^ dan razen sobot. ln praznikov. J^ed daily except Saturdaja. gundajn and Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravniiki prostori: 1607 South Lawndala Ave. Office of Publloatkm: MIT South Lavrndalo Am Tolephona, RockwoU 4904 Cona lisU jo 18.00 Bntmd M •t iSTcSsS S S^rSft CHICAOO 23. ILU TOREK. 24. AVGUSTA (AUOUST 24). 1943 Subscrlptlon |0.00 Ysarly ŠTEV.—NUMBER 165 Acceptanco for asaillng st special rate of postage provided for jn section 1100. Act of Oct 8. 1917. authoriied on Juno 4. 1918 Harkov, jeklarsko mesto, I padel ruski armadi v roke Nemčija izgubila milijon mož na ruski fronti od 5. julija. Ruske čete prodirajo tudi v okolici Briantka in na južni fronti ob Doncu.— Zavezniški bombniki se je jo smrt in razdeva-nje. Salerno v Italiji in nemške kemijske tovarne v razvalinah Moskva. 23. aVg.—Sovjeti uradno poročajo, da so danes Rusi okupirali Harkov v Ukrajini s silovitim napadom od juž-nozapadne strani. Ruske čete so v tem napadu strle vsak od-*or nemške posadke, katera je •pobegnila iz mesta, kolikor se je $e mogla rešiti. Sovjetska armada je vzela Harkov v zadnjem februarju v teku velike zimske ofenzive, katera je pognala Nemce iz Stalingrada in s Kavkaza, toda kasneje so Nemci pojačani z mnogimi divizijami, izrabili deževno pomladansko vreme in ponovno okupirali to mesto. Zdaj so ga izgubili za vedno. London. 23. avg.—Nemški ra-• dio priznava, da so Nemci izpraznili Harkov, središče ruske jeklarske industrije v Ukrajini, ki je danes, kakor pravi nacijsko poročilo, "kup razvalin". Angleški vojaški zvedenci v Londonu komentirajo to vest kot izredno dobro za Ruse in zavezniško stvar. Za Nemčijo to pomeni, da se bodo morale njene horde v kratkem umakniti na zapadno stran Dnjepra. Moskovsko poročilo o bojih na centralni fronti se glasi, da' sovjetske čete napredujejo v oko. licama Briunska in Spri* Demen-ska, kakor tudi na južnem koncu fronte ob Donu. V treh sektorjih je bilo v zadnjih 48 urah čez 9000 Nemcev ubitih in 187 tankov ter 53 letal uničenih. (Zadnjo soboto je Mo*kva uradno poročala, da je nacijska Nemčija izgubila milijon mož od 5 julija, ko je začela svojo pogubno ofenzivo pri Kursku, katera se je kmalu izpremenila v nzivo m umik iz Orla, Bel-8°roda in drugih krajev. Več ko 300,000 Nemcev je bilo ubitih v zadnjih 47 dneh, čez 600,-je bilo ranjenih in okrog 30,-je bilo ujetih. V istem času » Rusi uničili 8400 nemških tankov in 3600 letal ter vplenili 3800 topov.) Zavezniški stan v Afriki. 23. ®vg—Zavezniški bombniki so danes uničili Salerno, važno železniško središče v Italiji južno Neapla. Nemci, ki še vedno »uiajo ovirati zavezniške letal-sk" ekspedicije nad Italijo, so lrru'11 v ^aku okrog sto letal, ki ? brani,a Salerno; od teh je bilo » sestreljenih na tla in zavez-j"*« izgubili pet letal. V fo-**o in nedeljo so zavezniki iz-jubih sedem letal med napadi na Italijo. TT^ London. 23. avg.