m V*"*"' -j- except Sa— »nd Holiday». except Saturdays. Gena liata PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS Uredniški in upravniikl pro« torti 8667 S. Uwndale Aje. Offiee of Publication) 2667 South Uwndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 MtUr January 1«, ||||, al ih, LxMl-uJtU* »t cateto, 1 Hi noto, uadrr th. Act of Cumm, « MarcÍTYl!? Chicajo, III, torek, 11. septembra (Se p. 11), 1934. ** STKV.—NUMBER 177 itaqi Litrska svoboda „ica ostane pribita, Li* absolutno ne mo-JL naučiti. Oni žive S, 9vetu in samo svojo aičesar drugega ne P* «o - tudl t?" [ka jim voda teče v grlo ¡je jezik, kadar jih davi gtupidnost. ipl^rn «asu se je oglasil (rfttdnik Hoover in ne- j, 0 gospodar8ki in člo- JJ^ji, Ta svoboda mu I v nevarnosti, ko Roose-fej prčka z nekakimi re-Hoover je bil na ¿dr. J'e PriŠel Veliki ko so pokale banke v pesti h in ko je kredit ¡3 gto milj debelo. Takrat ! gospodarska in človeška i vredna pol mišje dla-¡Hk veliki inženir Hoover d pri miru v Beli hiši kaki iz lipovine, niti ganil pečena Liga svobode tu-(o svobodi. Na čelu te Al fimith, druga burbon-unenina in katoliški pr-Ameriki. Smithova liga ¿a bo učila Američane re-¡do privatne lastnine, a-D vlado bo pa učila, da je prva dolžnost, da ščiti io lastnino ter svobodo kanja te lastnine. Smith ili burbonski fosili bodo iite Američane, katerim s požrla milijarde dolar- E»padlih bankah, ki so zaslužek in vse — te te bodo učili rešpekta privatne lastnine, ki ^uničila njihovo lastnino! kk! H Briabane gode vsak Zdaj občuduje hrabrost bih delavcev, obenem pa k je treba dati dobro be-todi onim možem, ki so lili tekstilne tovarne in feli kapital za plačeva-A«tilnih delavcev. Bris-primerja delavce — ko-ki ne morejo eksistirati Npodarja, kajti konji sa-ne morejo pridelati sena iditi hleva. Fina primera tok! Ce nimajo delavci ' Pameti kakor konj, teli zaslužijo konjsko živ-Toda h tem je Brisbane I ameriško vero — v pri-1 ta vse, tudi za človeške in mule! Ce mora konj fc konj, kako to, da se je prelevil v Rockefellerja? Mi. ki nimajo burbon-i* vse to brenkanje Narski in človeški svo-- bunkum. j«* relativna in ne- * v razredni družbi. Go-r »n hlapec ne bosta ni-*»podarnko enako svo-' GoKjKMlar Iki vedno i" hla|K'c bo hlapec, * ubogati gospodarja, če * iskati drugega gospo-t^tji-jfa, četrtega in ta- "d infinitum. Lahko omenja, da posta-** K'»spodar, gospodar kar v bistvu ne spre- ^■rj hočejo svobodo go-rta* T, . 1" J«* vse —r in zato >1 n brenkajo. Druge svo- ¡k»znajo in nočejo po- »ni hi«,.jo tisto svobo- *ro ahko kupijo in na- le uvojo. Njiho- ™ i*- da kdor svobodo { J" ima: kdor je ne Jj* J* ni vreden in ►fini. «voboda, koli-j,, moif]a ^ I izi ranega go- lf '"«gastva. Nobe-in nol>enih Aoeeptaace fo» mattina »^apodal rato oí po. tap provided foe ta asctlas 1166, Aal al OetTlin a , k h^ aa Jaai Ii. IIU. UNIJA ZMAGALA Pil JEKLARSKIH VOLITVAH Reprezentantje družbe naznani* da bodo zadevo glede ustavnosti vladnega delavskega odbora predložili sodišču Huntington, W. Va.—Pri vunaj, 10. sept. — Poveljstvo katoliških napadalnih Čet (Sturmscharen) na Koroškem je včeraj odredilo mobilizacijo po vsej provinci. Vsi lokalni poveljniki so bili pozvani, naj sporoče, koliko imajo pušk in strojnic na raz]>olago. Mobilizacija izvira iz konflikta med katoliškimi napadalci in Heimwehrom. Katoliške napadalce je organiziral pokojni Ltoll-fuas, ki ni zaupal dosti knezu Starhembergu, poveljniku Heimweh ra, in danes poveljuj« tem Četam kancelar Schuschnigg. Armada katoliških napadalcev šteje okrog 100,000 mož. Med voditelji obeh fašističnih armad je prišlo do ostrega nasprotja. Značilno je to, da je bilo mobilizacijsko povelje za katoliške čete na Koroškem objavljeno v "Kaertnertageblattu", toda koroški governer, ki je hajmvero-vec, je velel ta list zapleniti. KONGRES PROT VOJHI IH FAŠIZMU i Tekstilni baroni se pripravili na krvave masakre Otvoril se bo v Chicagu koncem , septembra. Prominentne mednarodne osebnosti povabljene, naj se udeleže kongresa Radarji v BuHu vztrajajo v svojem dolgom boju Pravijo, da se ne bodo vrnili na delo, dokler ne bo odpravljen kontraktni sistem r» h' 11 štrajfc priha. i rV ^niralna "" Belgiji , f ' izjalovi po- . resede pri sestavljanju pravilnika in da jih je vlada popolnoma ignorirala. V odboru za izvajanje pravilnika so C. F. Kelley, E. T. Tannard, B. N 7Jmm<'r. I/ouis Cates, F. H. Brownell, George E. Ellis in A. E. PeU-r-man, sami reprezentantje industrije bakra. Kurjači podprli progresiven Milwaukee, Wis. — Bratovšči na železniških kurjačev je p<*i prla progresivno atranko v. Wis consinu, ki se je ločila od repu blikanske v tem letu. Ugisla-turni odsek te bratovščine je ne znanil, da bo podpiral zlasti p*>-novno kandidaturo senatorja R M. U Pol let ta in njegovega bra U, ki je kandidat progreaivc« v za governerja. Najlopii mir v Londona! 7000 policajev držalo fašiste in komuniste narazen! I^ondon, 10. sept. — "Velikan-skega" fašističnega shoda v Hyde parku v Londonu, za katerega so fašisti delali hrupno reklamo tedne naprej, se je včeraj udeležilo 1200 oseb. V bližini fašističnega shoda se je zbralo okrog 5000 komunistov. I)a je bil najlepši mir med obema skupinama, je .pa skrbela armada 7000 policajev, ki je naredila živ zid med fašisti in komunisti. Na eni strani so grmeli fašistični govorniki in kazali pesti in zobe komunistom, na drugI strani so pa grmeli komunistični govorniki—naokrog obeh taborov je pa stala množica okrog 10,000 oseb in poslušala oboje, kolikor je mogla (slišati. Toda množica zunaj ni bila nevtralna in največ trpkih medkllcev je padlo na rovaš fašistov. ('ene potrebščinam stalno naraščajo Washington, D. C. — Cene življenskim potrebščinam so v tednu, ki se je končal 1. septembra, dosegle najvišjo točko v tem letu, se glasi poročilo W. M. Lubina, komisarja biroja za delavsko statistiko. Ta teden je bil že peti, ki izkazuje porast cen. Indeks kaže dvig cen od 70.1 C. januarja t. I. na 78.5 prvega septembra. Največjo porast izkazujejo farmski pridelki, U-kstilno bta- Chicago.—Ameriška liga proti vojni in fašizmu je izdala oklic, v katerem poziva delavske organizacije in sovražnike vojne in fašizma, naj pošljejo delegate na drugi kongres, ki se otvori 28. septembra v Chicagu. V eksekutivnem odboru te organizacije so Lincoln Steffens, dr. Harry F. Ward, A. Clayton Powell, Roger Baldwin in več drugih prominentnih osebnosti. Liga je najelu največjo dvorano v Chicagu za to zborovanje. lanskega kongresa je udeležilo 2616 delegatov iz 35 držav ameriške Unije, letos pa se pričakuje, da bo udeležba še večja. Izvršni odbor je povabil Romaina Rollanda, slavnega francoskega pisatelja, vdovo bivšega predsednika kitajske republike Sun Yat Sena, in Maksima Gorkega, ruskega pisatelja, naj se udeleže kongresa. Pričakuje se, da se bodo ti in več drugih svetovno znanih oseb odzvali vabilu. "Amerika se čim dalje bolj potaplja v toku, ki vodi v fašizem in vojno," je rečeno v oklicu. 'Ta tok lahko ustavi le mi-litantno in dobro organizirano masno gibanje. Vojni oblaki mečejo avojo senco čez ves svet in» v vseh kapitalističnih državah fašistične sile grozijo z u-ničenjem ostankov demokratičnih institucij." Program, ki ga je Liga sprejela na lanskem kongresu, bo amendiran v toliko kolikor *e bo delegatom zdelo potrebno v luči novih izkušenj, pridobljenih v teku enegu leta. Hitlerjeve! na Norveškem kopirajo ameriške metode Oslo.