smrt jc povzročil težak kamen, iki se je v ram zvalil nanj. Sester je bil na mestu mrtev. Bil je član S. X P. J. in J. S. K. J* ter W. F. of M. Raiijki zapušča v starem kralju ženo in dva otroika, — Bodi imi tuja zemljica lahka!
Proces M o yer, Haywood,Pettibone vzbuja povsod veliko pozornost, ztasti se veliko peoajo z njim fran-cosiki listi, Veliki pariški socialistični dnevnik "L'Humanitc" (Olo-večanstvo), ki ga urejuje znani državni poslanec in bivši minister, vo. dia francoskih socijalistorv Jean Joiulres, prinaša vsak dan celc kolone o "velikem procesu proti rudarjem". Proces proti našim trem sodnikom sc primerja s senzacijonel-niin proccsoni proti Drcvfusu. — "Vojno v IdaJio" — pravi "Huma-nile." — ''otjxizu-je delavstvo vseh dežela im vseli narodov. Ta boj o-značit je enega od pretresljivih dogodkov v zgodovini Združenih držav. Ta boj. kaže, tla so Združene države že davno prenehale biti svobodna reputolika. Razredni boj v Zdniž. državah stopa v najostrej-si, otlločilcn stadij." Rooseveltovo strankarsko in nekvalificirano vmešavanje v to zadevo (izjava "'o nezaželenih državljanih") kriti-kuje omenijeni list z najstrožjimi liesedami in pozivlje delavstvo vse-ga sveta, /zavzeti se za 1» 'nedolžnem [)reganjcne sodrnige v Idaho.
Kratka sodbU V Eoho, La., je drirfial kadili 100 maskirancev izvlekla kancem pretočenega tedna iz ječe 4oletnega črnca Jdinsona, ki je bil zaprt radi tienravnega napada na ženo svojega go^Kirlarja, lastnika plantaž Pcarce-ta. Jetničar je šel ra\mo jtstt in to priliko so |x>rabili pdži-vču jeni linčarji, s-trli v ječo ter vle. kli reveža iz điiesta, kjer so ga. obesili in visečega ]m>jxilnoma s krog-»Ijami ofcstreljali.
IŠČETA SE .Tože in Janez Sta-niža, potlomnče "Vodopivec" iz
Podgrada-Mehovo na Dolenjskem.
V Amcriky sta že dalj časa. Kdor bi vedel za njiju naslove, naj pa sporoča proti primerni nngrndi pri upravništvu "Glas Svobode", ali pa naj se sama 0-glftsita.
ISCE SE John Sctina donw iz Ljubljane. Sodi se, da je prišel pri-bližno pred enim letom v Ameriko. Zanj bi rada zvedela njegova ravnokar v Ameriko došla sestra. Naslov naj se naznani na upravništvo "Glas Svobode", 669 Loomis st., Chicago, 111.
HRedka prilika!! Na prodaj
I.
je lesena hiša (fraane housc) s 4 sobami ; površina lota 2<()tl25; ležeča na Archer in 69. cesti; mimo teče električna cestna železnica (stre 11 car J. Hiša leži v jako lepem kraj u, in so mora tafcoj pirodati.
Cena: $700.
Najlejj^a priložflbst za Slovenca z rotlbino,
II.
/Minuton Hights
20	milj od Oiicagc. Iliša s 7 sobami. Spodaj zidana Klet iz cementa,
21	velicih sadnih dreves. Hlev in kuretnjaik. Posestvo 85x175.
Cena: $2,000.
Najvarnejša naložitev denarja, Da se lahko v naijcm za $15 mesečno, Na posestvu je $1000 viknjiže-nega dolga, ki pa lailtko ostane še zauaprej. Setlajni gosjxxlar {rfeseli sc na ravnokar otl nas kupljeno novo kmetijo v Miesouiri,
Vozna cena po železnici (61 voženj \i Cbicage v Arlihgtom IligNs sem in nje) stane samo $7.
Hit A M JOHNSON A ( «.
184 La Salle 8t. Room 1104 Chicago, III.
ROJAKI, NAROČUJTK SI
"CLAt •VOBOC«.*
8
0LA8 SVOBODE
Društveno vesti.
Vsem bratom društva "Adriju" štv. 3 S. N. P. J., stanujočim v Jolm>to\vn, Conemaiuigh, Franklin, Pa., in ostalim, se.tuLiiid.no mazna-rtja, cb se polnoštevilno udeleže rod. ne mesečne seje, kr se bo vtraila dne 30. jninrja t. 1. ob g. n'ri dopoludnc v društveni dvorani. Volili bomo delegata za tretje glavno zborovanje v La Salle, lih; polegtega se bo razpravljalo pri tej seji tudi o drugih važnih društvenih zadevah. Torej, bratje, pridite vsi tlo zadnjega!
Odslej zanaprej vršile se bodo skazi celo poletje redne mesečne se. je vtealko zadnjo nedeljo v mesecu namesto takor dosleljl ob j. pop. — že dopohtdne točno db q. uri.
