skAtfkL
ZELEZAR
Leto XXII
MAJ
1983
St. 10
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Rezultati poslovanja v prvem trimesečju 1983
Finančni rezultati, ki smo jih dosegli v letošnjih prvih treh mesecih, so zadovoljivi, čeprav so bili pogoji gospodarjenja sorazmerno slabi.
Devizna situacija, ki ima na gospodarjenje v naši DO pomemben vpliv, je tudi letos izredno težka. V mesecih januarju in februarju smo izvažali malo, izvoz smo povečali v mesecu marcu, kar pa negativno vpliva na finančne rezultate poslovanja. Težave smo imeli pri oskrbi z repromateriali iz uvoza, zato je bilo potrebno proizvodni asortiment prilagoditi danim možnostim. Devizni dolg, ki smo ga imeli pri IB iz preteklega leta, smo sicer uspeli poravnati, toda ponovno smo se zadolžili za uvoz nujno potrebnih repromaterialov.
Inflacija je že v sedanjem obdobju dokaj visoka in bo do konca leta presegla predvideno stopnjo za letošnje leto, zato je potrebno, da nadaljujemo s politiko preprečevanja nastajanja, prikazovanja in delitve nerealnega - inflacijskega dohodka, ki se preko razporeditve preliva v končno potrošnjo in tako vpliva na povečanje inflacije.
S 1. februarjem tekočega leta so se bistveno zvišale obrestne mere. Denarje postal zelo drag in je zato danes še kako pomembno imeti čim več lastnih virov za financiranje obratnih sredstev in čim manj zunanjih kreditov.
Osnova za doseganje solidnih rezultatov gospodarjenja je proizvodnja. Skupna proizvodnja je v primerjavi z letno načrtovano proizvodnjo za leto 1983 dosežena v tonah (brez aglomerata) s 25,4 °/o, v primerjavi z doseženo proizvodnjo v I. trimesečju preteklega leta pa večja za 2,3 %. V TOZD tovarna traktorjev so izdelali 1.060 kom. traktorjev, kar pomeni v primerjavi z osnovno zahtevo v gospodarskem načrtu za letošnje leto doseganje 26,5 %, napram doseženi proizvodnji traktorjev v prvih treh mesecih preteklega leta pa povečanje za 88,6 °/o. Podatki o doseženi proizvodnji so iz poročila DS za ekonomiko in organizacijo o poslovanju za mesec marec 1983.
Besedilo	Doseženo v I. trimes. 1982	Doseženo v I. trimes. 1983	Indeks
Celotni prihodek	2.405.545	3.510.495	146
Od tega:			
izvoz z izv. stimulacijo	183.011	338.209	185
Porabljena sredstva	2.012.863	2.890.706	144
Od tega: minimal. amort.	97.929	149.167	152
Skupni dohodek	392.682	619.789	158
Obveznosti iz skup. doh.	2.126	4.336	204
Dohodek	390.556	615.453	158
Obveznosti iz dohodka	210.732	286.961	136
Od tega: pospešena amortizacija	_	10.104	-
delovne skupnosti	75.748	78.143	103
obresti	61.868	88.486	143
prispevki in davki	57.245	87.008	152
ostale obveznosti	15.871	23.220	146
Čisti dohodek	179.824	328.492	183
Razporeditev čistega doh.:			
Osebni dohodki	190.318	230.961	121
Inovacije	429	590	138
Stanovanjska izgradnja	3.804	6.767	178
Skupna poraba	7.714	10.530	136
Sredstva rezerv	7.478	11.496	154
Poslovni sklad:			
Del za pos. in združ.	3.390	31.318	924
Prosti del za investicije	15.042	43.546	289
Prosti del za obratna sred.	8.098	23.448	289
Izguba	56.449	30.164	53
Primerjava doseženih rezultatov s predvidenimi v gospodarskem načrtu za leto 1983 ni izdelana, ker so delavski sveti TOZD DS in DO sprejeli ter potrdili samo proizvodni del gospodarskega načrta. Ob preučevanju indeksov, izračunanih na osnovi primerjave letošnjih rezultatov z lanskoletnimi v enakem obdobju, je potrebno upoštevati dejstvo, da smo v L trimesečju leta 1982 dosegli izredno slabe rezultate gospodarjenja.
Nekatera pojasnila k posameznim elementom doseženih rezultatov poslovanja:
1.	Celotni prihodek:
a)	V primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem je celotni prihodek višji za 46 °/o, kar je v pretežnem delu posledica povečanja cen in pri izvozu povečanje tečaja.
b)	V strukturi celotnega prihodka predstavlja delež realizacije, dosežene med TOZD v DO, kar 29 % in se je povečala glede na I. trimesečje 1982 celo za 53 °/o.
c)	Izvoz na konvertibilno in klirinško področje, vključno s plačano izvozno sti-
mulacijo, znaša v celotnem prihodku 9,6 %, v posameznih TOZD pa bistveno več. Še vedno je problematičen pravočasen vnos deviz za izvožene izdelke, poleg tega tudi ni urejeno plačevanje izvozne stimulacije, ki je praktično v celoti ostala neplačana za celo trimesečje letošnjega leta.	(Nadaljevanje na 2. strani)
ŠTAFETA
MLADOSTI
Dne 11. 5. 1983 je v Štore prispela ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI, katero so krajani in mladinci Štor prisrčno sprejeli. Praznično okrašen stadion na Lipi je Zvezno štafeto mladosti, ki je prispela in Celja, sprejel nekaj po osmi uri zvečer, ko jo je na stadion prinesel mladinec iz Železarne Štore Starlekar D. Ob prihodu Zvezne štafete mladosti je pevskemu zboru zastal dih, ter seje razleglo glasno ploskanje vseh navzočih. Mladinka iz osnovne šole je prebrala pozdravno pismo. Nato je Zvezno štafeto mladosti odnesel iz stadiona član TVD Partizan iz Štor Planko Boris, ter je nato nadaljevala pot v Šentjur kjer je prenočila. V programu je sodeloval tudi Pihalni orkester štorskih železarjev, kateri je otvoril slavnost. Proslavo je nadaljeval pevski zbor iz osnovne šole ter mladinke, ki so nastopale z recitalom. O pomenu Zvezne štafete mladosti je spregovorila tov. Ščurek Riharda predstavnica mladih iz Železarne Štore. Slavnost je zaključil Pihalni orkester štorskih železarjev. Krajani in mladina majhnega kraja kot so Štore si želijo še mnogo tako prisrčnih srečanj z Zvezno štafeto mladosti kot je bilo to.
Ščurek Riharda
Zvezna - Titova štafeta v Štorah sprejem na stadionu Železarjev (foto Simovič)
ANDREJ SVETEK
V 86. letu starosti je v Celju umrl tovariš Andrej Svetek, ki je bil 14 let direktor Železarne Store, od leta 1948 do 1961, ko je odšel v zasluženi pokoj. Vsem, ki so ga poznali in z njim na več straneh sodelovali, je znano da tovariš Svetek ni bil samo upravno strokovni delavec, ki je svojo službeno obveznost jemal zelo resno, temveč je bil daleč naokoli znan kot vesten, zaslužni družbenopolitični in športni delavec. Na zasebno življenje je malo polagal, saj se je ves razdejal v številnih funkcijah. Že pred vojno je bil med ustanovitelji in dolgoletni predsednik delavskega športnega društva Olimp v Gaberju pri Celju. Po osvoboditvi je bil v prvih vrstah organizatorjev športnega življenja v Celju. Ponovno je prevzel funkcijo predsednika Olimpa, ki je v Gaberju združeval tudi telovadno društvo. Po ustanovitvi enotnega športnega društva Kladivar je postal prvi predsednik tega društva. Februarja 1948 je prevzel odgovorno dolžnost direktorja Železarne Štore in ostal na tem mestu vse do upokojitve v aprilu 1961. Medtem je bil tri mandatne dobe predsednik občinskega odbora Celje. Vsa leta svojega službovanja je z vso vnemo deloval v DPD Svoboda v Gaberju in pozneje v Štorah. Izredno se je angažiral pri graditvi kulturnega doma v Štorah, kakor tudi pri graditvi doma TVD Partizana v Gaberju. Bil je vrsto let predsednik gradbenega odbora bolnišnice v Celju. Kot predsednik občinskega ljudskega odbora je pokazal izreden posluh za graditev športnih objektov v Celju, še posebej športnega stadiona v Čretu pri Celju in športnega parka na Lipi v Štorah. Izredno se je zanimal za adaptacijo počitniškega doma železarjev na Svetini. Pa tudi pri razvoju konjeniškega kluba in planinstva je bil izredno aktiven. Bil je vnet član lovske družine. Postal je častni član DPD Svobode Gaberje, prvi častni član DPD Svobode Štore, častni član TVD Partizana Gaberje in častni član Mladinske organizacije Štore. Bil je predsednik občinske zveze Svobod in prosvetnih društev in član republiške zveze Svobod in prosvetnih društev.