—Naciji na Norveškem, ki so se nekaj naučili iz {mrazov sorodnih grup v drugih državah, so adoptirali nove metode v dosego svojega cilja. U-stanovili so Asociacijo norve-ško-nemških umetnikov, ki sli-či organizaciji "Prijatelji nove Nemčije," ki je bila pred nekaj meseci formirana v Združenih državah. Voditelji asociacije so prominentni umetniki, načelu je pa jI R. Furtwaenger, l>o-sebni Hitlerjev emlaar In naclj-ski propagator. Pod njegovim vodstvom je bila osnovana posebna muzlkalna tura |m Norveškem, katere glavni cilj je širjenje nacijskih idej. go in kemikalij«-, pra\ i l.ubin \ svojem |>oročilu. Magnatje so zavrgli premirje in pogoje razsodišča, na drugi strani so pa oborožili stavkokase in najeli oddelke Ameriške legije za pobijanje stavkarjev. "To znači novo prelivanje krvi,M pravijo voditelji stavke in pozivajo stavkarje k vztrajnosti Katastrofa aa morj« po-sledita zaaikraostl Štiri preiskave v teku, ki naj doženejo, kaj je povzročilo požar na parnlku in zakaj se nI več ljudi rešilo New York.—.Ena največjih nesreč na ameriškem parnlku, ki je zadnjo soboto zjutraj pogna-lu v smrt 130 do 150 ljudi — natančno število še ni dognano — ko je mogočni purnik Mor-ro Castle zgorel osem milj od o-b rež j a države New Jersey, je izzvala celo vrsto obtoži) ln pro-tlobt(»žb. Takoj v nedeljo so ae začele štiri neodvisne preiskave z namenom, da ugotovijo vzrok ognja in zakaj je število mrtvih tako veliko. O požaru pripovedujejo, da ga je zanetila strela, ki je udarila v parnik, drugič,, da so ga za-trosili potniki, ki so v parniški knjižnici veseljačill vso noč, o-menjajo pa še druge vzroke. A to ni važno, glavno je to, kakor se glasi pritožba, da se je ogenj širil eno uro predno so (Kisla 11 prvi klic nu pomoč—in še ta klic ni omenil pozicije parnika, tako da so drugi parniki, ki so bili blizu vpraševali, kje m nahaja goreča ladja. Is mnogih Izjav rešenih potnikov je jasno, da je bila rešilna akcija slino zanikrna. Človek bi sklepal, da so bili vsi mornarji ali pa vsi potniki pijani in ao spali ko klade ob kritičnem momentu. Ko pa so naposled le zdramili večino potnikov in mornarjev, je nastala ne)M>pisna panika med njimi in vsakdo je bil prepuAčen sebi, da se r«š| kakor se more. Naključje— ali kar Je že bilo--je tudi hotelo* da je kapitan ladje dve uri pred požarom umrl zaradi srčne kapi ln parnik je bil brez voditelja. Na parnlku je bilo M2 oseb, 318 potnikov in 244 mornarjev ter ostalih nameščencev; od vseh teh ae je rešilo nekaj čez 400 oseb. V vodo so spustili «n sam rešilni čoln, nakar so ljudje skakali v vodo in (»obrali so Jih par-niki, ki so prihiteli na pomoč. Nekateri |>otniki so skušali plavati do obrežja—osem milj daleč. Parnik Morro Castle Je zgorel do želez j a in ostala Je prazna lupina—polna ogorellh okostij ne-srečnih potnikov, ki ao dpredaednik tekstilne unije. Ponudila se je ghslla, da obe atranki priznata Rooaeveltov posredovalni odbor kot razaodišče in sprejmeta njegov odlok, toda do odloka naj oatanejo vse tekstilne tovarne zaprte. Geo. A. filoan, predsednik organiziranih tekstilnih kompanlj, je pa odločno odklonil to ponudbo z motivacijo, da Gorman nima pooblastila od vseh tekstil-, nlh delavcev, da bi govoril v njih imenu in Rooaeveltov odbor tudi ni nobena oblast, kateri bi tekstilne družbe mogle poveriti končnoveljavne odloke. Iz vseh poročil, ki Jih je stavkovni stan iprejel v soboto In včeraj, je jasno, da tekstilni ha- , ronl hočejo zlomiti stavko. V ta namen ao oborožili stavkokase, kolikor ao Jih mogli najeti In danes bodo skušali obnoviti obrat v čim večjem številu tovarn. Iz Južnih držav in nekaterih drugih krajev Nove Anglije poročajo, da so tekstilne družbe najele skupine članov Ameriške legije za pobijanje stavkarjev, če bodo ovirali obrat. Tekstilni magnatje tudi računajo, da bo lokalna policije in državna milica v prizadetih državah na njihovi atrani, kjerkoli izbruhnejo novi Izgredi. Voditelji stavke uvidevajo, da samovoljna akcija tekstilnih baronov uključuje novo prelivanje krvi, upajo pa, da r* In plačitev globe $2ft vask. Obtoženi ao bili nea(>odob-nega obnašanja in žalitve sodišča. Tukajšnje unije, ki iMsIpirajo stavko čevljarskih delavcev, ao vložila pri ŽU|*ntj pr Adru»^ *«•«• «ta«« Cki-m.i „, Kaua*. n, w» •>• Wto. M-M *• IrU f l.M 1« írirt M*»; CU—o Mi (7 tí» i* r»ta Irlo, ti 74 M pol U«*, «* i«®-•Mwtx H (*> luhrrtr''— ratn : (ar ÜM UniUS (•»«•pl Cfclra««'» "H »ff Cblcaco «i>4 CU«r« $7 M H» «MtUM Om kUh» im dutuvun,—M>«yM •• »• wafajo. _ A4v«rtUínv ral«« o» •^■•■•■t.—M*»u-•rriyU wlli b« /rturaW. Nulvt m »•«, üw «lik i Ii kar l'KOHVKTA HiT-U M« LtwéaU MK.MHKU OK TMK PKDSBATKD rSESS Oalum v «Airj.uju, (■■ primer iAu*u»t tl. UMI, po»«« »•*•«" m.mi» m iimIuvu pu- Mtl. «U »«m >* • i«r»n datumom poUkla iwuinili. I'unuviU tu pravočasno. Sa m »am IUI m u«Uvi. Domač drobiž Obiski razstsve Chicago. — Cikaško razstavo in urad SNPJ so obiskali: John Klun, Ralph Taylor, Chisholm, Minn.; Anton Mervar in sin, Cleveland, 0. Adamič na novi turi New York. — Pisatelj Ix>uis Adamič »m* pripravlja na obširno turo jM) Ameriki. Prejwtovati namerava 20.000 milj in obiskal bo slehmo državo Unije, posebno pozornost pa bo posvetil farmskim državam. Na tem potovanju bo zbiral podatke za novo knjigo, ki bo večja ko prejšnja "The Native's Return" in bo nekakšno ogledalo Amerike. —Adamič je pred kratkim podpisal protest skupno z večjim številom odličnih liberalnih pisateljev in publicistov na gover-nerja Californije in župana San Franciaca proti vandalskemu u-ničenju delavskih knjižnic in čitalnic v teku generalne stavke. — Druga izdaja Adamičevega "Dinamita" se brzo prodaja. V prvih dveh tednih je bilo' razprodanih več izvodov kakor prve izdaje v dveh letih. !>va nova grobova v ( lov eland u Cleveland. — Umrla je Pavlina Mirtič, star 24 let in rojena tu. Zapušča mater, dve sestri in dva polubrata.—Dalje je umrla Frances Mervar, roj. Eppich, stara 58 let In doma Iz Kuke pri Kočevju. V Ameriki je bila 36 let in zapuča moža in devet odraslih otrok. Zadnja leta je živela z možem na farmi v Richmond u. Dve pionirki umrli Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla Margareta Šimoc, vdova, stara 61 let. V tej naselbini je živela 45 let in zapustila je šest odraslih otrok. — Dalje je umrla Ana Tomec, stara 71 let, ena najstarejših naseljenk v Calumetu. Tu je bivala 50 let. Zapušča sina in dve hčeri. Ncnrvča na farmi ('a I ti met, Mich.» Anton farmar iz Bootjacka, je kratkim padal a kupa sena tako nesrečno, da si je zlomil rebro in dobil še druge |>oškodbc. Glasovi iz naselbin Zanimive Is rasnih krajev Slavka mlekarnkih farmarjev končjina Fort Worth, Tex.—-Da ae konča stavkn mlekarskih farmarjev, ki ao piketirali ceste, so lastniki tukajšnjih mlekarn jiodpisali dogovor, ki določa zvišanje cen mleku za 8 odstotkov. Dogovor pomeni, da bodo morali odjemalci plačevati višje cene. Kot običajno v sličnlh slučajih. so bili tudi v tem udarjeni odjemalci, ne pa špekulantjt i mlekom, ki bodo tudi sedaj delali velike profile. Stavka je trajala skoro dva tedna In Je večkrat prišlo do resnih spopadov med šerifsklmi dcputijl in pike-ti V ti ), lutkah u bl0 več 0S«b ranjenih in aretiranih. 1'nnmlftki delavci tag mailt a siavke Kdgewater, N. J. — J'omolski delavci pri National Sugar Refining Co. ao sagr../ili a stavko, č« družba ne upon 1 i ¡¿5 delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi unij-skih aktivnosti. Zadeva Je bila predložna tudi pokrajinskemu delavakemu udlairu v preiskavo, kl je obljubil, da bo podvil potrebne korake. Prvi vaetdovanaki koncert v Chicagu Chicago, III.