Odbor.
Slovenski sodrugi, pozor!
Vabilo na prvi veliki "piknik", katerega sikirjMio priredijo: Slov. <nar. podp. društvo "Adrija" štv. 3 v Johnstown, Pa., ter slov, mlade-niško podlpor. društvo "Danica ' štv. 44 S. N. P. J. v ConemanJgh, (Pa., > sodelovanjem Slovi, delav*. pevskega društva "Bled" od isto. tam —
</W 16. junija ti. na Aavvs <5* VViliiams-Grove nad •Cbopersdale v prid društvenim blagajnam imenovanih društev in v prid Obrambnemu skladu.
Začetek točno ob 1. uri popoludne.
Ker je omenjeni piknik ali zabavni izlet prvi v letošnji sezoni, se kar najufjudneje vaibijo vsi bratje Slovenci in Slovenke iz okolice, kakor tudi vsa bratska nam društva tu v (bližini, da nas v obilnem številu iposetijo. Kontur je za pošteno zabavo in razvedrilo; komur je za milodoneče glasove naših vrlih pevcev, za godbo in za ples, — ta bo prišel v našo sredo in preživel par uric v veseli družbi svojih rojakov.
Program krasnih slovenskih k-tic je jako lx>gat. In nobenemu ne bode žal, da se je te zalbave udeležil ter vsaj z .časno pozabil na svoje križe in težave.
Vstopnina za gosj>ode $1 -r gospe proste.
Pivo prosto! — Za dober prigrizek lio vsestransko skrbljeno (domače pečeni j a ne ! Sandvvich ! Popp! izvrstne smodke!).
K obilni udeležbi vabi kar naj-uljudineje
Pripravljalni odbor, NB. \ zeiui Coopersda'e-karo, petji >o do konca proge, t. j. v "Loop"; tam vrd š letake oziroma kažii>ote. — in v treh minutah st na brostpru.
V slučaju deževnega vreniđna se odloži izlet na prihodnjo nedeljo < t. j, na -23. junija, z istini progra- j dnom.	j
-_ 1
VABILO i
■na veselico, katero priredi društvo	j
'"Zvestoba" štv. 35 S. Nk P. J. v	j Clvcopee, Kans.,
dne 23. junija ti, '	j v dvorani g. Andreja II afer j a.
Začetek točni) ob 1. uri popoht-	j
dne. i	J
Uljudno se vabijo rojaki in roja-	-" kinje, da se te veselice z ojtirom na
dobrotvorni namen (v korist pod	J
parnega društva) v čim največjem	Jj
številu udeleže.	*	Jj
Vstopnina -'50 za osebo; gospe	j
in otroci prosti'.	jj
Za izvrstno godbo in prost pri-	4
grizek je poskrbljeno.	a
Odbor. J --4
*
Naznanilo.	j
i
Opozarjam vse člane društva <
"Danica" štv. 44 S. N1. P. J. v CO- „
nemaugh, Pa., zlasti društvenike izven Concmaugh stanujoče, da se
v polnem številu udeleže priltodnje seje, katera bo dne 23. junija ti. Na dnevnem nechv ie kot najvažnejša točka izvolitev delegata za konvenVijo Narodne Tcdnote, vrše-čo sc prve dni meseca septembra v ,La Salle, III. Potrebno ie'torej, da se vsakdo udeleži društvene seje, da pozneje ne bo kakih pritožb
Martin femetič, tajnik
ROJAKI OBRNITE SE l ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo m spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grtdo, da* bodo ozdravil«. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mo£. Celo življenje'smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi sino dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne pomišljajte uiti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam fiodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni 1 Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zgubg moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 sveter vsak dait. Ob nedeljah od 10—2,
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
I)lt. I) li IL L, slovenski zdravnik, s katerim no lahko pogovorite.
708 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete ogiasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo.*Opišite vase bolezni v vašem materinem je-ziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu tiaslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Kinil Bachman,
580 S. Centre Ave , Chieago.
Izdeluje društvene znake, gum-!k\ zastave in drugo potrebščine.
moderni fotografiji atelije
L. Hagendorff.
Vogal Reed in Grega n ul. V MILWAUKEK, \VIS.
Znižane cene za poroč« ne slike.
VVISOONSIN
PHONE 413
Dvorana za drUštvone seje in veseliee. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovali jem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
POZOR ROJAKU
Podpisani naznanjam rojakom v La Salle in okolici, da izdelujem vso vrste moške in ženske oblake najmodernejšem okusu.
Za obila naročila se naj topleje priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
838 ~ 1tm ST.	LA SALLE, ILL.
Ali se boš ženil to spomlad?
C%bo tako, potem si hoš gotovo omislil cnitvanjsko sliko In sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj................................................
To ti točno solidno in reno naredi.
Izkušen fotografi
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
B8TAHL1SH 1888	PHONK CANAL 287
Abo hočete prihraniti »okiij dolarjev, kupite peči in pohištvo pr'
NAŠ
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chieago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domaČe zdravilo in fiamizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo adravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.