Še bi lahko naštevali, kje vse se je aktivno udejstvoval, že iz naštetega pa je razvidno, da smo z njegovo smrtjo izgubili zaslužnega aktivista, javnega delavca, strokovnega delavca in športnega delavca.
Program dela in sklepi letne konference OOZS Železarne Štore
1.	Vključevanje v glavne akcijske usmeritve za dosego GN 1983, poudarek na oskrbi vhodnih materialov za proizvodnjo, doseganje gospodarske proizvodnje in izvoza.
Nosilec naloge: 10 konference in 00 ZS TOZD/DS.
Rok: kvartalno - vsake tri mesece,
2.	Oceniti rezultate poslovanja v TOZD tovarna traktoijev po sanacijskem programu in uspešnost dela sanacijskega odbora.
Nosilec naloge: 10 konference.
Rok: mesec julij,
3.	Nadaljevati z aktivnostjo reorganizacije skupnih služb na osnovi predhodnih stališč izvršnega odbora konference 00 ZS. Po izvedbi reorganizacije vključenje dohodkovnih odnosov za leto 1984.
Nosilec naloge: strokovne službe.
Rok: po zakonskem prepisu.
4.	Obravnava izhodišč GN za leto
1984.
Nosilec naloge: IO konference.
Rok: september - oktober,
5.	Povečati aktivnost v inovacijski dejavnosti, predvsem v pomoči pri urejanju novih načinov dela na inovacijskem področju.
Nosilec naloge: IO konference in 00 ZS TOZD/DS,
Rok: stalna naloga,
6.	Na področju nagrajevanja po rezultatih dela nadaljevati z akcijo na osnovi stališč 10 pri konferenci OO ZS in stališč akcijske konference ZK ŽŠ.
Nosilec naloge: IO konference, 00 ZS TOZD/DS.
Rok: stalna naloga.
7.	Aktivno vključevanje v reševanje problematike na področju delegatskega sistema. Opraviti razgovor z vsemi vodji delegacij SIS in ZZD v TOZD/DS ter v zaključku na ravni delovne organizacije.
Nosilec naloge: OO ZS in 10 konf.
Rok: mesec maj.
8.	Izdelati program sindikalnega izobraževanja članov samoupravnih organov, delegacij, vodij SDS in program izobraževanja mladih delavcev ob zaposlitvi v naši DO ter program ostalega izobraževanja. Pri izdelavi programa je upoštevati stališča izvršnega odbora, da se izobraževanje, razen izobraževanje za mlade delavce, izvede v mesecih novembru, decembru in januarju.
Nosilec naloge: komisija za izobraževanje in informiranje pri konferenci 00 ZS in strokovna služba.
Rok: takoj.
9.	Izboljšati sistem informiranja predvsem s sprotnimi informacijami, ki naj bi se tekoče posredovale delovnim ljudem v vse sredine, ne samo v pismeni obliki, temveč tudi v živem jeziku.
Nosilec naloge: vodstveni delavci, 00 ZS TOZD/DS, strokovna služba, Rok: stalna naloga.
10.	aktivirati odbore za varstvo pri delu in humanizacijo dela v tistih sredinah, kjer delo teh organov še ni zažive-
lo.	Odbori se morajo aktivno vključiti v reševanje invalidske problematike, posebej ob sprejemanju in kasneje ob samem izvajanju posledic zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju.
Nosilec naloge: OO ZS TOZD in komisija za vprašanja žena, mladine in invalidov pri konferenci OO ZS.
Rok: takoj.
11.	Aktivirati organ posvetovalnega značaja, ki bo deloval na področju kvalitete malice, priprave jedilnika, cene malice, itd. - Voditi akcije v smislu vskladitve cen toplega obroka na nivoju SOZD SŽ.
-	Opredeliti stališče do upravičenosti regresa II za naslednje leto.
-	Poiskati takojšnjo možnost nabave dodatnih prikolic za letovanje naših delavcev.
Nosilec naloge: komisija za družbeni standard pri konferenci OO ZS ŽŠ,
Rok: mesec maj.
12.	Izdelati dolgoročnejšo opredelitev objektov družbenega standarda.
Nosilec naloge: KPO, DS za kadre in splošne zadeve.
Rok: takoj.
13.	Ugotoviti pogoje za spremembo samoupravnega akta, ki opredeljuje možnost koriščenja mesečnih vozovnic za relacijo pod petimi kilometri.
Nosilec naloge: DS za kadre in splošne zadeve.
Rok: takoj.
14.	Izdelati oceno sedanjega delovnega časa in sprejeti stališča, ki se nanašajo na prehod na jesenski delovni čas.
Nosilec naloge: OO ZS TOZD/DS in 10 konference.
Rok: do meseca avgusta.
15.	Vzpodbujati OO ZS TOZD/DS, da posredujejo predloge za vse vrste priznanj in odlikovanj.
Nosilec naloge: komisija za priznanja in odlikovanja pri konferenci OO ZS,
Rok: stalna naloga,
V skladu s sprejetim programom dela naj nosilci nalog zahtevajo od strokovnih služb pravočasno dostavo gradiva.
Izvršni odbor pri konferenci 00 ZS Železarne Store
Rezultati poslovanja v prvem trimesečju 1983
(Nadaljevanje s 1. strani)
d)	Celotni prihodek ugotavljamo po plačanih zneskih, ki so od fakturiranih nižji v letu 1983 samo za 1,18 °/o ali v absolutnem znesku za 42.129 tisoč din.
2.	Porabljena sredstva:
so se v primerjavi s prvim trimesečjem preteklega leta povečala za 44 %. Približno 63 % predstavljajo v porabljenih sredstvih stroški porabljenih surovin in materiala, zato je zelo pomembno realno vrednotenje potroškov surovin in materiala. Minimalno amortizacijo obračunavamo v zadovoljivi višini in 52 % povečanje pomeni, da bo obračunana amortizacija zadoščala za enostavno reprodukcijo.
3.	Dohodek se je glede na isto lanskoletno obdobje povečal za 58 %, zato so se sorazmerno povečali tudi prispevki SIS, ki se obračunavajo v % od dohodka. Prispevki za splošno in skupno porabo so narasli za več, kot je znašala inflacijska stopnja. Stroški za delovne skupnosti so se povečali od lanskoletnih v istem obdobju le za 3 %. Za obresti še ni možno dati realne ocene, ker so obračunane v planirani višini, poračun bo izvršen do polletnega periodičnega obračuna.
4.	Čisti dohodek:
Skupne obveznosti iz dohodka so se povečale v primerjavi z obveznostmi iz dohodka v istem obdobju preteklega leta za 37 %, kar je precej manj kot rast dohodka, zato se je zelo povečal doseženi čisti dohodek, in sicer za 83 %. Za osebne dohodke smo izplačali 21 % več kot v lanskih prvih treh mesecih.
Ostanek čistega dohodka, po kritju izplačanih akontacij osebnih dohodkov, smo začasno razporedili za:
-	posojilo za kreditiranje manj razvitih,
-	združevanja po SaS,
-	sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo,
-	sklad skupne porabe za druge potrebe,
-	rezervni sklad in
-	poslovni sklad.
Izgubo pri poslovanju v I. trimesečju sta izkazali TOZD livarna strojne litine = 16.344 tisoč din in TOZD tovarna traktoijev v višini = 13.820 tisoč din.
5.	Likvidnost:
Za preteklo obdobje letošnjega leta lahko rečemo, da nismo imeli večjih likvidnostih težav, čeprav je v gospodarstvu likvidnost na splošno slaba. V Železarni Store smo s pravilnimi ukrepi poslovne politike v preteklih letih uspeli okrepiti finančno samostojnost, zato moramo s takimi ukrepi nadaljevati tudi v bodoče (oblikovanje poslovnega sklada za financiranje obratnih sredstev, povečevanje poslovnega sklada za učinke revalorizacije zalog, izločevanje inflacijskega dohodka iz rezultatov poslovanja, itd.)
Poslabšanje likvidnosti smo občutili v mesecu aprilu in ocenjujemo, da bodo likvidnostni problemi tudi še v mesecu maju. Vzroki za slabšo likvidnost so naslednji:
-	za poravnavo deviznega dolga IB smo nakazali dinarsko protivrednost za odkup deviz okrog 160 milijonov din, in to pretežno v aprilu;
-	pri IB smo znižali kredit za OD in 120 milijonov na 60 milijonov;
-	skupne zaloge (R3 plus R6) so se povečale od 1. 1.1.1. do 31. 3.1.1. za 95 milijonov;
-	slabša se struktura plačil kupcev, ki povprečno že okrog 50 % poravnavajo svoje dolgove z menicami.