—Pred slovensko javnost v Chicagu in Ameriki sploh atopamo na dan z naznanilom, da ao ae pevaki »bori posameznih slovanskih skupin prvič v zgodovini Chicaga združili za skupen naatop. Priprave ao ae začele letošnjo pomlad, ko ao Cehi povabili vae ostale slovanske pevske zbore Chicagu na skupen sestanek. Sledilo je veliko sej. Končno je vsak uvidel, da pri pokretu ni strankaratva nobene vrste, temveč enaka mera za vse v vaeh ozirih; na taki podlagi je bilo mogoče izvesti tako širokopote-zen načrt in uatanoviti zvezo, ki se imenuje "UNITED SLAVIC CHORAL SOCIETIES." Zastopane ao naslednje slovenske skupine: Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Cehi, Slovaki ter Jugoslovani skupno in posamezno kot Slovenci, Hrvatje in Srbi. Manjka samo Bolgarov, ker nimajo v Chicagu zborov, da bi jih mogli zastopati. Predsednik te zveze Anton Vanek, Ceh; njegovi izkušnji in spretnosti je treba pripisovati največ, da ae ^veliki načrt ni izjalovil že v začetku. Vsaka narodna skupina ima svojega predsednika ali predsednico, ki zavzema obenem podpredsedniško mesto v centralnem odboru. Predsednica slovenske skupine je učiteljica miss Eve-yn Fabian, ki poje pri zboru Lira." Podrobno delo je razdeljeno med posamezne odseke; v vsakem odaeku je ena oseba od vsake narodne skupine. V odseku za izdajo programne in spominske knjige zastopa slovenske zbore Jakob Tiaol, ki poje pri zboru "Slovan." V tehničnem kakor tudi v publikacij-akem odaeku zaatopa Slovence Ivan Račič, v odseku za vstop-nice pa Evelyn Fabian. Namen tega združenja je vprizoriti prvi vaeslovanski koncert, ki se bo vršil v nedeljo 9. decembra 1934 zvečer v Chicago Civic Opera Hall. Skupni stroški kakor tudi stroški posameznih zborov bodo precej visoki. Ciati preoatanek od tega koncerta bo razdeljen enako med vae sodelujoče narodne skupine brez ozira na njihovo velikost. ♦Sami želimo videti, kaj premoremo Slovani v Chicagu skupno in posamezno; to naj vidijo tudi naši soaedi drugih narodno-ati. Povedati bi bilo treba tisoč stvari, kar se pa ne da vse naenkrat. Nenavadne važnosti bo obsežna spominska in program-na knjiga, ki bo izdana za ta koncert. Knjiga ne bo navadna zbirka oglasov s programom koncerta, temveč zgodovinski kulturni spominek in slika dela Slovanov v Chicagu. Vsaka narodna skupina bo imela v nji avoj oddelek, kjer bodo priobče-ne alike in popiai njenih pev-akih zborov, oglasi njenih trgovcev, obrtnikov in profesijonal-cev, in nepristransko zgodovinski članki o začetku in razvoju njene naaelbine ali okrožja, kulturnem in aocijalnem delu njenih najodličnejših oaebnoati in organizacij, kolikor mogoče tudi a slikami. Knjiga bo tiska na v 6000 izvodih več in bo razdana brezplačno med udeležence koncerta, pa tudh poslana vsem univerzam v Ameriki in nekaterim v Evropi, in vsem pomembnim knjižnicam, da bo služila kot informacijski vir o Slovanih v Chicagu in Ameriki sploh, vsem tistim, ki bodo ta predmet študirali. Ker drugih aredstev ni, da bi mogli plačati za tako knjigo, ae bodo morali atroški zanjo kriti z oglasi, ki bodo tudi sami na aebi nekako zrcalo, koliko premore vsaka narodna akupina v Chicagu na drugih .poljih, ne aamo na pev-akem, in koliko prijateljev ima med vplivnimi aosedi drugih narodnosti. V teh vrsticah ni bilo mogoče povedati veliko, toliko pa že lahko vsak vidi, da je ta koncert naša skupna kulturna in narodna zadeva, v resnici pomembna zadeva. Vsak rojak in rojakinja, ki ima v sebi količkaj ljubezni do slovenske in slovanske pesmi, ne bo odklonil svojega sodelovanja sedaj, ko nam je prilika, da se pokažemo skupno v kar najlepši luči. Za publikacijski odsek: Ivan Račič. li, ki bi radi spravili narod pod vlado fašističnega diktatorja. •Nezadovoljnost prevladuje tu di v vrstah civilne garde, katere pokJk je razbijanje stavit in zatiranje ljudske nezadovoljnosti Sedanja vlada, ki hoče ostati na krmilu in stalno gladi pot fašizmu, je alarmirana. Vojakom je prepovedala čitanje političnih časopisov, kar pomeni seveda le delavake liste. Vzlic temu pa nezadovoljstvo v armadi narašča in mnogi vojsiki tvegajo svoja živ ljanja, ko tajno pomagajo dela v. cem pri pripravah za učinkovite cestne bitke. Skoro gotovo je, da bo velika večina vojaštva na atrani delavstva, ko bo prišel dan odločilnega boja a španskimi fašisti Opoziei ja preti novim kreditom Nemčiji Zatiranje delavskega gibanja v Španiji Reakcija na delu, da podane deželo v fašistično diktaturo Madrid. — (FP) — Reakcionarna španska vlada je odredila generalno mobilizacijo armade, da tako prestraši delavsko gibanje in prepreči revolucionarni odpor. To je obupen in drag manever vladajoče klike, ki se hoče vzdržati na krmita. ' Vlada izkazuje velikanski deficit v tem letu in naglaša, da nI denarja v skladu za brespo-selnostno zavarovanje in vzdrževanje šolstva, toda za velik mi litaristični bluff ga ji ne manjka. Znano je, da ima vlada zelo malo zaupanja v zanesljivost ar rnade v slučaju revolte delavcev in kmetov. Med navadnimi vojaki in nižjimi častniki prevladuje revolucionarni sentiment. Mnogo jih je, ki imajo brate ali očete, kateri morajo garati za nizko plačo v tovarnah ali pa na velilfih zemljiščih veleposestnikov. Ti se ne strinjajo z genera Sovražniki nacljev svarijo Ameriko, naj bo previdn%* Velik padec nemške zunanje trgovine New York.—(Poročila is Nemčije govore, da pogajanja med Hitlerjevim režimom in Ameriko glede novih kreditov dobro napredujejo. Nasprotniki Hitlerjeve vlade delajo na* vse kriplje, da ne bi režim dobil nove kredite v obliki surovega materiala, ker vedo, da bi ti vlili novo življenje v zatiralcih svobode nemškega naroda. Opozicija posveča posebno pozornost isjavam dr. Schachta, nemškega ekonomskega diktatorja, ki hoče s svojo arogant-nostjo zakriti bojazen pred bodočnostjo. Schacht skuša s napadi na prejšnje vlade sakrit dejstvo, da je sam odobraval velike kredite za nemške industrije in trgovino v inozemstvu. Schacht, ki silovito kritizira vlade pred Hitlerjem, je previdno zamolčal, da je zlata rezerva v Reichsbanki znašala skoro tr milijard? mark v času, ko je socialistično koalicijo nasledila Brueningova vlada 1. 1930. Od takrat je zlata rezerva stal no padala in znaša danes le o-krog 65 milijonov mark. Slično nazadovanje izkazuje nemška zunanja trgovina. V letih 1928-29 je Nemčija izvozila blaga v vrednosti 14 milijard mark, pod Hitlerjevo vlado pa je izvoz padel na štiri milijarde. Propadanje nemške ekonomije pod Hitlerjevim režimom je z vsakim dnevno vidnejše. Nemčija je bankrotirana in ne bo mogla plačati starih dolgov, še manj pa novih, ki jih išče Ameriki. Nacijski režim ni tako trden kakor nekateri domnevajo in generacija, ki se bo znebila Hitlerja, ne bo priznala dolgov, ki jih je naredil, da utrdi svoj režim. torek, u. si ummm^L __ _ Cikaška razstava: 'alačl držav. Indijanci v paviljonu države"! Vesti s Primorsk egi ŠOLO V KRVAVEM POTOKU ZAŽGALI ITALIJANI SAMI Šolo je zažgala učiteljica in njen pritožnik. Dokazi o nedolžnosti naših ljudi. Mati zaprtega Ferluge na smrtni postelji NESREČE Z ELEKTRIKO Treba je ravnati hitro in ne obupati pri oživljanju žrtev > 1 - Nezgode in nesreče po dotiku z vodom visoke napetosti so principu podobne nesrečam po blisku — samo da so številnejše. Ce Je na mestu smotrna in pravočaana pomoč, lahko doae-žemo še mnogo, lahko rešimo marsikatero življenje. Treba ae je varovati napak pri poskusih ¿a oživitev žrtev. Glavna napaka je ta, da ae ti poskusi v splošnem pričnejo prekasno. Posebno hudo se ta napaka maščuje, če menimo, da moramo rudarja, ki ae je z elektriko ponearečii pod zemljo, spraviti šele na beli dan. S tem izgubimo toliko dragocenega časa. da se ponesrečenec dostikrat že med prevozom zaduši. Podobno Je seveda v velikih tovarnah. zavodih itd., kjer mislimo, da je treba ponesrečenca odne-ati najprvo v obvezovališče ali'* vratarju. S poskusi za rrtitev pričnimo tedaj takoj. Druga velika napaka je ta. da trajajo ti poakusi običajno prekratko. V mnogih primerih ae je pokazalo, da je imel ponesrečenec šele po več urah prve znake življenja. Pred kratkim je strela v Hannovru treščila v tri vojake. Prvega so oživili po dveh urah. drugega iele po štirih In samo pri tretjem ni trud Steber 1« jekla is cement«, v M .t»0 čevljev, pri trade ji Koul der jeta % Neradi. 