—Angleški ^br.ik, so v prejšnji noči na- rU kf,miJ*ke tovarne v Lever- »Useni Kf*lna v letal nu. &eit milj severno od v južni Nemčiji. Enajst ' bilo izgubljenih. Bomb-dobro opravili svoj posel. Slovaki pozvani, naj U iz nemških tovoren W,n--Angleški radio je Pozval Slovake, ki de- J' v r„ mikih munjcijikih ^ v ?ih v Avstriji, n. Češkem in Mpugt€ tovarne k. V iyH*U »vojega 22 t. m. U ^lini jeva iena '"kia/a v Španijo? nJ ~Nwn4ko potu ' vest iz Madrida. ."J* ^niu Mussolinija " Sa«, Španija, okrog 27 ;u,no^hodno od Alicanta. Velika delavska zmaga v Avstraliji Curtin ima večino v obeh zbornicah Sy4ney. Avstralija, 23. avg. —Avstralska delavska vlada, kateri predseduje John Curtin, je pri volitvah poslancev v soboto izvojevala največjo zmago v zgodovini svoje stranke. Kolikor je doslej znano, ima delavska stranka v novi spodnji zbornici 44 poslancev izmed 75, dočim volilni izid v devetih okrajih še ni znan, v višji zbornici ali senatu so pa laboritje osvojili vseh 19 mandatov, glede katerih je bil kontest. Vojaški glasovi bodo vsekakor zadržali končni rezultat volitev do konca tega tedna. Na podlagi znanega Izida bo imela Curti-nova vlada v spodnji zbornici enajst glasov večine nad obema nasprotnima strankama (l/nited Country Party in United Aus-tralia party) ali pa bo večina znašala 29 glasov, ako laboritje dobe vae dvomljive mandate. Delavska kontrola v senatu pride šele 1. julija 1944, ko novi senatorji zasedejo svoja mesta razen enega, ki nastopi takoj kot namestnik umrlega senatorja opozicije. V sedanjem senatu ima združena opozicija dva glasova večine, toda z novoizvoljenim namestnikom bodo laboritje imeli enako število glasov in predsednik bo moral odločevati. Pri sobotnih volitvah je delavska stranka v Avstraliji dobila glasove srednjih slojev, ki so dali vladi zaupnico zaradi njenega izvrstnega vodstva vojne. Curtin, predsednik vlade, je po volitvah izjavil, da bo laborit-ska vlada skrbela, da se izkaže vredno zaupanja, katerega ji je dala velika večina avstralskega ljudstva. Zavezniške bombe podrle Kruppove tovarne London, 23. avg.—Napad angleških letalcev 25. julija na Es-sen v Nemčiji je docela uničil 110 poslopij velikega Kruppove-ga sistema—največjega v Nemčiji—tovaren za orožje. Angleški eksperti so to dognali na podlagi kasnejših fotografij, kakor se glasi uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva. Fotografije iz zraka so pokazale, da so vsi glavni deli Kruppove-ga sistema, zlasti veliki plavži, korenito porušeni. Tiskovna napaka na vojnih bondi h Washington, D. C. — Uradniki zakladniikega departmenU so naznanili, da Je bila odkrita tiskovna napaka na petdeoetdo-larskih vojnih bondih 'Tiskarskih škrat" je namreč v drobnem tisku zamenjal šifro $50 s šifro $25. Napako je odkril ne ki črkoetavec v New Yorku še pred par meeeci. Leuns izgubil volitve v lllinoisu Depue, IU. — Delavci v tukajšnji tovarni New Jereey Zine Co ao zavrgli Lew»*ovo unijo District 50 UMWA. Oddali so 120 glasov za to unijo in 4M proti. < Finska ponudila mir sovjetom? Rusija naj pusti Fincem samovlado Stockholm. 23. avgusta.