6.	Zaključek: ocena rezultatov gospodarjenja za prvo trimesečje letošnjega leta je vsekakor pozitivna. Še vnaprej bo treba skrbeti za doseganje količinske in kvalitetne proizvodnje in nadaljevati z akcijami za povečevanje izvoza. Pri poslovni politiki moramo nadaljevati z ukrepi na področju izkazovanja rezultatov poslovanja, ker bomo le tako ugotavljali realne rezultate, ki bodo odraz živega dela delavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom.
Franja KOŠEC, oec.
MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST (MID) V ŽELEZARNI ŠTORE
RAZVOJ MID
Prva dela starejših članov naše organizacije združenega dela, pionirjev na tem področju, so znana kot ustno izročilo. Organizirano pa smo pričeli z evidenco predlogov tehničnih in raznih drugih izboljšav (v nadaljevanju predlogov) leta 1957. Od takrat pa do leta 1974 smo registrirali skupno 110 različnih predlogov.
Na bolje se je obrnilo šele leta 1975 po znanih družbenih prizadevanjih, ko smo registrirali 65 prijav oziroma sedemkrat več kot leto poprej. Na pobudo druž-beno-političnih organizacij in vodstva delovne organizacije je bila ustanovljena posebna strokovna služba za inventivno dejavnost, sprejet je bil ustreznejši in spodbudnejši samoupravni sporazum, ustanovljeno je bilo Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI), pričelo seje intenzivno populariziranje dejavnosti v internem časopisu, svoje pa so prispevala tudi moralna priznanja prijaviteljem predlogov, spodbuden odnos vodilne in vodstvene skupine delavcev itd. Zanemariti ne smemo seveda tudi sredstev obveščanja in njihovega vpliva.
Služba za inovacije
V strokovni službi za inventivno dejavnost je prvotno potrebna dela in naloge opravljal en zaposlen - analitik za inventivno dejavnost. Skladno s porastom števila predlogov in s tem tudi problematike imamo od leta 1978 zaposlena na tem področju dva organizatorja in analitika. Služba vseskozi deluje na nivoju OZD, in sicer v Delovni skupnosti za investicije in razvoj. Je nosilec organiziranja MID, zaščite industrijske lastnine, patentne informatike, ekonomske obdelave realiziranih predlogov, izdelave analiz dosežkov MID, priprave različnih poročil itd.
Glede na dejstvo, da se dejavnost objektivno prepleta s skoraj vsemi funkcijami v delovni organizaciji, je neobhodno potrebno, da znotraj delovne organizacije sodeluje s poslovodnimi organi, z obratovodji, vodji oddelkov, z ustreznimi samoupravnimi organi na nivoju TOZD in OZD, s prijavitelji predlogov, z družbenopolitičnimi organizacijami itd. Zunaj delovne organizacije pa sodeluje predvsem z Zveznim zavodom za patente, PIS iz Ljubljane, s Patentno pisarno itd.
Posnetki iz razstave v kulturnem domu v Štorah (fotoarhiva Diati)
PRAVNA POMOČ
Pripravništvo:
Ali je potrebno, da se delavec, ki z izobraževanjem ob delu konča višjo stopnjo izobrazbe, razporedi na dela in naloge, za katere seje izobraževal kot pripravnik ali ne?
Odgovor:
Namen pripravništva je, da delavec v času izobraževanja poleg splošno strokovno teoretičnega znanja pridobi še praktične izkušnje, zaradi česar Zakon o delovnih razmerjih v čl. 37 definira pripravništvo takole:
»Kdor prvič začne opravljati dela oz. naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela oz. proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za delo svoje stroke kot pripravnik«. Ob nadaljnjem razvijanju in razčlenjevanju citirane difinicije lahko zaključimo, da sta potrebna predvsem dva pogoja, da sklene delavec delovno razmerje kot pripravnik, in sicer:
-	ko začne prvič opravljati neka dela in naloge in
-	če praktični pouk oz. proizvodno delo ali praksa niso bili tako obsežni, da bi bil usposobljen za samostojno opravljanje del in nalog.
Ob izpolnitvi obeh citiranih pogojev sklene delavec delovno razmerje kot pripravnik ne glede na to, ali se je izobraževal redno ali ob delu. Pomembno pri razporejanju je samo, ali je do sedaj že opravljal takšna dela, oz. če seje praktično usposabljal za takšna dela, saj le v tem primeru ni potrebno, daje po razporeditvi na nova dela in naloge razporejen kot pripravnik. Tako se v konkretnem primeru, ko se nekdo izobražuje ob delu in je po končanem izobraževanju razporejen na druga dela in naloge, ki vsebinsko z dosedanjim praktičnim delom nimajo nič skupnega, razporedi na nova dela kot pripravnik. Delavec v takšnem primeru izpolnjuje oba zakonita pogoja za sklenitev delovnega razmetja kot pripravnik, prvič začne opravljati dela in naloge po končani izobrazbi in drugič za ta dela in naloge tekom izrednega študijam pridobil zadostnega praktičnega znanja, saj je tekom izobraževanja opravljal druga dela in naloge, ki z njegovim izobraževanjem niso bila vsebinsko povezana.
Marovt Ivan, dipl. iur.
Društvo DIATI
Osnovna naloga društva, ki šteje okoli 150 članov, je spodbujanje in razvijanje inventivne dejavnosti članov kolektiva. Pomembna društvena naloga je tudi zastopanje strokovnih in materialnih interesov članov.
DIATI med drugim prireja različne razstave dosežkov inovatorjev, skrbi za sodelovanje na občinskih, republiških in zveznih razstavah, organizira predavanja s področja inventivne dejavnosti, prireja strokovne ekskurzije itd.
V letu 1977 je društvo organiziralo predavanje o inovacijski dejavnosti, ki ga je imel vodja Centra za tehnološke inovacije NOVUM in predsednik Zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije tov. Jože Jan, kasneje smo povabili še strokovnjaka za industrijsko lastnino tov. Branislava Popova, dipl. iur., sodelavca Gospodarske zbornice Slovenije dr. Julija Bertonclja, prof. dr. Stojana Pretnarja s Pravne fakultete v Ljubljani, lani pa nam je o dosežkih množične inventivne dejavnosti v ZDA in na Japonskem ter o usmerjeni, sistematični in organizirani množični inventivni dejavnosti spregovoril prof. dr. Matjaž Mulej z Visoke eko-nomsko-komercialne šole v Mariboru.
Poleg predavanj namenjenih sodelavcem v Železarni, DIATI redno organizira tudi predavanja o tej dejavnosti na osnovnih šolah v Štorah in Šentjurju ter na srednji kovinarski in metalurški šoli v Štorah. Skupno s službo za inovacije pa skrbi tudi za ustrezna predavanja o MID na uvajalnih seminarjih za novosprejete delavce Železarne.
Društvo vsako leto organizira strokovne ekskurzije v različne delovne organizacije, kjer se člani seznanjajo s tehnološko-tehničnimi in drugimi zanimivostmi, obenem pa izmenjujejo izkušnje z inovatorji v teh delovnih sredinah. Tako so člani obiskali delovne organizacije, kot so: Krka in IMV v Novem mestu, IMPOL v Slovenski Bistrici, UNIOR Zreče, Tomos Koper, Rade Končar v Zagrebu, VOEST-AL-PINE v Linzu v Avstriji, Rexroth v Zvezni republiki Nemčiji itd. Vsako leto si člani društva ogledajo tudi vse pomembnejše razstave inovacij.
DIATI skrbi za ustrezno popularizacijo dosežkov štorskih inovatorjev. V delovni organizaciji imamo v pomičnih vitrinah predstavljene nekatere dosežke inovatorjev. Vitrine prestavljamo po delovni organizaciji tako, da se z narejenim seznani čim širši krog zaposlenih.
Vsako drugo leto imamo v Kulturnem domu v Štorah veliko večdnevno razstavo najpomembnejših dosežkov naših inovatorjev, k sodelovanju pa povabimo tudi druge delovne organizacije in šole.
Društvo vsako leto sodeluje na zvezni razstavi RAST YU na Reki ter na drugih zveznih, republiških in občinskih razstavah.
Ob prizadevanjih članov DIATI je bila natiskana manjša brošura o inovacijski dejavnosti, ki so jo prejeli vsi člani kolektiva.
DIATI vsako leto z denarnimi nagradami nagradi najuspešnejše inovatorje, in sicer za najvišje prihranke, za naj večje število prijavljenih in sprejetih inovacij ter za najuspešnejšo inovacijo, ki posega na netehnično področje. Za uspešno delovanje ima upravni odbor formirane delovne teame, in sicer za ekskurzije, za predavanja, za normativno dejavnost, razstave, po potrebi pa tudi druge. Društvo ima za svoje delovanje zagotovljenih poleg članarine še 0,5 % od prihrankov obračunanih v posameznem letu.