3 Trat, 19. avg. 1934.—V prejšnji številki smo na kratko poročali o požigu šole v Krvavem potoku in o številnih aretacijah naših ljudi, ki so bile izvršene s tem v zvezi. Danes poročamo še sledeče podrobnosti: (Ni prvi slučaj, da so Italijani sami zažgali ono ali drugo poslopje in pri tem obdolžili našo ljudi in jiih tudi v masah zapirali Vzroki, ki so se kasneje izkazali, da so Italijani sami zažgali, so bili zelo različni; večkrat so hoteli s tem prikriti svoje poneverbe ali druge malver-zacije, navadno pa ¡so to storili z namenom prizadejati našim ljudem krivico. Tako je bilo tudi v Krvavem potoku. Pred kratkim namreč je sredi noči zgorela velika enonadstropna šola, zgrajena leta 1905, zidana vsa s kamnom. Temu požigu so sledile številne aretacije iz Krvavega potoka in bližnjih vasi. Število a-retirancev ¡znaša okoli 40. Da pa ni niti eden aretirancev kriv, nam dokaznje sledeče: Ponoči okoli dveh je prišel iz smeri Her,pelje-Kozina avto z bencinom. Opazili so ga nekateri domačini, ki so šli ravno tedaj v Trst po opravkih, zlasti mle-karice ip prodajalci sadja. Ko so bili v bližini vasi Naairce, so opazili požar, ki je izbruhnil niti pol ure kasneje, ko so videli avtomobil približevati se šoli. Tik pred šolo je avto ugasnil oba reflektorja, da ga ne bi nihče o-pazil. V šoli ni bilo tistega dne nikogar, ker so učitelji šli za več dni v Trst ter pustili šolo brez vsakega nadzorstva. Komisija, ki je bila takoj na mestu, je u-gotovila, da je bilo po sobah polito najmanj 100 litrov bencina. 2e ta dejstva dovolj jasno pričajo o nedolžnosti vseh aretirancev. Najbolj jasen dokaz so pač ljudje, ki so opazili avto, pa tudi, da se je učiteljica umaknila v Trst, ker je navadno stalno v Krvavem potoku, ni brez pomena. Na drugi strani pa dejstvo, ki ga je ugotovila komisija, da je bilo politega najmanj 100 litrov bencina dovolj jasno govori za nedolžnost aretirancev. Kajti oblastem ne bi bilo težko pri strogi kontroli, ki jo vodijo nad trgovinami, ugotoviti, kje se je kupila taka množina bencina. K vsemu pa ae pridružuje še sledeče točno ugotovljeno dejstvo: V šoli je tudi stanovala neka učiteljica iz Pirana, ki je žive-a v divjem zakonu z nekim priseljencem iz Nabrežije. Ta učiteljica je imela gvoje staro pohištvo zavarovano za visoko vsoto. Zato je brez dvoma možno, da je ona v zvezi s svojim pri-ležnikom povzročila in zanetila j požar. Ce bi šla preiskava v tej j smeri, bi gotovo ugotovila rea-nico. V zvezi s tem požarom ae, govori, da ao bile prekinjene vae telefonake vesi. Od aretirancev sta bila do sedaj spuščena sin bivšega tups-na fcerjsvs. Anton In njegova Val ostali ae še v tržaških zaporih i Med njimi je tudi že ii tržaškega Žerjav iz Boršta, ki je 5 let konfinacije. Najb na pa je brez dvoma u luge Josipa, 23 let star vodje cerkvenega |*n ra iz Gročan, doma ij Tudi ta je presedel ob imenovanega tržaške* nad 1 leto in pol prei* zapora v Rimu in si ( pal težko bolezen. .Me< som sta mu doma unu stri, sedaj pa se nahi va mati, prizadeta od darcev, na smrtni poi je padel v svetovni vi okolica sočustvuje s t no družino. IDRIJCANI K ON KI MI PONZI Didič obtožen Apionti kat Vidmar žrtev r*W kazali mu seveda niw Pravi tat želatine je « lijan, ki so ga tudi * Advokat Vidmar p« J« P tev denunciacije r. leg tega ga V Ijlc- „ , vzrok w k<»fin* konfinirsti <*»nW u „UloliUJ« V Jugoslaviji hčerka . , f, M bil ^ teljlca. te o pomsgsl nič. Vaekako nam ta primer dokazuje, da je mogoče ponesrečence rarndi elektrike* Cvetka spravili često po večurnem ns-' poru v življenje in ds ne sme-! njim | mo prekmalu izgubiti poguma. I procesa znani Škeri in Andrej 11. septembra. P.SOSXEIA ■ss^ romašno dolino in v pol uri uni- im Poljancem je to-„*.~Beda in sieh ob Kolpi. W.fvgT ^ videl ie pred dobrim 1 prelepo Poljansko doli. vije ob tempozeteai Mopiltednivp^vMto bi v zadregi oba tal. Mi- fc ne je zmotil, da je prišlo drug «vet. Od tisočerih in umetnih krasot ^el samo še puste gore in % vali s seboj narasle vo-. hrvaških in slovenskih hu-Lov. Nič več v soncu sme-, ^ vinogradov, kjer je že jpjlato grozdje, nič več rož-in zelenih polj, nič več bo-g sadjem obloženega sad-¿revja. In še ljudje kakor gjgo več tisti veseli Betoni, polni prešernega sme-Sesreča jim je zresnila obje jim sklonila glave. Mekio nedeljo je bilo so-lo, da je kar stiskalo. Kme-u hodili iz hiš in se v skr-«bracali po razpaljenem zra-jjcor da bi slutili nesrečo. I poldne so se začeli zbirati Poljansko dolino črni obla-mljani od grozečega gr-(ji in pobliskavanja. Valili «čezdalje bliže in bliže In B v pol ure besnenja in roh-j» strašnega orkana, ob pa-ju toče, debele kakor najde-Ei orehi, je bilo uničeno vse. bliska dolina se je spreme-i r dolino solza, tarnanja in reče, ki je ne bo mogoče poviti dolga leta. bdim od vasi do vasi in z 10 gledam na to razdejanje, iiamo «lično sliko sem dose-ridel že v svojem življenju, jem potoval po Banatu in |il od silnih kobiličnih rojev lU polja. Tudi tukaj je tako. ■valei Starega trga, Kova-iksi. Pake, Predgrada, Lazov, toja, Kota in Sodevc, torej paj osmih vasi, so postali v ure popolni berači. f»i ti kraji so znani po svoji rodnosti. Vinogradi lepijo »brih in so vsako leto naj-ji nada tukajšnjemu prebi-itvu. Letos prav do zadnjega u so bili še prav posebno, k nikoli niso tako lepo kaza-»kor zdaj. Grozdje se je že tfo in ob toplem soncu je porela marsikatera jagoda. »m »o vsi vinogradi strašno Itofcni. Toča je zbila grozde, k in trtje, da ponekod sploh ftf sledu (Ki vinske trte. In Wje hodiš, tem žalostnejše Od vsega grozdja ni ostalo hi niti jagode. Včasih se mi Ma je hodila tu sovražna ■b- ki je namenoma in siste-**» uničevala vinograde. Ijolja! Kila so polna korTTze, 1 prašičje krme in detelje. * je lepo kot še nikoli. Zla- ki je bila še v najlep-'.^tju in koruza, ki je še B« klase. Koruza je sedaj ■Na, klasovje zbito in ^»o, koruzina ne bo niti fj« (M ajde ne najdeš sle-«vendar je bila na teh nji-' * Pr»*d enim dobrim te-kakor da bi je tod Tj1* M posejali! Isto je Toč* j0 je poklestila, * oUvf) lM> pašnikih in se-Tj- ''°ljanski kmet ne bo rabil kose, čeprav jo '°™oval še pred tednom, * na detelji«* jn otavo. ■J krm.,, lM.„0t korenje, »'"•Jo Htnlaj puliti, ko ' "J a»čelt rediti. ^ drevje je zadela ista * *'1V«' se šibile od obli» ^ na jablanah in upogiba le pod bo-' ahtnim bremenom. r J'» navpik gole veje in 4rr'" "ajdebelejše. Naie-tudi na popolnoma " s«len vihar in debela K "f adje in vejevje. . '' I*» tleh p< »hirali ne-obtolčeno in po-f ^ J" * preže in koti«», da i "*J malo mošta in ljf Kdaj se bo to r**lo, kdaj bodo ** na njih zopet hruške in slive? 11 frHit ' tako nr»na- k *** «icer, lepo a si. Čila kmetom osmih belokrajin-skih vasi vse njihovo bogastvo, je prebivalstvo strašno potrla. Ljudje se kar ne morejo potolažiti. Žene jokajo in sploh ne morejo opisati svojega gorja. ^ 'Obiskal sem Žnidarjevega gospodarja v Lazih. Mlad gospodar, priden in delaven. Zgled drugim v vasi. —Kako je? — Kaj bi vam pravil !