—Eero Vuori, predsednik Zveze finskih strokovnih unij, je prišel v Stockholm s ponudbo za separatni mir z Rusijo. Tukaj je prišel v dotiko z Arthurom Deaki-nom od Kongresa delavskih strokovnih unii v Angliji, ki je na oblaku na Švedskem. Vuorl pravi, da je prišel semkaj po naročilu finske vlade. Mirovni pogoji, na podlagi katerih je finska vlada pripravljena skleniti separatni mir s sovjeti, so po izjavi Vuorija sledeči: 1) Finska je pripravljena odstopiti Rusiji ozemlje v Kareliji, obdržala pa bi Viborg in Hango; 2) Sovjetska unija naj zajamči Finski neodvisnost in prosto pot za dobavo živeža, premoga ln olja lz zavezniških dežel skozi Murmanik in Arhangels; 3) Finska ne bo sodelovala v bojnih operacijah za odstranitev nemških čet (okrog sedem divizij), kl se nahajajo v finski Laplan-diji; 4) Vaino Tanner, finski finančni minister, bo odstavljen i« vlad«; 6) Anglija in Združene države naj zajamčijo Finski, da tudi z«xijo velja Atlantski čar-ter, v katerem so priznane pravice malih narodov. Američani napadli letališče v Kantonu Ameriški stan na Kitajskem, 23. avg.—Ameriški srednjeveliki bombniki so zadnji petek napadli japonsko letalsko bazo v Kantonu kmalu potem, ko so Američani odbUl japonski letalski napad na svojo letalsko bazo v provinci Kvangsi. Dvajset japonskih letal je branild bazo v Kantonu, toda Američani so jih zbili pet na tla in ostale odpodili. Dalje so ameriški bombniki uspešno napadli japonsko bazo Hanoj v Indokini. Sobi ob zaključku kanadske konference Roosevelt govori jutri pred kanadsko zbo rmeo NAČRT ZA PACIFIC-NO OFENZIVO Ouebec, Kanada. 23. avg.— Roosevelt - ChurcViil lova šesta kopferenca bo jutri (torek) zaključena. Ob zaključku bo objavljena formalna Izjava, ki ob kratkem pove, kolikor je mogoče povedati, kaj so zborovale! zaključili. Govor predsednika Roosevelta v Ottawi v sredo se ne bo vršil v poslopju kanadske federalne zbornice, kakor je bilo prvotno poročano, temveč zunaj pred zbornico, kjer se lahko zbere najmanj 100,000 oseb. Kakor poročajo neuradno, se končni razgovori med Rooseveltom, Churchillom in vojaškimi ter momaričniml zvedenci tičejo priprav za veliko ofenzivo na Pacifiku. Iz tega razloga je bil zdaj prvič na teh sestankih navzoč tudi kitajski zunanji minister T. V. Sung, ki se Je posvetoval z vsemi vodilnimi konferenčhlki. Sung je prišel v Quebec z letalom in je imel posebne sestanke tudi • kanadskim premler-jem Kingom in z drugimi kanadskimi državniki. Mnenje prevladuje, d« Je bil med Ameriko, Anglijo in Kitajsko dosežen popolen sporazum glede zadev na Daljnjem Vzhodu. Sveia ameriška armada dospela v Anglijo L o n d o n.—Velik kontingent ameriškega vojaštva je pred dnevi dospel na Angleško brez vsake nezgode. V tem kontingentu je bilo tudi več tisoč zamorskih vojakov. Žene nemških nacistov beže v Švico Bern, Švica.—Žena Hermanna Goeringa, kakor tudi žena drja. Jos. Goebbelsa, dveh glavnih nemških nacijskih glavarjev za Hitlerjem, sta zadnje dni prišli v Švico "na obisk." Koliko časa bo "obisk" trajal, ni znano. Domače vesti Oblaki in posdravi Chicago.—Anton in Mary Ca-larec iz Waukegana, ki se nahajata v goratem Coloradu, pozdravljata uredništvo Prosvete. Ia Clevelanda Cleveland.—Dne 19. t. m. je v bolnišnici umrla Rose Fir, roj. Zibert, stara 38 let in doma iz Britofa pri Kraju. V Ameriki je bila 35 let in zapušča moža, sina, hčer, očeta, dva brata in sestro.