Omeniti velja tudi to, da vključuje inovacijsko problematiko v svoj program dela tudi Društvo inženirjev in tehnikov, s katerim DIATI tesno in uspešno sodeluje-	(Nadaljevanje na 4. strani)
Množična inventivna dejavnost (MID) v Železarni Štore
(Nadaljevanje s 3. strani)
Centralna komisija za inventivno dejavnost
Do leta 1979 smo vse predloge obravnavali enotno na komisiji za inventivno dejavnost, komisiji pri centralnem delavskem svetu. V začetku leta 1979 pa smo prišli na obravnavo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Centralna komisija tako sedaj deluje po novem konceptu, s spremenjenim področjem dela. Njena naloga danes je skrb za nadaljnji razvoj dejavnosti v delovni organizaciji, skrb za enakost kriterijev, za povezano delovanje na nivoju delovne organizacije itd. Komisija obravnava periodične analize aktivnosti inovatorjev, nudi strokovno pomoč pri spornih predlogih itd. Obseg dela je sedaj seveda manjši, zato pa postaja vse bolj izpostavljena njena vloga pri nadaljnjem razvoju inventivne dejavnosti v delovni organizaciji.
Komisije za gospodarjenje
Vse predloge po predhodni ustrezni pripravi obravnavajo komisije za gospodarjenje v temeljnih organizacijah oziroma izvršilni odbori v delovnih skupnostih, skratka ustrezni samoupravni organi enot, v katerih bi se predlogi naj ali pa se že uporabljajo. Sestav članov teh komisij je takšen kot sestav vseh ostalih samoupravnih komisij in kvaliteta njihovih odločitev je v precejšnji meri odvisna od kvaliteta ocen in mnenj, kijih dajejo strokovni ocenjevalci. Vendar imajo člani teh komisij bistveno prednost v primerjavi s člani centralne komisije. Obravnavajo namreč predloge, ki zadevajo njihovo neposredno delovno okolje, njih same in njihove sodelavce. Z uspešnostjo posameznih realiziranih predlogov se srečujejo tako rekoč vsak dan, zato so lahko ustrezno kritični pri obravnavi.
TABELA 4: Kvalifikacijska struktura predlagateljev v %
Leto	VS	VIS	SS	VK	KV	PK	NK	Skupaj
1975	8,3	4,7	23,9	23,8	15,5	11,9	11,9	100
1976	15,4	3,9	26,9	26,9	20,2	5,8	0,9	100
1977	13,6	3,3	46,5	16,4	14,8	4,4	1,0	100
1978	5,3	12,3	39,3	11,6	26,9	4,6	0,0	100
1979	7,1	10,4	26,7	21,5	24,7	4,5	5,1	100
1980	7,6	11,8	37,5	14,5	24,4	3,5	0,7	100
1981	7,4	13,4	30,5	19,5	24,4	3,6	1,2	100
1982	13,1	9,6	27,2	23,6	18,5	5,3	2,7	100
Dušan KROŠL, dipl. oec.
30. julija 1983
SREČANJE UPOKOJENCEV ŽELEZARNE ŠTORE
Podrobnosti o tem srečanju v naslednji številki našega glasila
Ostali dejavniki
Med ostale pomembnejše dejavnike znotraj naše organizacije združenega dela uvrščamo še vse ostale strokovne službe, ki dajejo strokovna mnenja o posameznih predlogih in izvajajo ustrezne sklepe samoupravnih organov, ter vodstvo delovne organizacije, vodstva TOZD in delovnih skupnosti, ki skupno z druž-beno-političnimi organizacijami in ostalimi že navedenimi skrbijo za ustrezno vzdušje.
REZULTATI
TABELA 1: Predlogi prijavljeni v letih 1957-1974
Leto	1957	1958	1959	1960	1961	1962	1963	1964	1965
Predlogi	1	1	0	12	11	5	11	8	0
Leto	1966	1967	1968	1969	1970	1971	1972	1973	1974
Predlogi	13	8	5	4	4	5	7	6	9
TABELA 2: Predlogi prijavljeni		v letih 1975-1982			
Leto	Število Število predlo- predlaga-gov teljev		Obračunani prihranki v din	Plačila inova- torjem	Plačila v % od prihrankov
1975	65	56	5.027.601	25.157	0,50
1976	80	64	11.264.503	261.420	2,30
1977	111	62	18.031.422	297.133	1,60
1978	80	89	12.999.564	323.747	2,49
1979	104	116	21.767.791	555.766	2,55
1980	105	108	36.014.274	1.020.443	2,83
1981	83	82	49.079.489	937.815	1,91
1982	102	114	89.550.258	2.026.210	2,26
TABELA 3: Zaposleni -		predlogi -	predlagatelji			
Leto 1	Zaposleni 2	Predlogi 3	Predla- gatelji 4	Zaposleni na predlagatelja 2:4	Predlogi na predlagate 1. 3:4	Zaposleni na predlog 2:3
1975	2916	65	56	52,07	1,16	44,86
1976	3103	80	64	48,48	1,25	38,79
1977	3258	111	62	52,55	1,79	29,35
1978	3378	80	89	37,96	0,90	42,23
1979	3437	104	116	29,63	0,90	33,05
1980	3460	105	108	32,04	0,97	32,95
1981	3445	83	82	42,01	1,01	41,51
1982	3397	102	114	29,80	0,89	33,30
Desetletje invalidov
Pokrovitelj mednarodnega leta invalidov je tovarišica Milka Planinc, predsednica zveznega izvršnega sveta. Organiziran je bil svet za vprašanja položaja in zaščite invalidov v družbi. Predlagali so, da bi odbori za mednarodno leto invalidov postali stalna koordinacijska telesa.
Generalna skupščina združenih narodov je razglasila čas od 1983 do 1992 za dekado združenih narodov za invalide in osvojila svetovni akcijski plan.
To je bilo med drugim tudi poudarjeno na sklepni seji jugoslovanskega odbora za Mednarodno leto invalidov, kije bila v Beogradu pod vodstvom predsedništva tovariša Riste Džunova.
Na tej seji je bilo dogovorjeno, da se ustanovi svet za vprašanje društvenega položaja in zaščito invalidov. Njihova naloga bi bila, da bi se usklajevali interesi zainteresiranih zveznih organov in zveznih organizacij za to problematiko. Ravno tako bi se aktivnosti nadaljevale kot stalna oblika dela. Ta svet bi tudi sodeloval s specializiranimi agencijami in telesi v združenih narodih, posebno s Centrom združenih narodov za socialni razvoj in humanitarna vrašanja.
Služba za sodelovanje na tehničnem področju
Zaradi že doseženih rezultatov in izkušenj ter zaradi težkih nalog, ki so pred nami, je bilo zavzeto tudi skupno stališče, da se v naslednjem času zagotovi popolna aktivnost teh odborov. Zaradi tega se morajo na vseh nivojih usklajevati skupaj s stalnimi koordinacijskimi telesi.
Jugoslavija je predložila generalni skupščini, da se ustanovi služba za tehnično sodelovanje za pomoč nerazvitim in državam v razvoju. Ta pomoč naj bi vsebovala področje rehabilitacije pri Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. To zaradi tega, ker je bilo rečeno, da predstavlja invalidnost problem celotnega človeštva. Ocenjuje se, da je danes v svetu okrog 450 milijonov invalidov, kar povprečno predstavlja enega invalida na 10 prebivalcev. Jugoslavija na žalost ne zaostaja za tem povprečjem, saj živi pri nas več kot 2 milijona invalidov, od tega 800 tisoč invalidov dela. Pri ocenjevanju dela akcijskih programov Mednarodnega leta invalidov v letih 1981 in 1982 je v poročilu posebej poudarjeno, da se je pri tem delu udejstvovalo mnogo različnih družbeno-političnih subjektov v vseh sredinah dela. Tako so dosegli, da se v celotni Jugoslaviji izpostavijo številna vprašanja in se nadalje poizkušajo ti problemi tudi rešiti. Toda pri vsej aktivnosti se vsi aktualni problemi niso mogli enotno uspešno reševati, zato so priporočili, da se v naslednjem času podaljša delo, ki je bilo organizirano kot družbena akcija na tem področju.