*Saj sami vidite. Gorje, kakršno nas še ni zadelo. Veste, da se mi včasih zazdi, kakor da bi nam vse pogorelo. Ne smem iti v polje, ne v vinograde. Kar zgrabi me in davi. Koliko dela, koliko truda sem vložil v to zemljo in vinograd. S svojim potom smo gnojili. In je raslo, da nam je srce poskakovalo v veselju. Veste, za kmeta ni večjega veselja, kakor če mu polje povrača njegov trud in če mu grozdje debeli. Pa poglejte zdaj to naše veselje! Ne grozdja, ne sadja, ne poljskih pridelkov. Nič. Trta tri leta najmanj ne bo rodila, sadje pa bogvekdaj ali nikoli. Z njiv nam je voda zemljo odnesla in leta ne bo tako več rodilo. Z eno besedo: postali smo čez noč siromaki. — Kako pa je bilo? — Prišlo je tako nenadoma, da se dolgo nismo mogli zavesti. Kakor da bi se zgrnil nad nami sodni dan. Sredi belega dne se je napravila najstrašnejša noč, ki nam je v pol uri vse uničila. Strele so švigale in samo Čudo je, da niso vžgale kje v kaki vasi. Vihar je bil tako silen, da je ruval stare in močne hraste in podiral in lomil debele smreke. Toča je bila kakor oreh debela in je ležala v grupah še do Četrtka. Najstarejši ljudje v vasi in okolici sploh ne pomnijo tako strašne nevihte. Zdaj nas samo to skrbi, s čim se bomo prehranili. Žita smo malo pridelali, od jesenskih pridelkov pa ne bo kaj v usta dati. Veselili smo se, da bomo letos pridelali nekaj veder vina več kot prejšnja leta in ga lepo po-prodali. Zdaj ne bo ne vina, ne denarja za davkarijo. Prav je povedal mož. Tem ljudem je sedaj pomoč nujno potrebna. Ostali so popolnoma brez živil zase in za živino. Kaj bo zima za te ljudi? Nujno bi bilo potrebno, da se nesrečnim ljudem odpišejo davki, močno poškodovana polja in vinograde pa primerno preklasificira.—B. SMRT POD TRAMVAJSKIM VOZOM V IJUMJANI V Dravljah ubit tesar Stare Skozi Dravlje se je peljal 18. avgusta zjutraj v Ljubljano na delo 36 letni tesar Lojze Stare iz Dragočajne pri Smledniku. Z njim sta vozila tudi dva tovariša. Vozili so drug za drugim, Stare je bil zadnji. Nasproti je pripeljal tramvajski voz, ki vozi tamkaj zelo hitro, ker je proga prosta. Kolesarji so vozili na isti strani ko tramvaj, a sta se prva dva brž umaknila na levo. Tudi Stare je zavil za njima na levo, a prav to je postalo zanj usodno. Tramvajski voz je zadel kolo, prevrnil Stareta ter ga vlekel s sabo še kakih 10 metrov. Ko so prihiteli voznik, sprevodnik in pasanti na pomoč, je ležal Stare nezavesten, iz ust mu je bruhnila kri. Poklicali so reševalno postajo, a Stare je med prevozom v bolnišnico umrl. Bil je rednik velike družine: zapušča vdovo in pet malih otrok. Nesreča na tržiški progi.—2e druga nesreča se je pripetila v enem tednu na tržiški progi. 12-letni sin posestnika Urbanca iz Ziganje vasi se je odpeljal z materjo v Tržič na trg. Peljala sta tja sadje in zelenjavo na prodaj. Ker pa doma potrebujejo konja čez dan, je mati poslala sinka z vozom nazaj domov. Ko je pripeljal pri Pristavi do proge, je konj ravno na progi obstal ter ni hotel dalje. Tedaj pa je baš pripihal vlak iz Tržiča. Fant je skočil z voza, prijel konja za uzdo ter ga hotel spraviti naprej. Toda vlak je že prihitel ter sunil voz in konja in otroka s proge v jarek. Ko se je vlak ustavil, so skočili potniki fantu na pomoč. Z avtobusom je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima samo zunanje poškodbe in da bo kmalu okreval. Imel je srečo. Uboj 80 letne starke V noči od 15. na 16. avgusta je bil izvršen v vasi Gošič blizu Sv. Vida (okraj Cerknica) u-mor 80 letne starke Marije Te-kavčeve. Ta je živela sama v tej vasici dveh hiš. Sosedna hiša je prazna, Tekavčeva pa je v svoji hišici živela čisto sama. Vasica je precej v samoti in morilec je samo oprezoval na pripraven trenutek, da izvrši umor ter o-ropa Tekavčevo, o kateri so splošno domnevali, da ima gotovo precej denarja. To so sklepali tudi zaradi tega, ker ima Tekavčeva vse sinove v Ameriki, in o katerih mislijo vaščani, da ji pošiljajo gotovo kaj dolarjev. Zraven tega je bila Tekavčeva zelo varčna. Dne 16. t. m. zjutraj je opazila ženska, ki je noaila vsak dan mleko Tekavčevi, skozi okno, da leii starka negibna na tleh poleg postelja. Hišna vrata so bila zaklenjena od znotraj. Ko so prišli drugi ljudje ter vdrli v hišo, so opazili, da so vrata na obeh straneh okrvavljena, da so sledovi krvi celo po stenah in da je v hiši vse razmetano. Takoj je postalo jasno, da je vlomilec napadel Tekavčevo ter jo oropal. Ko so prišli sosedje, je Tekačeva Še živela, vendar pa je bila v globoki nezavesti ter je zjutraj umrla, ne da bi se bila zavedla. Bila je vsa otolčena, na vratu so se poznali sledovi davljenja, na rokah je imela podplutbe, ker jo je storilec najbr-že držal za roko. Vse kaže, da se je starka z vlomilcem borila na vso moč. Napadel je Tekavčevo najbrže na vrtu pred hišo, a je imela potem Tekavčeva le še toliko moči, da se je umaknila v sobo, se zaklenila ter se zgrudila v nezavest. Pri obdukciji trupla so tudi ugotovili, da je imela starka več reber zlomljenih. Orožniki skušajo izslediti storilca ter dognati obenem, ali in koliko je morilec odnesel plena. Ae en uboj.—V Podslivnici pri Cerknici se je dogodil umor v prepiru. Dve sosedi sta se sprli zaradi kokoši, v prepir sta se vmešala tudi njuna moža, eden od teh Anton Primožič, prepir se je stopnjeval v pretep. Primožič je dobil z motiko po glavi, prebilo mu je lobanjo, prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je Čez nekaj dni podlegel smrtni rani. Parilkl brtz part Na moderni ladji je vne električno Be.vda "parnik" postaja tf hudo nemoderna, kajti čedalje več je strojnih ladij, pri katerih nima paru nobene vloge več. Izmisliti ¿»i si morali za te ladje že novo ime, kajti staro ni več točno. Morda bi večjim med njimi dejali motornik, kakor se je za manjše udomačil naziv motorka. Prav te dni so v Hamburgu dovtfili 4500 tonsko ladjo z imenom "Sofia", ki obratuje izključno s surovim oljem in elektriko. Olje iene dva motorja po 2000 k. s., ki dajeta vijaku 94 obratov na minuto. Tudi vsi drugi stroji, pomožni, krmilni, dvigalni itd. delujejo brez pare, žene jih elektrika, celo kuharji pripravljajo jedi samo z njo. Oba glavna stroja sta za tako veliko ladjo razmeroma Šibka, a vendar ji dajeta povprečno brzino JU km na uro. To je zasluga novovrst-ne konstrukcije ladijskih linij. 'Njih prednost so spoznali že pred časom, zato ni več redko, da obnavljajo starejše ladje po njihovem principu. S tem jim dajejo večjo brzino z manjšo uporabo kuriva. V mnogih primerih so starejši parnik po sredi enostavno prežagali in vgradili nov, daljši del med starim sprednjim in zadnjim delom, kar je povečalo zmogljivost parnika v vsakem oziru. Rekord je v tem pogledu dosegel parnik, ki so ga pred kratkim na ta način popravili v Hamburgu. V doku so ga prelagali v tri dele, ki so jih potem skrbno zadelali. Dok ao potopili in na vodi so plavale sedaj tri ladje namestu ene. Srednji del so odpeljali vlačilci na kopno, nakar so pripeljali nov srednji del, ki so ga v doku po vseh pravilih združili s starim sprednjim in zadnjim delom v enoto. Vsa ta procedura je zelo olajšala delo, kajti doslej so morali stari srednji del razžagati na kose, da so jih lahko posamezno spravili stran. . Ostanki pradavne kulture najdeni v Alaskl Cordova, Alaska. — Arheološka .ekspedicija pod vodstvom dr. IIndličke iz VVashingtbna je odkopala ostanke pradavnih človeških bivališč na rtu Uyaku. Našli so tudi zid, ki je MO čevljev dolg in 16 čevljev visok. Dr. Hrdlička že dolgo let zagovarja teorijo, da ameriški indijanski rodovi izvirajo iz centralne Azije, odkoder so se pred mnogimi tisočletji preselili po "mostu suhe zemlje1' med Sibirijo in A laško na ameriški kontinent. Arheološka najdba v Alaski bo menda potrdila to teorijo. ,, • rifcnts Piditia, Kuba J« podplati« novo tmoviaitko poffodbo ■ Zdrutanlml driava*!. katera JI daj« raaa* uitodnontl. ČokoMa Ii math v pt* khmaklh stroilh 'Hodniki pekla" napovedujejo u-ničen je grešnega Človeštva Zmaga Izdelovalk sraje Cincinnati, O. — Izdelovalk« srajc pri Rauh Co. so izvojevale popolno zmago v stavki, ki Je pričela 15. junija Uradniki organizacije Amalgamated Cloth-ing Workers pravijo, da se Je v teku stavke vpisalo v unijo o-knog MO delavk. Stavkaricc so izvojevale povišanje plače za 4 odstotke, t>la-čo za čas in pol nadurno delo, starostne pravice in priznanje