—Pri delu v tovarni ja bil težko poškodovan rojak Anton Šuštar. Kos železa, 500 funtov težak, mu je zmečkal koleno. Nahaja se v bolnišnici.—Dna 17. t. m. je Josephine Mežnaršlč tako nesrečno padla na svojem domu, da si je zlomila roko. Krvavi izgredi na Danskem Danci se otreaa jo nacijske oblasti London. 23. avg.—Krvavi spopadi med nemškimi četami in danskimi patrioti, .ki so se zad nje dni pojavili v glavnem mestu Danske, grozijo, da jih na-cijska oblast zatre z brutalno silo. Danske oblasti apelirajo na ljudstvo, naj ostane mirno, da se izogne nacljskemu terorju, pravijo poročila, ki so dospela sem iz Stockholma. Ta dostav ljajo, da odnošaji med nemško okupacijsko silo in danskimi oblastmi so postali kritični. Odpor danakega ljudstva 80 vsekakor povsročile zavezniške zmage, kar mu daje upanje, da invazija evropske celine ni več daleč. Danci so začeli nastopati proti Nemcem po vsej državi, kar potrjujejo drastični ukrepi nacijskih oblasti. Na otoku Fyn je bilo ubitih 30 Nemcev in 23 Dancev, nakar so nacijske oblasti poslale na otok dodatne oddelke gostapovcev, da zatrejo upor.K V tukajšnjih zavezniških krogih prevladuje mnenje, da !><> danski kralj Kristian X odstopil, ako nacijske oblasti uvedejo vojaško diktaturo. Danski kralj se je baje sestal z nacij-skimi predstavniki v Kodanju z namenom, da se prepreči sedenja krizi. Sovjetski načrt za obnovo dežele - Mnogo koncesij za ruske kmete Moakva. 23. avg.—Sovjetska vlada je v sporazumu a centralnim odborom komunistične stranke objavila dekret za rekonstrukcijo vseh krajev v Ukrajini in severni Rusiji, ki so bili in še bodo osvobodeni izpod nemške okupacije. V ta namen je bil imenovan poseben odbor, ki bo vodil delo obnove. Dekret obnove vsebuje deset sekcij in prva sekcija določu obnovo stanovanjskih hiš za delavce in kmete v okoliših Ržev, Kursk, Orel, VoroneŽ, Kalinin, Stalingrad, Rostov, Krasnodar in Stavropol. Delavci in kmetje v teh osvubodenih krajih Še da nes prebivajo v brlogih in deloma v šotorih med razvalinami bivših mest. Tovarne sa gradbeni material bodo takoj pričele z obratom. Železniški koraisariat je dobil nalogo, da čim prej zgradi 122 novih železniških postaj v omenjenih mestih in ob progah, ki vežejo te kraje. __j Dalje dekret določa zgraditev 23 šol za tehniški pouk s 400 učenci vsaka in poleg tega dovolj poslopij za bivanje 11,300 dijakov ln domove za otroke. Glavni problem Je obnova kolektivnih kmetij. Kmetje na teh kolektivah so dobili mnogo koncesiji oproščeni so mnogih običajnih obligacij. Dajatve pridelka državi so večinoma znižane za 50 odstotkov, dočim so sorodniki vojakov popolnoma oproščeni vsakih dajatev za dobo ro-krmštrukdje. Dekret nadalje določa, da se Ima čim prej povrniti živina, ki je bila evakuirana ob času nemškega prodiranja na vzhod Rusija Tukaj je vštetih 127,170 glav goveje živine, 381,421 ovac ln koz ter 51,388 konj. Stroški obnove bodo ogromni. Preračunani so na milijardo rub-ijev in rusko ljudstvo si bo moralo odreči marsikatero ugodnost za dolgo dobo. Japonci pustili le "duhove" na Kiski Odkurili so pod zattito megle i H Od nekod na severu. 