Podatek, da je v Jugoslaviji več kot 2 milijona invalidov, vsekakor dokazuje, da je na preventivnem področju delo preslabo oziroma brez dobrih rezultatov. Zaradi tega je naloga zdravstvenih služb, SPIZ in drugih strokovnih služb, da kar največ napravijo na področju preventive. Tako se bo zmanjšal porast števila invalidov, posebno invalidov dela.	(Nadaljevanje na 5. strani)
ZAKLJUČKI AKCIJSKE KONFERENCE ZK
Predsedstvo je pregledalo zapisnik izvedene akcijske konference komunistov Železarne Štore in na osnovi tega izoblikovalo naslednje zaključke s področja nagrajevanja po delu in rezultatih dela:
1.	Dosledno je potrebno uveljaviti načelo delitve po rezultatih v prid večjega materialnega ovrednotenja proizvodnje dela, kreativnega in ustvarjalnega dela.
2.	Uvesti analitične ocene, z analitično metodo ugotoviti zahtevnost posameznih delovnih mest, izdelati merila za ocenjevanje zahtevnosti posameznih delovnih mest, kar je sigurno podlaga za boljšo delitev po delu.
3.	Takoj je potrebno pristopiti k izpeljavi svobodne menjave dela med TOZD in delovnimi skupnostmi.
4.	Izpostaviti je potrebno odvisnost dohodka in osebnega dohodka delavcev od doseženih rezultatov TOZD, za katere delavci v delovnih skupnostih opravljajo dela in naloge. Položaj teh delavcev mora biti istočasno enakopraven in nepodrejen.
5.	Glede nagrajevanja vodilnih, vodstvenih in kreativnih delovnih mest v TOZD in DO se ugotavlja, da je osebni dohodek odvisen v večini od poslovne uspešnosti TOZD ali DO, kazalo pa bi vgraditi še druge elemente.
6.	Izpeljati je potrebno postopek za poenostavitev vsklajevanja in sprejemanja sprememb v organizaciji, sistematizaciji in rangimih odnosih.
7.	V rangirnih odnosih se predlaga razširitev razpona.
Na osnovi teh zaključkov bo strokovna služba pristopila h konkretizaciji.
00 ZK spremljajo izvajanje sprejetih zaključkov, ob tem pa predsedstvo predlaga, da se tudi izvršni odbor pri konferenci OO ZS oz. osnovne organizacije sindikata TOZD in delovnih skupnosti aktivno vključijo v uresničevanje zastavljenih nalog.
Na tej seji so bili sprejeti še naslednji zaključki:
-	Člani predsedstva so se dogovorili, da se sestanki tega organa v bodoče opravljajo ob 14. uri.
-	Prisotni so bili informirani, daje tov. Leskovšek Zlatko kot član OKZKS Celje zadolžen za akcijsko povezovanje komunistov v Železarni Štore.
-	Do naslednje seje se pripravi predlog zadolžitev posameznih članov predsedstva.
-	OO ZK posredujejo pripombe in predloge na material za problemsko konferenco komunistov SOZD Slovenske železarne do 15. 5. 1983 predsedstvu akcijske konference Železarne Štore.
-	Tov. Mirnik Pavel se udeleži izleta, ki ga organizira ZSMS ŽŠ na Sutjesko. Stroški v višini 1.800,- din se krijejo iz naslova dotacije.
Ob pomembnem jubileju
Leta 1980 smo v Jugoslaviji proslavljali pomembno obletnico. Minilo je 30 let od kar smo v socialistični Jugoslaviji pričeli ustvarjati ustavno načelo o neposredni udeležbi delavcev v proizvodnji in v izvajanju gospodarske kontrole. S sprejetjem zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po kolektivih, je prišel proces demokracije in postopno uveljavljanje samoupravnih odnosov v družbi.
Tovariš Tito je takrat dejal v ljudski skupščini: »Ta naš zakon o izločitvi tovarn, podjetij, v upravljanje delovnim kolektivom je logična posledica razvoja socialistične izgradnje naše države. Je dosledno nadaljevanje v vrsti ukrepov, kijih izdaja naša ljudska oblast na svoji nezadržni poti v socializem...«
Priprave na uresničevanje in uveljavljanje samoupravnih pravic so pričele že leto prej, gospodarski svet in zvezna vlada ter centralni odbor ZSJ sta izdala Navodilo o osnovanju del in delu delavskih svetov državnih gospodarskih podjetij. Leta 1950 je 125 izbranih podjetij izvolilo prve delavske svete.
V zdravstvu, kakor tudi v samem Celju, kjer je bila takratna bolnica republiška zdravstvena ustanova, zasledimo pričetek uveljavljanja samoupravljanja leta 1953. V tem letuje namreč Mestni ljudski odbor Celje, svet za zdravstvo in socialno politiko s svojo odločbo št.: 578/59 določil Upravni odbor Bolnice.
V uprhvnem odboru so bili:
L Golc Edvard, direktor Lesne industrije Savinja Celje, predsednik,
2.	Loštrk Milan, direktor Zavoda za socialno zavarovanje,
3.	Šušteršič dr. Zvonimir, direktor Bolnice Celje,
4.	Hercog Dušan, delavec Elektroinštalacije Celje,
5.	Štor Štefan, uslužbenec Železarne Štore,
6.	Hajzinger Dušan, rudar iz Titovega Velenja,
7.	Štrukelj ing. Janko, direktor organskih barvil Celje,
8.	Bricman Franc, mojster v Cinkarni Celje,
9.	Svetek Andrej, direktor Železarne Štore,
10.	Rojnik dr. Alojz, zdravnik internist iz Bolnice Celje,
11.	Jazbinšek Hilda, med. sestra iz bolnice Celje,
12.	Vipotnik Marija, bolničarka iz Bolnice Celje,
13.	Bohorč Franc, pek iz Celja.
Sestav upravnega odbora in njegove pristojnosti kažejo, da gre za začetek samoupravljanja, kjer zaradi narave dejavnosti sodelujejo predstavniki širše družbene skupnosti. Upravni odbor je sodeloval tudi pri reševanju zadev s področja financ, plana, kadrov, družbenega standarda. Poleg teh področij se je vključeval v vsa pomembna vprašanja v zvezi z zdravljenjem bolnikov, odnosov do bolnikov ipd.
V	kasnejšem obdobju se sestav članov upravnega odbora sicer spreminja, pristojnosti pa ostanejo nespremenjene.
Kot pomožni organ upravljanja je v letu 1955 oblikovan »strokovni kolegij«. Sestavljali so ga vsi predstojniki oddelkov in vodje pomožnih medicinskih enot. Kasneje postane ustanovitelj Okrajni ljudski odbor Celje. Akte o organizaciji in poslovanju sprejema upravni odbor, potrjuje Svet za zdravstvo OLO Celje.
Leta 1958 je prešla v pristojnosti upravnega odbora investicijska politika in tako tudi neposredna izgradnja bolnice.
Razvoj na investicijskem področju, vzporedno s tem tudi na kadrovsko organizacijskem in strokovnem kaže, da so mejniki začrtani leta 1953-1958 pomembno prispevali k razvoju zdravstva. Takrat je zdravstvo v Celju pridobilo nove objekte.
Že leta 1959 so bili dograjeni objekti: fizioterapija, obrtne delavnice, dograjen je bil nevropsihiatrični oddelek v Vojniku. Izvršena je adaptacija II. nadstropja ginekološkega oddelka, na novo je dograjen očesni oddelek.
V	času od leta 1959 do 1982 je bila izvršena adaptacija oz. so bili dograjeni pomembni objekti, kot: operacijski trakt ginekologije, celotna adaptacija t. i. Gizeline bolnišnice, porušen derrpatovenerološki oddelek in njegova dejavnost prestavljena v Novo Celje, izvršena adaptacija infekcijskega oddelka, laboratorija, na novo zgrajen patomorfološki oddelek in ob njem razširjen otroški oddelek z 22 posteljami, na novo zgrajen objekt pralnice in toplarne, začeta izgradnja polikličnega ambulantnega objekta v okviru modernizacije bolnišnice.