unije. Dogovor tudi določa, da mora uprava obvestiti delavke tri mesece prej v slučaju razve-Ijavljenja sklenjene pogodbe. Zdravnik Zdravnik (usmiljeni sestri); "Nega je čisto preprosta. Bolnik ne sme dobiti absolutno nič jesti, ampak samo malo žličko te medicine po kosilu," Cikaška Uva: Spalnica sa «tr«je«e etrefce aa "Začaranem ot«M". "Trije pravtfniki" iz znanega romana Kdgarja VVallucea so torišče svojega delovanja prenesli po vsej priliki iz prestolnice ob Temzi v prestolnico ob Seinl. V zadnjem času so vrli Pari-žani v velikem strahu, kajti na številnih mestih so eksplodirali paklenakl stroji, sprva brez posebne Škode, zadnjič pa se je takšen peklenski stroj skrivnostnega izvora razpočil v postaji podzemeljske železnice na Montparnassu in je enega uslužbenca ubil, več jm težko poškodoval. Ne mine več dan, du bi ta ull oni meščan ne dobil pisemcu, v katerem napovedujejo "sodniki pekla, Mlnos, Kakos in Rada-mantes" v čudno nabuhlem slogu eksplozije novih peklenskih strojev in uničenje vsega greš-negu človeštva. Morda gre v res. niči za tri figure iz podzemlja, vsaj .pariškega, če že ne klusič-nega, še verjetneje pu je, du tiči za vsem tem kakšen nevaren norec, ki polugu bombe v imenu peklenskih sodnikov. Policija pa doslej zaman stiče zu nJim. Javnost jo zaradi trgu napada od vseh strani, najslabše pa se godi nameščencem mestnega preiskovalnega laborutoriju. — Poštna uprava, policija in druž ba podzemeljsko železnice so namreč izdale stroge ukrepe, da se preprečijo nove žrtve. Tako morajo vaak sumljiv zavoj prinesti v mestni laboratorij, da ga tam preiščejo za skritim peklenskim strojem. A od kar so izdali to odredbo, nimajo nsme ščenci tegs zavoda nobene mline ure več. Obiakovalei s "sum Ijivimi zavoji" si podajajo kar kljuko prod tem uradom. In najbolj čudne stvari se u gotuvljajo v teh zavodih. Tako Je neki prestrašeni možakar prinesel zabojček, ki ga Je našel na ulici In v katerem so našli, ko so gu odprli z vsi» previdnostjo «-12 kosov čokolade In funt sladkorja. Neki šofer Je v naj-večjem razburjenju dospel s škatlo, ki Jo Je nekdo pozabi! v njegovem tsksiju In je bilo v njej par ženskih čeveljčkov In štrens volne. Teko si sMIJo zavoji z rezanci, moškim ¡»erllom, urami, svinčenimi vojaki, neka-ga dne pa Je prišla celo škatla z Jetrno pašteto. To bi bilo še vse rsrumljivo, da Je pa neki aprevodnlk cestne železnlee pri» apel v največjem diru z Izgub* I jeni m — dežnikom, to Je celo preutrujene laboratorijske na meščmee pripravilo v krohot. Najlepša zgodba pa se je pri (»etila te dni v zgodnjih i"»pol danskih urah. H postaje podz» meljnke železnice Tolbiar se j« oglasilo telefonsko naročilo« naj za božjo voljo pošljejo tja preiskovalno komisijo, ker so našli spet peklenski stroj v nekem vo» zu. Dvs kemika sta v divjem dl ru od brnela tja. Ko sta tja dospela, sta zagMala postajnega načelnika in celo gručo o»uplih ljudi v sfioštljlvl razdalji od velikega zaboja, ki so ge našli pod klopjo V nekem oddelku '/. S «i pre\ idnost jn sta se kemika spleti!« d«» zaboja in utegnila okleva-)e rok?, da g« odpreta, tedaj j« peklenski etroj dejal "mijav" in iz njega je skočil ogromen, črn maček. Kakšna stara ženica ga jo bila |M>iabila i ta boj um vred in treba je bilo vae te zgudbe z Mlnom, Kakom in Radamantom, da sta ga prišla rešit dva kemika t mestnega preiskovalnega tavoda. Zlat« i Mka Zanimivo naravoslovne odkritje, ki dukaauje, da zlato nI privileg naše premičniee Znani zvezdoalnvec G. Haw-ler je |>o preiskavi velikega števila manjših in večjih meteori-tov ugotovil v teh odposlancih oddaljenih svetov sledove zlata. To odkritje vzbuja v ananatve-nem svetu veliko )>oaornost, kajti doslej niso mogli v nobenem primeru In za gotovo najti v meteorltlh bleščečo se kovino, ki velja na zemlji ta merilo vrednosti. Seveda je treba takoj priiiomnltl, da gre pri Haw-lerjevem odkritju aa zelo majhna zrnca, ki jih opaalš le pod povečalnlm steklom in ki ne il^edstavljajo nobene trgovske vrednosti. A če Je njih praktična vrednost majhna, tem vučju Je njih ziiunstveiie vrednost. Smatrati jih Je zu zunimiv pendant k svo-ječusnemu odkritju, du utegnejo meteorlti vsebovati tudi mikroskopsko majhne kristale de-mantov. Znanstveniki so sedaj Mlo ugibali, od kod ti krlstalčki In so prišli do zaključka, da so moruli nastati mod padanjem iz|Kslnebnih kamnov nu zemljo. Cisto naravno Je, du vsebujejo ti kumni tudi ogljik, ta pa ae po verjetni hipotezi immI vplivom silne temperature (do 4000 stop.) in visokega pritiska lahko spremeni v dement. Saj Je že Moiasan na tu nučiu izdeloval majhne demuute. Temis^ratur-nu konijsmeiita In visoki pritisk pu sta duna meteorju na njegovi strelovltl poti do zemlje v obilni meri. Vročina, ki Jo povzroča trenje izjs>dnehnika ob zemeljsko ozračno plast, je tako velika, du se večina meteo-rov pod pritiskom segretih plinov v svoji notranjosti razleti na kosce in ra/.žari v i»epel. Zlato na ta način aeveda ne more nastajati, Jasno Je, da mora biti že isi vsega početka v njih kot sestavni del nekdanjih svetovnih teles, katerih drobce predstavljajo metaoriti. To a|»oznariJe pa Je z znanstvenega stalila zelo zanimivo, kajti doslej, kakor rečeno, zlata na drugih ivetdah niso mogli odkriti s popolno gotovostjo. M|»ek-tralna analiza nam daje dovolj aiguren prtp"m<>ček v rok«, po katarem bi zlato lahko odkrili n. pr. na soncu. A čeprav so z yoU*vostjo ugotovili v njem skoraj vse zemeljske kovine, Klala nino mogli ugotoviti. Sedanje preiskave prof llawlerja doka-tujejo t vsem iioudarkom, d« se dobi t« kovina tudi na drugih avaidab, * AH ft« ftc naročili prM?* U» ali Mladinski list flrd)Min prijatelju ali «oroMk« ? domovino? To Ja edini dar trajna vrednosti, M f• ta mal denar laliko pofljeta T FKOSyETI — Tako jo, pri moji duši! Mi smo na vrsti! . . . Smrt izkoriščevalcem! Ženske ho bik, kakor da so ob pamet; Ma-heujka *e je otresla miru, od lakot« jo je napadla vrtoglavost, Levaque-ovka je rjovela, Ožganka j«' pobesnela, krilila je z rokami kakor čarovnica, Filomeno je stresal napad kašlja, Mouquetka pa h», je toli ugrela. da je klicala govorniku nežne U sede. Med moškimi je Ma-heuja tako prevzelo, da je kričal od jeze, poleg njega je trepetal Fierron, ae lA»vaque-u »e je razmajal jezik; posmehljive* Mou«juet in Caharija sta skušala zbijati šale, a jima je bilo nerodno, in sta se le čudila, da je mogel tovar riš tako dolgo govoriti, ne da bi napravil vsaj požirek. Na skladovnici lesa je še najbolj razgrajal Jeanlin, ki je vzpodbadal Beberta in Lidijo, zraven pa vihtel košaro, v kateri je tičala Polonija. Spet je zadonelo vpitje. Štefana je upija-nila njegova popularnost. V svoji oblasti je imel teh tri tisoč duš, katerih srca so jela utripati na eno samo njegovo besedo. Ce bi hotel Suvarin priti, bi ploskal svojim nazorom, kolikor bi jih spoznal, zadovoljen bi bil z napredkom svojega učenca anarhista, zadovoljen s programom, razen točke o šolstvu, tega ostanka sentimentalne neumnosti, kajti sveta in odrešilna neukost naj bi bila kopel, iz katere naj bi prihajalo človeštvo pomlajeno in očiščeno. A Rasseneur je zmajeval z rameni iz prezira in jeze. — Pusti me govoriti! je klical Štefanu. — Govori, bomo videli, ali te bodo poslušali! Rasseneur je že stal na njegovem mestu in s kretnjo miril ljudi. Hrup se ni polegel, njegovo ime je krožilo od prvih vrst, ki so ga spoznale. pa do zadnjih, ki so se izgubljale pod bukvami; niso ga hoteli poslušati, bil je zrušen malik, njegovi nekdanji verniki so bili hudi, če so se le ozrli nanj. Njegova lahkotna zgovornost, njegovo gladko dobrodušno govorjenje, s katerim jih je dolgo zamamljal, jim je bilo zdaj mlačen čajček, skuhan, da bi uspaval strahopetce. Zaman je govoril v tem hrupu, hotel