23 avg. Ko so Američani ln Kanadčani 15. t. m. stopili na otok Kisko v AleuUkern otočju, ki so vleče od A laske proti japonskim KurU-skim otokom, so nsšli tamkaj veliko letališče, bazo za podmornice In vojaško "kempo", v kateri so celo bili žakljl rlža ln drugega skromnega živeža, ampak nobenega Japonca, Domndva se, ds Je bilo na Kiski okrog 10,000 Jsponcev, Kako se je ta močne posadka Izmuznila skozi ameriški) blokado, Je velika uganka. To Je prvi primer v vojni z Japonsko, da Je večje število Japoncev odneslo jMrte bro* boja. Vsrka kor Je bilo poveljstvo japonske posadk* uverjeno, da bo vaak boj zaman, kadar Američani navale na Kisko in ponovi ae tragodija na otoku Attuju, kjer je bila vsa japonska posadka uničena-po je na tihem tn pod zaščito gost* megle izpraznilo otok, Japonci so menda ušli v podmornicah, kajti ameriški letalci, kl so dnevno strašili Kioko, niso opazili nobene ladje na morskem površju v bližini otoka. A leo t s ko otočje je zdaj |*»pol-noma v rokah Američanov, kl bodo ta otoke porabili za boso napadov na Japonske Kurilake otoke, kateri so od Um oddal jeni | okrog 800 mil J. utvin0v0v0dp0-kuc ne spremeni vojnih ciljev Moskva trdi, da odpoklic ne pomeni krize REŠITEV POVOJNIH PROBLEMOV Moakva. 23. avg.—Odpoklic Maxtma Lltvinova, sovjetskega poslanika v VVashingtonu, in Ivana M a i s k e g a, sovjetskega poalaniku v Londonu, ne pomeni, da se je sovjetsko stališče glede odnošajev napram zaveznikom spremenilo. Ta vtis Jo dobil Harold Klng, poročevalec angleške časopisne agencije v Moskvi. Spremembo v teh dveh vsftnih dlplomatičnih pozicijah j« izvršil vrhovni sovjetski svet. Mnenje v sovjetskih krogih prevla- 1 duje, da cilji, sovjetske Unije, Anglije in Amerike bodo ostali neizpremenjenl. Glavni namen, da se Nemčija premaga, oatane, tako tudi cilji, da se preuredi povojna Evropa na prijateljski medsebojni način. Sovjetska vlada poudarja, da se je odpoklic Lltvinova in Mai-skega, dveh glavnih aovjetakih diplomatov, lsvršil la zato, kar je nastala potreba, da aa njune zmožnosti in izkušnja porabijo doma baš sedaj, ko se vojna sreča obrača v prid Rusiji. Med tam pa svetuje sovjetski magazin ' Vojna in delavski razred", da konferenca med Ruaijo, Anglijo • in Ameriko ne bi le utrdila strateškega prizadevanja v vojni, temveč bl lahko tudi pomagala rešiti povojne problema. Isti list poudarja, da glavni cilj sovjetske vlade ja, da se uniči nemška vojna mašina, prav tako važno pa je tudi vprašanje, da se uredi pravičen mir, ki bo preprečil vojno. Sovjeti bl tudi radi videli, da bi Amerika ln Anglija priznali odbor bojujočih Francozov. Nobena tajnost ni, da si so- vjetska vlada prizadeva, da zavezniki ne bi priznali nobenega kvizllnškega režima v okupiranih državah. Sovjeti zahtevajo, da se že sedaj doeala sporazum med zavezniki, kl bo garantiral, da se počisti kvlzllnftka golazen iz vseh |K)dJarinljenih dežel. VVaahington. D. C.. 23. avg.