Tudi na področju osnovnega zdravstvenega varstva so bili zgrajeni novi zdravstveni domovi oz. zdravstvene postaje in opravljene večje adaptacije:
v občini Celje:
-	zgrajeni novi zdravstveni postaji v Vojniku in v Štorah
-	zgrajen prizidek pri zdravstvenem domu v Celju za potrebe protituberku-loznega dispanzerja in medicine dela ter
-	adaptiran A in B trakt zdravstvenega doma Celje
v občini Laško:
-	zgrajen nov zdravstveni dom Laško
-	zgrajena zdravstvena postaja Radeče
v občini Slovenske Konjice:
-	zgrajen nov zdravstveni dom Slovenske Konjice
-	pridobili so tudi potrebne prostore oz. adaptirali v Vitanju, Zrečah in Ločah, v občini Štentjur:
-	zgrajena nova zdravstvena postaja Planina
-	zgrajen prizidek pri zdravstvenem domu Šentjur in
-	adaptiran zdravstveni dom Šentjur
v občini Šmaije:
-	zgrajene nove zdravstvene postaje v Podčetrtku, Kozjem in Rogaški Slatini
-	zgrajen nov zdravstveni dom v Šmarju in
-	adaptirana zdravstvena postaja Rogatec
v občini Sevnica:
-	zgrajen nov zdravstveni dom v Sevnici v občini Žalec:
-	zgrajene nove zdravstvene postaje Prebold, Vransko, Liboje
-	adaptiran ter nadzidan zdravstveni dom Žalec
Kljub dosežkom na vseh ravneh še ne smemo biti povsem zadovoljni. Obletnica nas tudi zavezuje. 5. seja CK ZKS poudarja nujnost združevanja dela in sredstev tudi na področju družbenih dejavnosti. Gospodarske razmere narekujejo potrebo po boljši produktivnosti, po usklajevanju družbenoekonomskih odnosov in racionalnejši porabi vseh oblik potrošnje. Toda, razvojna pot samoupravljanja v Jugoslaviji kaže, da so se uresničile besede Edvarda Karelja:
»Socializem lahko raste samo iz iniciativnosti milijonskih množic, ob pravilni vodilni vlogi proletarske partije oz. najnaprednejših zavestnih socialističnih sil...«
(Monitor št. 11/83) * V
(Nadaljevanje s 4. strani)
Neefikasno delo na preventivi
Rehabilitacija je ravno tako važen moment, ki olajšuje ponovno aktiviranje invalidov dela. Dosedanje izkušnje so v naši državi pokazale, daje z multidisciplinar-nim pristopom do rehabilitacije dana možnost za napredek, za hitrejšo in boljšo integracijo invalidov v družbo.
V	skladu z zakonskimi predpisi in društvenimi dogovori, ki regulirajo pravice posameznih kategorij invalidov, je neobhodno, da se na nivoju federacije prouči možnost za izenačenje kriterijev. Med drugim se tukaj misli tudi na davke in carinske olajšave ali na druge predpise. Na tej seji, ki je bila že peta po vrsti, kar je bil ustanovljen odbor, je bila tudi osvojena odločba o pokroviteljstvu jugoslovanskega odbora za Mednarodno leto invalidov Združenih narodov 1981. Ta predstavlja posebno priznanje, ki se dodeljuje organizacijam, združenjem in posameznikom za izredne dosežke in uspehe pri izboljšanju društvenega položaja invalidov.
V	času zasedanja je delegacijo jugoslovanskega odbora sprejela tudi predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. Pri tej priložnosti je prevzela pokroviteljstvo MEDNARODNEGA LETA INVALIDOV skupaj z Dordom Jakovljevičem, predsednikom zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno zaščito.
Iz dela OOZS Železarna Štore
OO ZS TOZD ENERGETIKA
Energetiki v akciji očistimo okolje (foto Arzenšek)
Ta osnovna organizacija je zelo dejavna. Znano je, daje zaradi štiriizmenskega dela sindikalna in druga aktivnost otežena. Pretok informacij med skupinami delavcev, razmeščenimi prostorsko daleč vsaksebi, pa je zahvaljujoč živahnosti sindikalnih aktivistov zelo dober.
Tako so tudi akcijo »očistimo svoje okolje« vzeli v tem TOZD zelo resno. Na delo v prostem popoldanskem času 19. aprila je prišlo dvajset delavcev. V šali in sploh v veselem vzdušju je popoldan hitro minil, okolje obratov TOZD energetika pa postalo zopet čisto in urejeno. Za vzgled bi navedli še predvsem zato, ker je bila osnovna organizacija omenjenega TOZD ena redkih, ki je pristopila in izvedla letošnjo akcijo čiščenja. Le tako naprej!
Komisija za informiranje
ob ustanovitvi. Mislim, daje planinstvo najboljša rekreativna dejavnost, še posebej za industrijskega delavca. Tam gori na vršacih si daleč od vrveža in mestnega smoga, torej se lahko nadihaš svežega zraka za teden nazaj in naprej, za ves čas, ki ga prebiješ v nezdravem tovarniškem okolju. Planine nadoknadijo človeku dolinske izgube in če jih enkrat vzljubiš, te privežejo več-nase. Njim človek še ni mogel vriniti večji del škodljive volje.
SLAVKO FIDLER
ŽELEZAR:
Verjamemo, da se boš sedaj kot predsednik društva še bolj boril za čisto okolje. Ali pa imate to dejavnost v svojem programu?
SLAVKO:
Sin delavske družine je, letnik 1944, torej vojno dete. Rojen v Štorah, je ostal kraju zvest vseskozi. Je delovodja v livarni valjev in stanuje z družino na Lipi. Kot zvest privrženec planinstva je lani zamenjal dolgoletnega predsednika PD Železar tovariša Gradišnika, ki je opravljal to dolžnost od nastanka društva pred desetimi leti. Slavko je miren in skromen človek, kot vsi ljudje, ki ljubijo naravo.
ŽELEZAR:
Od kdaj in zakaj si planinec? SLAVKO:
Že 16 let star sem začel zahajati v hribe, torej sem se včlanil v PD Železar že
Naša aktivnost poteka točno po sklepih in dogovorih konferenc in sej upravnega odbora. Seveda je ena izmed prvih naših nalog nenehna skrb za čisto okolje. V društvu deluje usposobljena Gorska straža, katere naloga je navajati ljudi na snago v naravi, vzgajanje mladega rodu in še mnogo drugega, vse tja do organizacije očiščevalnih akcij. Tu smo še dokaj uspešni, toda proti smogu smo nemočni. Planinska zveza Slovenije se bori v imenu nas za čisti zrak, toda ta boj je podoben borbi Don Kihota z mlini na veter. V okviru programov izvajamo še spominske pohode, visokogorske ture, orientacijska tekmovanja in še veliko drugega. Denarno krijemo vso dejavnost sami s članarino. Edino tovarniški sindikat nam. pomaga z
SLAVKO:
Delo z najmlajšimi je naša posebna dejavnost. Ne le v OŠ Štore, tudi v VVZ Štore in OŠ Fran Roš v Celju delujeta sekciji. S planinskimi šolami krepimo ljubezen mladega rodu do narave in domovine, obenem pa so te sekcije šola tovarištva in medsebojne pomoči. Mislim, da je to pač najpomembnejše, čeravno vsi ti mladi ljudje ne ostanejo planinci. Sedaj smo dobili nov oziroma star prostor na Lipi, ki ga sami preurejamo. Tudi nekatere TOZD v Železarni nam pomagajo.
ŽELEZAR:
In za konec, Slavko, namesto vprašanja, tvoja misel?
SLAVKO:
Našemu delovnemu človeku čimbolj približati lepote narave in gorskega sveta. To je naš glavni moto. Seveda želim, da bi bila tudi v bodoče naša aktivnost čim boljša. Pridobiti moramo še več članov, s tem v zvezi bomo usmerili dejavnost na ŠKIMC in štorsko KS. Zavedamo se, da bomo le z množičnostjo uspeli pri svojih ciljih.
Razgovor vodil: Jok
Delo vrtnarskega krožka OŠ Štore
Na naših sestankih smo velikokrat izrazili željo, da bi imeli na našem lepem šolskem vrtu svojo obdelovalno površino. Ta želja se nam je izpolnila letos aprila meseca. Severni del vrta - ob ograji, nam je preoral in zbranal tovariš Šuhel Stefan.
Preorani del smo razdelili na 4 dele. Tri dele smo namenili za pridelavo zelenjave, en del pa za zdravilne rastline.
Ustanovili smo vrtnarski krožek v katerem so vključeni učenci od 4. do 7. razreda. Krožek šteje 28 članov.
Pri delu pa sodelujejo še naslednje tovarišice in tovariš: Kristan Flelena, Opa-lič Fanika, Rovšnik Anica in Košele Marjan.
V	zadnjem tednu aprila smo posejali nekaj povrtnin in zdravilnih rastlin. V začetku maja pa smo posadili sadike zdravilnih rastlin, katere smo dobili v Hmeljarskem inštitutu v Žalcu s katerim sodelujemo. Tako sedaj raste na našem vrtičku 16 vrst rastlin in nekaj povrtnin.
V	sušnem obdobju smo člani pridno zalivali posejana semena in sadike. Vsi radi in z veseljem sodelujemo in se veselimo dela. Ko ne bomo delali na vrtu, bomo spoznavali nasajene rastline.
Ker za to delo nimamo dovolj orodja, smo prosili za pomoč in sodelovanje KS Štore. Obljubili so nam, da bodo pomagali. Že v naprej se lepo zahvaljujemo!
Na sestanku članov Sveta za delo s pionirji so nas seznanili s tem, da nameravajo večji del našega vrta uporabiti za parkirni prostor. Kaj nam res ne morejo pustiti ta z našimi rokami urejen vrt? Mi ne dovolimo, da bi naše delo in veselje šlo po zlu, ampak želimo čimveč sodelovanja, saj se ukvarjamo z nečem, kar nas usposablja in vzgaja za življenje.