jim je govoriti pomirjevalno, češ, da je nemogoče svet spremeniti s san^imi posta* vami, da je treba pustiti časa dru^ljenemu razvoju, dokler se ne bo dokončal: rogali so se mu, mu žvižgali, njegov poraz "Pri dobrovoljčku" ae je tu še povečal in ga ni bilo moči več popraviti. Naposled so metali perlšča zmrzlega maha vanj, neka ženska je kričala s tenkim glasom: — Proč z izdajalci! Razlagal je, da ne more biti rudnik rudarjeva laHt, kakor je statva lastnina tkalčeva, in dejal, da ima rajši delež na dobičku; delavec naj bo soudeležen pri rudniški družbi in naj l>ostanc kakor otrok v družini. — Proč z izdajalci! je ponavljalo tisoč glasov, pa tudi kamenje j«» zažvižgalo po zraku. Tedaj je Rasseneur probledel in iz obupa so mu stopile solze v oči. Tako se mu je podrlo življenje, dvajset let prizadevnega tovarištva se je porušilo pod nohvalcžnostjo množice. Zadet v srce je stopil s panja, in ni imel toliko moči, da bi nadaljeval. — Tebi Kro Z(jttj nu smeh, je zajecljal in se obrnil k Štefanu, ki je žarel v zmagoslavju. Dobro, želim ti, da bi »se tudi tebi to zgodilo . . . In zgodilo se ti bo! Si razumel! In kakor da stresa raz sel*» vso odgovornost za nesreče, ki jih pričakuje, je zamahnil z roko in čisto sam krenil preko nemega in belega polja. Nastal je hrup in ljudje so se začudili, ko so zagledali na panju očeta Honnemorta, ki je hotel govoriti v tem trušču. Doslej sta z Mou-<|ue-om stala zamišljena, kakor da Ae vedno premišljujeta davne dogodke. Gotovp ae mu je s|H*t zahotelo kramljati kakor takrat, kadar ae j«' v njem zbudila preteklost tako silno, da se mu utrinjali spomini in so mu po cele ure vreli z ustnic. Nastala je velika tišina, ljudje so poslušali starca, ki je bil bled v mesečini kakor strašilo; in ko je pripovedoval svoje dolge istorije, ki niso bile v neposredni zvezi z razpravljanjem in ki jih nihče ni mogel dodobra razumeti, so bili ljudje bolj in bolj ginjeni. Pripovedoval je o svoji mladosti, govoril o smrti dveh svojih stricev, ki jih je bilo ubilo v Voretucju, potem pa omenil pljučnico, ki mu je pobrala ženo. Toda kljub temu ni pozabil vodilne misli: nikdar jim ni bilo dobro in jim tudi nikoli ne bo. Tako se jih je bilo zbralo pet sto v gozdu, ker jim kralj ni hotel znižati delovnega časa; toda to je le kratko omenil, jel je pripovedovati o neki drugi stavki. O, koliko jih je že doživel! Vse so se končavale pod drevjem, tukaj v Plan-des-Damesu, tam doli v C ha r bon ne ri j i ali pa še dalje proti Saut-du-I.oupu. Včasi je zeblo, včasi je bilo vroče. Nekega večera je tako močno deževalo, da so morali domov, ne da bi se bili porazgovorili. In potem so prišli kraljevi vojaki in se je vse končalo s streljanjem. — Tako smo dvigali roko in se zaklinjali, da se ne vrnemo dol ... O prisegal sem, da, prisegal! Z odprtimi usti ga je poslušala množica, prevzel jo je nokak neprijeten občutek. Tedaj pa je Štefan, ki je opazoval prizor, skočil na posekano deblo kraj starca. Spoznal je v prvi vrsti med prijatelji Chavala. Misel, da je morda tudi Katarina tu, je zanetila v njem nov plamen, zbudila se mu je želja, da bi mu vpričo nje ploskali. — Tovariši, slišali ste, glejte, to je eden izmed naših starih, glejte, koliko je pretrpel, in pomsilite, da bodo trpeli tudi naši otroci, če ne bomo pokončali teh tatov in rabljev. Bil je strašan, še nikdar ni govoril tako divje. Z eno roko je podpiral starega Bonnemor-ta, ga kazal kakor zastavo revščine in žalosti ter klical na maščevanje. S kratkimi besedami je prešel na Maheuja in opisoval vso družino, ki jo je izčrpal rudnik, jo rudniška družba izžela, da je zdaj po sto letih dela — še bolj izstradana, kakor je bila iz početka. Tej družini pa je vzporejal trebuhe upravnikov, ki imajo denarja ko toče, vso delničarsko drhal, ki jo vzdržujejo kakor lajdre vseh sto let in ki živi v brezdelnosti in v telesnih nasladah. Ali ni to grozota? Celi narodi ginevajo pod zemljo od očeta do sina zato, da plačujejo ministrom pijačo, da prirejajo celi rodovi velika-šev in meščanov slavnostne gostije ter da se na svojih zapečkih masti jo! Bavil se je z boleznimi rudarjev, ki jih je zdaj našteval v vseh strahovitih podrobnostih: slabokrvnost, škro-fuloza, vnetje bronhijev, dušeča naduha, rev-matizem, ki človeka omrtvi. Te siromake mečejo strojem za krmo, jih zganjajo vkup v kolonije kakor ovce v stajo, velike družbe jih počasi Izmozgavajo,. zakonito obnavljajo suženjstvo in pretijo, da bodo podjarmili delavce vsega naroda, milijon rok za blaginjo tisoč lenuhov. Toda rudar ni več nevednež,. ni več pogaženo živinče v drobovju zemlje. Vojska vre iz globokih jam, žetev državljanov, katerih setev klije in Ik> lepega solnčnega dne razgnala zemljo. In potem se bo videlo, ali sme dobivati iestdesetleten starec, ki je služil štirideset let, ki pljuje premog in ima otekle noge od podtalne vode, sto petdeset frankov pokojnine. Da! Del«) terja obresti od kapitala, od tega brezosebnega, delavcem neznanega boga, ki se je potuhnil nekam v skrivnost svojega taber-naklja, da odondod izsesava življenje tem stra-dačem, ki redijo! Tja pojdejo, spogledali se bodo >. njim iz oči v oči ob svitu požara, vto-pili ga bodo v krvi, to nečisto svinjo, tega ne-kaznega nialika, napahanega s .človečjim mesom. (Dalj« prihodnjič.» sina, oblečenega po poslednjem modnem kroju, z belo kravato in svileno ovratnico, finimi gladkimi rokami, belimi kot vosek. Rozika je imela rdeče, razpokane roke, široka bedra. Dopadla se mu je. Neki večer jo je dobil. Podala se mu le pod pretnjo, da izgubi službo. Med drugim ji je govoril, da je boljše tu pri njem, v topli sobi kakor pri drugemu, zunaj na mrazu. Oče je dobavitelj pšenice, se je smejal. Dekle je bilo zdravo, pa se ni imel kaj >ati. 5. Prišlo je drugo leto. Rozika je pogostoma menjala službe. Nekega dne je porodila sina. Hotela ga je zadaviti, a so ji to preprečili. Odpeljana je bila na policijo, kjer so jo izprašali in nato zaprli. Po preteku meseca je bila sojena. V dobro .so ji šteli lepo vedenje» a ker se krivec ni našel, je bil otrok oddan v dečji zavod, dekle-mati pa obsojena za dve leti v pobolj-ševalnico za ženske. I^n. sf.ptekj Marjan Telalko: Poročilo n drvtini Franca Moiina ( K i n i k m rir I Sk»»7.i temo krožeč s signalno svetilko, je dajal znake, mahal in piskal na piščalko, France Možina. Stroj je sopihal in vozovi so se premikali gor in dol |m> tiru. Cul se je ropot, žvižg in kletev od vseh strani. Moralo se je premestiti vse ne-jMitrebne vozove s tretjega tira, kamor je imel priti brzec. Nagnil se je prvič, da odklopi vo* Izjavil je, da mu je ta slučaj zelo neprijeten. No, kar se tiče dela, naj se nadaljuje brez, vsakih skrbi in otoinosti. Po 7 minutah je na postajo pribru-mel brzec. Ogromen, črn in nepristopen dogodku, ki se je odigral pred njegovim priho-don. ' 2. Zrni Franca Možine s<> «poročili nesrečo. JoVala je. V tolažbo so ji govorili, da je gospod postajenačelnlk ukazal, da se ji brza pomoč izplača na blagajni. Drugi dan so jo na blagajniškem okencu odpravili. Uradnik pod debelimi nuočniki jo je vprašal za ime in priimek. in smuknil je pod odbijač*. Cet<*| '"."T * ' koliko niklastih dinarjev ji je dvajset minut je moralo t »it i de lo končano. Tekel Je ,M>leg "" 1 za; krožile so vtfane, bele sve-knlkom }\n\\U'M * tilke in dajale znak, premika-1*™** Mo4ine-nju. Nagnil se je s drugič, da »V* " trfn zo,»et miklopi nov voz - še 17 tudi minut je bilo na razpolago. Vos Ker je Franc Moftina umrl in Je odklopil. Ko je manjkalo sa-1 ker ni več postojal in ne pripa-mo Ae 14 minut, ae je pod vlekel dal postajnem« oaobju, je po u- v tretje in dva jeklena odbijača treh dneh donpel s postiti« sta mu stisnila prša. Padel je > redni spi«, da se vdova France-na sneg Malo pozm ie — manj« ta Mutin*. bivSrga dnrvničar-kalo je 10 minut do prihoda j* fcr*tnkarja, iz«ell do 1 is vlaka je izdihnltr Takoj mi m •Upanje In «e je iz«elila. tem obvestili poatajenačelnlka« «i je stanovanje v pred- mestju. Obrnila se je za pomoč na občino, na urad za zavarovanje delavcev in Borzo dela, a povsod so jo odbili zaradi "denarne krize". Da ne pogine od lakote, je prala in ribala kot dnevničarka. 