— Tukajšnji dlplomatični krogi sl tolmačijo odpoklic Lltvinova In MaUkega ns razne načine, glavni vzrok pa pripisujejo dejstvu, ker zavezniki še niao odprli druge fronte. Dejstvo, da sta oba la dva diplomata bila odpoklicana v momentu, ko se vrši vele-važns konferenca v Quebecu, nl noben slučaj, temveč dobro preračunan diplomatski korak. S tem korakom )« Stalin dal za« voznikom razumeti, da on nl zadovoljen i njihovo vojaško stra-tegijo. Rusija zahteva drugo fronto v zapadni Kvropl takoj. Ona hoče, da s« Nemčija prisili, da umakne /. ruske fronte večje število divizij, kar bV odvzelo Rusiji veliksnsko breme ter ji po-msgslo, da požene sovražnika i svojega ozemlja. To bi pomenilo konec nacijske sile In invazijo nemškegs ozemlja. Poučeni washlngUmski krogi pravijo, da sl Amerika prizadeva, ds ona, ne Rusija, Uvede glavni udarec Nemčiji, Stalin pa misli drugače. Is razumljivih razlogov on teli, da bi to delo opravila Rusi)a, ki je največ pretrpela v tej vojni ter največ doprinesla k /magl v krvi in materialni škodi. Vprašanje ja, kako dolgo boata fiooeavelt in Churchill mogla vztrajati v svoji politiki, ne da bl prietala na moskovske pogoja. PROSVETA THE ENLIOHTENMENT GLASILO Ul LASTNINA SLOVENSKE NAJIODNE PODPORNE ti Jfarotnlna m Zdjuiana driava (iavaa Chtoaga) m lato. $3 00 m pol loto. S1J0 ao šetrt loiaj ao Cklcago te •7.40 ao colo loto. §3.7» ao pol lotoi aa iaosemstvo M4)0. Subacriptioa ratosi tof tha Unltod Staloa (< Canada M-00 por reor. Chicago aad Clooro 17JO por countrioa M.00 por 7*1. Com ogleaov po dogovoru—Rokopisi dopisov la tlankov »o oo vratajo RokopUl Ulororao vaobioa (črUoe. dramo, poaml itd.) ao mojo pošUJetollo lo e »luiaju. še Jo prUošU poštnino. Advertiaiag rato« oa agraoroont MaoitacripU ot and uMoUeilod artkloa wUl not bo roturood. Other •uch oa alorloa. plaft. poanta, eie~ wlll he rotvraod te whoo accompanlod by aaU-addraaaed aad Naslov oa vsa. kar lasa aNk a llatoasi , PROSVETA MI7-M So. Lawndala An. Chicago 21 Illlooia MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin IM Kritične tedenske misli Kapitan Eddic Rickenbacker, mož velikega businessa in nasprot-nik delavskih unij, ki je zaslovel zadnjo jesen, ko je z letalom padel v morje na Pacifiku in potem blodil s četverico mož v kav-čukastem čolnu po morju 23 dni, predno so jih rešili, je bil pred nekaj tedni poslan v Rusijo p« nekem opravku. Pred nekaj dnevi seje vrnil domov in takoj je obelodanil svoje vtise o Rusiji • • • t Rickenbacker zagotavlja Ameriko, da sovjetska vlada ne bo akle-nila separatnega miru z Nemčijo. Rickenbacker ve, da je v njegovih bizniikih krogih največ sumničenja, da bo Stalin puatil zaveznike na cedilu ob prvi priliki, zato smatramo, da to njegovo zagotovilo velja omenjenim krogom, ne pa za ameriško sploinost, katera veruje, da sovjeti ostanejo v vojni do konca. Dalje pravi Rickenbacker, da Rusija napade Japonsko čim bo Nemčija premagana. • • • i Nadalje pravi kapitan Rickenbacker, da je Stalin danes nacionalist in Rusija se stalno pomiče v politični konservatizem Rusija se ne zdnima za nove teritoi ije, zanima se le za obnovo svojih pokrajin, ki so jih Nemci razdejali. Končno pravi Rickenbacker, da Rusija morda izide iz te vojne kot najv^ja demokracija na svetu. Tukaj je kapitan v protislovju. Nacionalizem in politični