Tajnica vrtnarskega krožka Žohar Dragica
NAŠA MLADINSKA ORGANIZACIJA PREJELA »SREBRNI ZNAK ZSMS«
Zvezna štafeta mladosti - simbol bratstva in enotnosti ter privrženosti Titovim idejam, je v sredo, dne 11. maja prispela v Celje, kjer so ji Celjani v hali Golovec pripravili slovesen sprejem.
Čeprav je na prireditveni prostor prispela šele okoli 20. ure, se je prireditev pričela že veliko prej. V programu je sodelovalo veliko mladih iz osnovnih in srednjih šol, delovnih organizacij, vojakov in društev. Višek uspeha pa je nastopil, ko je Stane Rozman, znani celjski atlet in vzoren mladinec, prinesel zvezno štefetno palico na prireditveni prostor v dvorano Golovec.
Na slovesnosti ob sprejemu štafete mladosti v Celju so bila podeljena tudi letošnja mladinska priznanja - »Srebrni znak ZSMS«. Srebrne znake ZSMS je prejelo pet posameznikov in mladinski
organizaciji Plesno gledališče iz Celja in Mladinska organizacija ŽELEZARNE ŠTORE.
Podelitev najvišjega občinskega priznanja, ki ga je letos prejela naša mladinska organizacija pomeni vsekakor priznanje vsem mladim v Železarni Štore, hkrati pa tudi vzpodbudo in še dodatne obveze za še kvalitetnejše in uspešnejše delo v bodoče.
Salobir Zdravko
slovenske
železarne
ljubljana
majhnimi dotacijami, ki jih kar najbolj gospodarno izkoristimo.
ŽELEZAR:
Večkrat se sliši sicer v šali izrečena trditev, da ste planinci »osvajalci nekoristnega sveta«. Tvoj komentar?!
SLAVKO:
Res je, vendar to drži le za one spodaj, ki ne rinejo brez avta v hrib. Pravzaprav še za one ne. Ti ljudje se pač ne zavedajo, da so ljudje s svojimi gozdovi pljuča in filter človeštva. »Nazaj k naravi«, ni brezsmiseln rek filozofa. Vsem tovarišem, ki mislijo nasprotno, bi svetoval da preberejo knjigo francoskega avtorja Lionella Terrya »Osvajalci nekoristnega sveta«, pa bodo dobili kompleten odgovor. Ja, nekateri pravijo tudi, da gora ni nora, le tisti je nor, ki gre gor. Sam hodim že 26 let v planine, pa nisem gori opazil niti ene norišnice, so vse v dolini.
ŽELEZAR:
Menda imate tudi na štorski osnovni šoli vzorno organizirano planinsko sekcijo. Vam ta podmladek ostaja zvest?
Kadrovske vesti
V mesecu aprilu so bile v naši orgni-zaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Pavlič Srečko, KV strojni mehanik -jeklovlek; Peci Stanislav, NK delavec -valjarna I; Bevc Drago, NK delavec - valjarna II; Gračner Srečko, NK delavec -valjarna II; Korošec Mojca, SS ekonomski tehnik - trženje; Majstorovič Gordana, NK delavka - komunala; Petrovič Marko, NK delavec - valjarna I; Arbaj-ter Marinko, NK delavec - valjarna I; Lesjak Marko, NK delavec - TT montaža; Prekatič Vladimir, NK delavec - livarna II; Kadrič Fikret, NK delavec - livarna II; Kalkan Osman, KV šofer-jeklovlek.
Iz JLA so se vrnili:
Leban Branko, VS dipl. str. inženir -priprava vzdrževanja; Gračnar Mirko, NK delavec - jeklarna; Vitasovič Ivan, KV strugar - mehanična delavnica.
Zaradi kršitve delovni obveznosti so odšli:
Kotnik Alojz, KV kmetovalec - livarna II; Murič Nijaz, NK delavec - valjarna I; Močnik Rudolf, KV ključavničar -VTS; Milojevič Miloš, KV strojni kalu-par - livarna II; Zalokar Martin, NK delavec - livarna II; Žaberl Jožef, NK delavec - valjarna II; Ibrahimovič Kasim, NK delavec - valjarna I; Pušnik Frančišek, NK delavec - valjarna II; Bosič Slavko, KV ključavničar - TT montaža; Gajec Ivan, NK delavec - livarna II; Peci Stanislav, NK delavec - valjarna I.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Trebše Matjan, NK delavec - livarna I; Kramperšek Stanislav, gasilec - služba varstva pri delu; Cvikl Anton, KV varilec - VTS; Fistrič Marijan, NK delavec - valjarna I.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi sta odšla:
Bračun Željko, NK delavec - livarna I in Fajt Ivica, KV strojni ključavničar -TT obdelava.
V JLA so odšli:
Pirš Ivica, KV strugar - MO valji; Merdanovič Ismet, KV ključavničar -jeklarna; Vodišek Jože, NK delavec -jeklovlek; Vlahovič Dragutin, NK delavec - livarna II; Ohnjec Dragutin, žetja-vovodja - valjarna II; Vrhovšek Miran, KV strugar - MO litina; Guček Marko, PK upravljalec plinskih naprav - livarna II; Zajc Anton, KV strugar - MO litina; Bezjak Ljudevit, KV strugar - MO valji; Čanžek Srečko, KV ključavničar -MO valji; Somek Nikola, NK delavec -valjarna II; Krajcar Zlatko, KV strugar-valjarna II; Burger Peter, KV elektroin-stalater - elektroobrat; Jelen Franc, NK delavec - GKSG; Jager Erik, inženir strojništva - vodstvo TT; Recko Bojan, KV ključavničar - jeklovlek; Kovačevič Brane, KV ključavničar - VTS; Stojič Vlado, KV ključavničar - TT obdelava; Pregelj Mirko, KV ključavničar - TT obdelava; Selič Srečko, NK delavec - jeklovlek; Penič Vili, KV mehanik kmet. strojev - TT montaža; Bukovšek Franc, KV strojni ključavničar - valjarna II; Hercog Ivan, KV elektrikar - elektroobrat; Fendre Cveto, dipl. ing. el. tehnike - merilna služba; Leskovar Dušan, KV strugar - MO valji; Lupšina Janez, voznik viličarja - transport; Zvonar Branko, KV ključavničar - mehanična
del.; Drofenik Martin, KV strugar - MO litina; Drobnak Milan, žerjavovodja -jeklarna; Javorič Vinko, KV el. mehanik - valjarna I; Hržina Zvonko, KV ključavničar - valjarna II; Dvoršak Ladislav, KV ključavničar - jeklovlek; Turk Janez, KV ključavničar - el. obrat; Podgoršek Edvard, SS strojni tehnik - valjarna II.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Mihevc Irena - DS za finančno računovodske posle, Guček Metka - DS za finančno rač. posle; Iskrač Alojz - elektroplavž; Verhovšek Milena - DS za ekonomiko in organizacijo; Brečko Janko - mehanična delavnica; Antolič Miroslav - jeklarna; Tacer Franc - livarna I; Novak Jožica - GKSG; Zidar Štefan - projektivni oddelek.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Topolšek Marko - elektroobrat; Rožman Dušan - merilna služba; Kolar Matjan - mehanična delavnica; Leskovšek Milan - vzdrževanje; Duranovič Sej-fo - valjarna I; Metličar Martin - MO orodjarna; Stojnic Milorad - livarna II; Avdiu Redžep - livarna I.
Vsem iskreno čestitamo.
UPOKOJENI
VIDIC Anton, rojen 6. 3. 1922, stanujoč Štore 251. V Železarni Štore je bil zaposlen preko 35 let. Najprej je opravljal dela in naloge obračunar zaslužka v obračunski službi. Leta 1963 je bil premeščen v kadrovsko službo kot referent za socialno zavarovanje. Po lastni želji je bil leta 1968 zopet premeščen v finančni sektor kot vodja obračuna OD. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
6.	4. 1983 je bil redno upokojen.
FLORJANC Oto, rojen 23. 9. 1928, stanujoč Razbor 33, p. Dramlje. V železarni je bil zaposlen preko 27 let. Delal je v ša-motarni kot vlagalec opeke. Leta 1973 je bil zaradi ukinitve šamotarne premeščen v livarno I na dela in naloge ta-lilca II in nazadnje izpraznjevanje form.
3. 4. 1983 je bil invalidsko upokojen.
VREČKO Karl, rojen 31. 5. 1930, stanujoč Vrunčeva 25 c, Celje. Prva njegova zaposlitev v Železarni Štore je bila leta 1946 do 1950. Po odsluženju kadrovskega roka si je ponovno pridobil, lastnosti delavca v naši organizaciji združenega dela, in to v jeklarni kot žerjavovodja. Od leta 1954 je opravljal dela in naloge elektrovarilca in nazadnje kot vodja delovne izmene na elektroplav-žu.