3. Zima je bila huda za njo in njeno štirinajstletno hčerko. Nekoč, ko je prala za koritom perilo, je občutila bol in naglo menjanje temperature Odšla je v stanovanje, podprla se je na svojo hčer. Po dvanajstih dneh je umrla. Občina jo je pokopala na svoje stroške. Za krsto je šla njfcna hči, pred kr sto pa duhoven. Sveča v njegovi roki, črn plašč na knjigi. Bil je vlaien dan in sneg je padal immešan s dežjem. 4. Rosika, hči Franca MožIm, ponesrečenega dnevničarja-kret ničarja na telesniAki postaji, je slutila v hiši nekega gospoda. Imela Je delavsko knjiiico, za katero je plačevala davek. Go-«pod, pri katerem Je bila v službi, j« bil dobavitelj pAeniee za vojsko, a njegova g«»epa predsednica sa zaščito (zgubljenih ¡deklet. Ta gospod Je pa imel Čikaška razstava: Obisk dveh dečkov na kolesu i, v ... J. Bicikel je star čez 50 let in dečka je vzete «L s? «ta dospela v Chicago. Dvojica na drugem kolesu ju sni razstavi. vr* N 80,000 posMtkov ¥ sekmdi Povsem nove možnosti v praktičnem življenju, v industriji, zlasti v področju gradnje strojev SIjOVENSKA NARODNA POD !*ORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije In ft« posebno list Pronreta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev In članstva In ta propa gando svojih Idej. Nikakor ps ne za propagando drugih pod pomlh organizacij. Vaaka or-gantzaclja ima običajno svoj« trla silo. Torej agitatorfčnl dopisi Ia naznanila drugih podpornih organizacij In njih d na* te« naj se ne pošiljajo lista Pronveta. ZA SMEH Z navadno filmsko kamero so doslej lahko napravili 16 do 260 posnetkov v sekundi, kar je za normalne potrebe filmske umetnosti povsem (zadostovalo. Filmski tehniki pa za posebne svrhe niso ostali pri tej stopnji razvoja in so gradili tudi navadne filmske kamere, ki so zmogle 1000 in več slik na sekundo. S posebnimi triki, zlasti s predelitvijo filma ne samo po višini, temveč tudi po širini, jim je uspelo še več. Dosegli so naravnost fantastične uspehe. Najnovejša čudežna kamera zmore na primer že 80,000 posnetkov v sekundi! Film se odvija z brzino 20 m na sekundo s svojega kolesca in ker je navijanje v tem tempu še nemogoče, se nabira po posameznih posnetkih v neprodušno zaprti črni vreči, ki je pritrjena pod aparat. Nepoučeni ljudje bi menili, da daje takšen film pri projekciji tudi tako pospešeno gibanje. A baš nasprotno je resnica. Ce se namreč film pri projekciji normalno odvija, se posneto gibanje zadržuje, tako da mu lahko .sledimo v vseh poedi-nih fazah. Cim hitrejše je bilo snemanje, čim več slik smo torej posneli v določenem času, tem več poedinih posnetkov pride pri projekciji na isti čas, v tem manjše faze se gibanje razčleni in tem počasnejše se nam mora videti gibanje na platnu. Gibanje postane pretirano počasno. Doslej uporabljene pospoše-pe brzine pri snemaju so, kakor rečeno, popolnoma zadostovale za namene navadne kinematografije in za znane trikovne ter zabavne posnetke. Na novi način smo pa prišli že tako daleč, da lahko mirno zasledujemo tek krogle, ki se je sprožila iz samokresa. Lahko si mislimo, kakšen pomen ima to za snemanje poučnih in kulturnih filmov. A tudi s čisto znanstvenega stališča nam odkriva nova kamera doslej neznane možnosti. letalskemu tedniku daje n. pr. snemnaje sršečega leta posameznih žuželk priliko, da prouči ta let v drobnih fazah in reši tako doslej nerešene probleme letalske tehnike. Na isti način se dado ponazoriti električna nihalna dogajanja in dogajanja pri sprožitvi elektlpč-nih isker. Odslej bomo lahko mirno zasledovali način, kako delujejo posamezni deli v stroju, n. pr. bat Previdnost Gost: "Natakar, kje pa je tista velika mačka, ki je zmeraj tukaj ležala?" Natakar: "Sirota, ravno včeraj je nanagloma poginila." Gost: "Skoda! Ampak prosim vas, namesto zajčje pečenke, ki sem jo naročil, mi prinesite tri cvrta jajca in pečen krompir." « Higiena V neki vasi pokliče zdravstveni nadzornik kmeta in mu reče: "Prijatelj, vidim, da imaš svinjak naslonjen na hišo. Ne morem trpeti takšnih prestopkov proti najosnovnejšim pravilom higiene! Svinjak bo treba premekniti! Nekaj dni pozneje pride zo- pet isti nadzornik v vas je opazil, da se je kmet po njegovi odredbi. Zi pokliče k sebi: — Vidim, da si nare< kor sem ti rekel. Kje j svinjak? — Podrl sem «a! — A svinje? Kaj je z — Te sem pa zavlekel jo sobo. Nervozni—Ščegetajoc Tukaj je hitri | č>mu biti nervozni in lietrtajaiil TONE d* hitro pomo*. To * d.rrt i« nervozne koikv in deluj« U „j, vaa tivini aiatt-m. NervoiiK*ti »tj ■itn« in nezadovoljne. Ojatajt* «t NUGA-TONE ifi hitro Udo •ti. Ni alahega okiua v NUCA-T0 tabletah in lahko jemali ga p„ •nomaielno zdravljenj« ta en dolar •t« zadovoljni t uapehom. tadaj «a va* denar. Na prodaj in jaoit« lekarnarjih. Ne odlaiajte - i« e rodite eno ateklenico. I'uik m | r«dbami. Zahtevajte pravi NUCA. Proti saprtnici vtemite— UCA-SO odvajalec. 26c in 60c. Agitirajte za IW< NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklcpn 10. redne konvencijo so lahko a*ro£i na list PmrSi ttejo eden, dva, tri, štiri ali pet člaaov Is en« druiinr k «ni narahi Prooveta sten« sa tm enako, za člsae ali netlsne $6.00 sa me ki nino. Ker pa člani ie plačajo pri aseomento $1.20 xa tednik, aa jta Heje k naročnini. Torej sedmj nI vsroka, reči, ds je liet predraf 9. N. P. I. List Proeveta je vaša lastnins ia r«tovo je t raakl * kdo. Id bi rad čital list vsak dan. Cena lista Prosvets je: Zs Cieero in Chieafe j«.., 1 tednik in............. 2 tednika in............ S tednike in............ 4 tednike in............ 5 tednikor in...,....... Za Zdrvi, driave Ia Kaaado $4.00 1 tednik in............... 4.80 S tednika ia...............S.6S S tednike in............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 5 tednikov in...............nič Za Evropo jo............It.OO Izpolnite spodnji kopon, priložite potrebno r«oto denarja al Order v pisma in si naročite Proaveto, list. ki Je vaia lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh ¿Isno? preneha biti fk sli če se preseli proč od družine in bo sshtevsl asm avoj liât moral tisti član iz dotične družino, ki je tako etapno narofena na Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu iists, in obenem dopltiati esoto listu Proeveta. Ako tara n« store, tedaj mors oprarnitori latum za to vsoto naročniku. PROSVETai, SNPJ. 2457 So. Lswndsle Are. Chiraf«. H Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto raote I — 1) Ime._____________________________________________________-.............& dr ultra Vaslev ..................................»........................................-.......... Ustavite tednik ia g* pripišite k moji nsroinini od al«Wlk A" drnlino: I) D O »). .......................O. druitfa adrsitva it- ______ _____ ____________ČL dmit»a —————— Čl drsi**® .Država Hm naročnik_____«tar earrfnlk . TISKARNA S.N.P 8 PREJEM A VSA v tiskarsko obrt spadajocaj Tiska vabila za veselice in shode, knjige, koledarje, letake itd.-v /^m i«iku in slovaškem, češkem, nemškem, anRleAkem j«- A ¿IJllI VODSTVO TISKARNE APKI.IKA M S.N.PJ. DA TISKOVINK M10CA V SVOJI TISKARNI j m. titkan* Vsa pojasnila daje Cene smerne, anijako «lel« P^ ffW* Pišite po informacij« n» "»" S.N.P.J. printer 2657-59 Sa LAWNDAIfi'* Telefon Rockwell 49» CHICAGO, IIX. vas eat*— Tam M dobe ea šelje tudi