konservatizem pa največja demokracija ne gredo skupaj. Če se Rusija stalno pomiče v politični konservatizem, kakor on pravi, tedaj se odmiče proč od demokracije! • a. • Interesantne so te sodbe ameriških konservativcev o sovjetski diktaturi. Rickcnbackcr in Davies, oba kapitalista, se strinjata do nekje, da je nacionalistični sentiment v Rusiji danes v ospredju; Willkic, liberalec, se tudi strinja s prejšnjima, da so sovjeti dsnes bolj nacionalni, kakor pa internacionalni. Vsi trije pravijo, da je Stalinova razpustitev komunistične lnternacionale iskrena. Razumeti je treba, kako si ameriftki blznlškl konservativci razlagajo demokracijo. Na Ui stvar ne gledajo toliko s političnega, kakor z gospodarskega stališča. Pri njih je glavni znak demokracije—svoboden privatni business. Ce upajo na to v Rusiji, se motijo. . . Poročilo zastopnika—II Harmlnlo, Pa.—V Meadow Landsu sem se ustavil tudi pri Majku Podboju, ki je pohabljen že polovico svojega življenja. Ko je prišel v to deželo, ga je najprvo vsega polomilo v rovu, leto kasneje ga je pa neki Italijan ponesreči ustrelil, kakor je še Frank Barbič zadnjič poročal. Italijan je ušel, Mike pa je moral sam plačati bolnišnico, toda kroglo ima še vedno v sebi. Italijan je bil sicer pod bondom za tisoč dolarjev, ali Mihata so politiki izigrali. Zahteval je $500 odškodnine, kar je bilo dovolj malo in plačati bl mu jih moral okraj ali kdor je že bond pfe-skrbel in dopustil, da je Italijan ušel. Iz tega se vidi, da je morala biti moč Italijanov v Mea-dow Landsu v tistih časih večja kot pa Slovencev. V Meadow Landsu mi je pomagala mrs. Ažman do novega naročniks Prosveti v osebi Geor-ga Saj o vet za. Oni so Drišll pred nedavniin v to naselbino in niso člani naše jednote. George je že star možak in je na penziji Brat Ažman je tudi ves pobit in zga-ran. Razgovarjal sem se precej tudi pri Andyju Martinčiču. Povedal mi je, da si je njih zet, ki je že nadporočnik, pri vojakih zlomil nogo, ko se je trok prevrnil. Ga pričakujejo domov z ženo, njih hčerjo. Njihov sin, ki je major, je menda v Afriki. Mama Martinčič je sedaj precej bolja, vendar se mora držati zdravnikovih predpisov glede hrane. Martinčič in Tone Tomažin sta ponovila Proletarca, Prosveto pa mrs. Santel, Martin Baje in Frank Ferlltz. Tam sem izvedel tudi slabo novico, da je bil ubit na Havajskih otokih sin Josepha Marsha. Menda je izgubil življenje v letalski koliziji. Mislim, da je bil Andy član SNPJ. Očeta nisem imel prilike videti, ker dala kot krojač pri Johnu Kvar-tlču v Bridgevillu. Moje sožalje družini. Tudi v Strabanu sem slišal eno žalostno novico. Pri Sterle-tovih so dobili vest, da je njihov Ameriški člankarji in radlokomentarci so te dni silno zgovorni ,in Frank Podlegel ranam, ki jih o vzrokih odsotnosti rusk»h predstavnikov na kanadski konferenci. J* dobil na boj***"- Služil je pri Prej omenjeni Rickenbacker, k» sc je pravkar vrnil iz Moskve, atr°Jnicah, Pri najbolj nevarnem pravi, da med sovjetsko vlado <• dane« fce ni znamenja kekm.h razprtij v našem SANSu. Heroj /a slogo je objrktivnost »n nepristranoat ciljev, za katere de- Ime SANS