15. 4. 1983 je bil redno upokojen.
PESTIVŠEK Stanislav, rojen 14. 9. 1931, stanujoč Turno 23, p. Gorica/Sliv-nici.
Skupne delovne dobe v naši organizaciji združenega dela je imel preko 32 let. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD valjarna I. Opravljal je dela in naloge na različnih delovnih mestih, nazadnje kot operativni vodja del. procesa valjanja na fini progi.
Redno je bil upokojen 30. 4. 1983.
GERK Boris, rojen 11.9. 1927, stanujoč Stopče 3, p. Grobelno. V naši organizaciji združenega dela je bil zaposlen preko 24 let. Delal je v investicijskem skladišču in je leta 1973 postal vodja skladišča. Kot vodja investicijskega skladišča je delal vse do upokojitve.
30.	4. 1983 je bil redno upokojen.
KRAMPERŠEK Stanko, rojen 2. 5. 1926, stanujoč Iršičeva 12, p. Celje. V železarni se je zaposlil leta 1949 kot čisti-
lec litine v livarni II. Leta 1964 je bil premeščen v TOZD elektroplavž na dela in naloge dozetja. Dela dozerja je opravljal vse do upokojitve.
30.	4. 1983 je bil redno upokojen.
DROBNE Stanko, rojen 7. 5. 1928, stanujoč Loka pri Zusmu 83, p. Loka/Žusmu. Skupne delovne dobe v naši delovni organizaciji ima 31 let. Najprej je delal v valjarni kot dvigalec grobe proge. Leta 1957 je bil premeščen na elektroplavž. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil v letu 1968 zopet premeščen v skladišče nabave kot skladiščnik. Opravljanje poslov del v skladišču je delal vse do upokojitve.
30.	4. 1983 je bil redno upokojen.
GAJŠEK Karl, rojen 1. 10. 1925, stanujoč Kostrivnica 10, p. Šentjur. V železarni je bil zaposlen 30 let. Najprej je delal na ekspeditu kot transportni delavec. Leta 1969 je bil premeščen v valjarno I na dela in naloge valjaija. V istem obratu je opravljal še dela pečarja in vlagatelja gredic v plamensko peč. Opravljanje zahtevnih valjarskih del pa je opravljal vse do upokojitve.
3. 4. 1983 je bil invalidsko upokojen.
ŽIBRET Anton, rojen 15.1. 1929, stanujoč Štore 141. V Železarni Štore seje zaposlil leta 1954 kot paznik elektrod na elektroplavžu. Leta 1963 je bil premeščen v mehanično delavnico na dela in naloge strojnega ključavničarja. V istem obratu je opravljal še dela strojnega mehanika specialista, skupinovodje in nazadnje oskrbovanje z rezervnimi deli in gospodarjenje z osnovnimi sredstvi.
29.4.1983 je bil invalidsko upokojen.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Šport, šport, šport
HOKEJ!
»Pridite na hokejski spektakel!« je vabil plakat vse ekipe in burne navijače. Ob jezeru na Blagovni se je zbralo kar 60 tekmovalcev in 30 gledalcev. Po žrebu, ki se je ravno izvedel že pred začetkom tekmovanja, so ekipe zbrali v dve skupini, in sicer so prvo skupino tvorile valjarna II, priprava proizvodnje MO in jek-lovlek, drugo skupino pa priprava proizvodnje 107. p., konstrukcija in vzdrževanje.
Igrali smo na dveh igriščih, in sicer na levem in desnem, ob bučnem navijanju gledalcev. Srečanje sta sodila tov. Selič Edi in Razboršek Danilo.
Ob sončnem vremenu so se ekipe začele na mehkem ledu boriti za točke v skupinah.
Rezultati v skupinah:
Skupina A:
valjarna II : MO valjarna II : jeklovlek MO : jeklovlek
Skupina B:
PP.	107 : konstrukcija
PP.	107. : vzdrževanje
vzdrževanje : konstrukcija
4:2	prva valjarna II
4:1	drugi MO
4:2	tretji jeklovlek
3:0	PP. 107. p. prva
2:1	vzdrževanje drugo
8:1	konstrukcija tretja
V finalnih obračunih so bila srečanja trda, celo sonce se je skrilo pod snežnim viharjem.
1.	- 2. mesto:	valjarna II : PP. 107. p.	7:2
3. - 4. mesto:	vzdrževanje : PP MO	1 : 0
5.	- 6. mesto:	konstrukcija : jeklovlek	0 : 3
Končni vrstni red:
1.	valjarna II	4. PP MO
2.	PP. 107. p.	5. jeklovlek
3.	vzdrževanje	6.	konstrukcija
Komisija v široki sestavi je izbrala še najboljšega igralca turnirja: priznanje je podelila tov. Lubeju Tonetu, kije sprejel kot kapetan ekipe valjarne II tudi priznanje za osvojeno 1. mesto in s tem obveznost organizacije naslednjega odprtega prvenstva v hokeju za Železarno Store. Za najboljša sodnika sta bila izbrana edina sodnika, ki sta sodila; oba sta prejela priznanje. Zadnje-uvrščena ekipa konstrukcije je sprejela v trajno last petrolejko v upanju, da se do drugega leta najdejo.
Prvenstvo je popolnoma uspelo in upam, da bo drugo leto še več prijavljenih ekip.
Konda
S srečanj v hokeju na ledu. Zgoraj: Kje je ploščica - pak? Spodaj: Zmagovalna ekipa Valjarne II. (foto Konda)
KOK Viktor, rojen 11. 3. 1932, stanujoč Krajnčiča 27 a, p. Šentjur. V železarni je bil zaposlen preko 34 let. Najprej je delal v šamotni kot ročni oblikovalec. Leta 1973 je bil zaradi ukinitve samotne prerazporejen v TOZD livarna II kot čistilec litine. V livarni je opravljal še dela odbijalca in pred upokojitvijo delo adjusterja.
30. 4. 1983 je bil redno upokojen.
(Nadaljevanje s 7. strani)
BOROVŠAK Franc, rojen 3. 11. 1928, stanujoč Kompole 65, p.'Štore. Prva njegova zaposlitev je bila v Cinkarni Celje. V letu 1956 si je pridobil lastnosti delavca v naši organizaciji združenega dela kot vtikalec VI. ogrodja. V valjarni je opravljal še dela in naloge tehtalca, valjarja, predvaljarja fine proge in nazadnje predvaljar grobe proge.
23.4.1983 je bil invalidsko upokojen.
Zahvala
Zahvaljujem se vsem, ki ste pospremili dragega moža in očeta IVANA JAZBINŠKA iz Pečovja na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujem sodelavcem Livarna I, priprave proizvodnje in sosedom za pomoč in razumevanje, govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Žena Marija z otrokoma
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JURIJA KAČIČNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo govorniku iz livarne, sindikatu Železarne Štore, godbi Železarne Štore, gospodu župniku za opravljen obred, vsem DPO, sodelavcem iz TOZD MO, TT in PP, MO in tov. Pavliču za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoča žena Fanika ter sinovi in hčere z družinami
Zahvala
Ob nenadni smrti našega sina in brata JOŽETA ŠKOFLEKA se toplo zahvaljujemo sindikatu Železarne Štore, godbi na pihala, govorniku iz TOZD transport tov. Ramšaku, Gustiju Ulagi in VVZ Štore ter gospodu duhovniku za tople besede in obred ob odprtem grobu.
Žalujoči: mama, brata Albin in Branko ter sestri Anica in Marica z družinami
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija DOBRAJCA AVGUSTA se
iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo tov. Klajnšku za poslovilne besede, OZS za darovane vence in godbi na pihala.
Žalujoča: žena Helena sin August z družino, hčerki Helena in Ogla z družinama
Zahvala
Ob smrti ljubega moža, očeta in dedija SREBOTA FILIPA iz Strmca, upokojenca Železarne Štore, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga obdarili s cvetjem in nam izrekli sožalje. Hvala Železarni Štore in sindikatu za vence ter godbenikom za igrane žalostnike v spremstvu in ob pogrebni svečanosti. Posebej pa se zahvaljujemo tov. Tajnikarju Janezu za poslovilni govor, ki ga je podal tako izčrpno in opisal pokojnikovo življenje ter delo nekoč v železarni oziroma v samotami.
Prav lepa hvala vsem, ki ste karkoli storili za njegov spomin.
Žalujoči: Žena, sin Filip z družino, ostali sinovi in hčerke ter vsi sorodniki.
Dopisujte v
¿tb\skL
ŽELEZAR
ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne .20. 2.1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.