Razprtije pa lahko doživi mo, če bodo «Unl SANSa tlanli s , aptedje pristranske lx|uve uit ir»oluct|e o zadevah, o ka-< «<»> ne vemo ničesar konkretnega in ki m» le sačasnega pomena. SANS..VO nadaljnje delo bo brv/ pomena, ako naaUneU v njem "kio*; i»jt«u dve MJornl stranki, ki boaU vlekli vsaka ft»an m VMkit bo tidila, da imu 1 H»i» ku, ker Je bil tako uljuden. To sem videl tudi iz njegovega pisma, ki ga Jc pisal mami v slovenščini. NI se pritoževal, samo mamo je tolažil, naj ne bo v skrbeh radi nJega. Vprašal sem. kako to, da Je fant znal slovensko pisati. Mama je rekla, da se Je naučil skozi igre, ko sc je vežbal pri Žigmanu—mrs. Zigman je njegova sestra. Tudi tej družini moje iskreno sožalje! Pri Kosmačcvih sem sc pogovarjal s mlado Ženo Johnnyja Opekr, ki le kupila Adamičevo knjigo VVhafs Your Name ln navedla vzrok, zakai jo hoče člta- ti. Rekla je, da je delala pri odvetniku kot tipistka in videla, kako so prezirali po tujezemstvu dišeča imena. Povedala je tudi, kako je njen mož po naključju in nepričakovano srečal Ludvika Zupančiča, odvetnika lz Brough-tona. ki je tudi v Afriki. Ustavil sem se tudi pri Pavči-čevih. Moža ni bilo doma, žena pa mi je dala nekaj okrepčila, ko je videla, da sem zdelan od vročine. Pripovedovala mi je o edinem sinu, kaj ji piše od vojakov in da se dobro počuti. Tako tudi mrs. Lesnikar, čije sin se nahaja v Floridi, menda v šoli. Torej tinti vojaki, ki se vrnejo iz vojne, bodo imeli dosti znanja. Seveda se vsi ne bodo vrnili, toda če bi bili doma, bi jih bilo mnogo tudi na cestah ubitih ali pa v industriji, kjer tudi padajo žrtve.. Torej prijatelji, le pogum, po vojni pa na delo za socializem. V Strabanu sta ponovili Prosveto mrs. Gorup in mrs. Novak. Zadnja se je pritožila, da jo napada {evmatizem in da se mora držati zdravniških predpisov glede hrane. L. Bartelj je ponovil Proletarca in mu dal 50c podpore. Tam sem tudi prenočeval. Njih "border" je rekel, da imam preveč upanja v bodočnost. Weli, upanje je bolj koristno kot pa obup; se človek vsaj bolje ^počuti, dokler živi. V Strabanu sem skušal dobiti še par naročnikov Prosveti, toda bilo je zaman. Imajo raje privatne liste kot svoje lastne. Pravijo, da naši listi izhajajo samo zato, da se tom v Chicagu "redijo", ne pa za koristi članstva in organizacije. Bog jim grehe odpusti, saj ne vedo, da sami sebe žalijo in svojim otrokom izpod kopavajo bolj/to bodočnost. Mogoče jim bodo slednji še kdaj očitali, čei, zakaj ste nam dali življenje, ko pa ste bili sami na strani onih, ki agitirajo za temo. Domov grede« sens se ustavil pri Franku Šuštarju.' Ona mi Je ponovila Pro&vetofJsUwi oče—oče Franka—pa ji dal (R>lar za siromake v stari domovini, čeprav nima nobenih dohodkov. Mož je star že 76 let in še vse prečita, tudi vsak mqj dopis. Pravil mi je, kako je pred 50 leti poslušal Etbina Kristana v Zagorju, kjer je bila stavka premogarjev. Dejal je, da ie Kristan že takrat govoril, da bo pod socializmom tudi .za kmete bolje, ker bodo tudi oni stari, toda pod socializmom bi tudi oni imeli socialno zaščito. ' r V t Možakar je dejal, da ga zelo veseli, ker je Kristan še zmlraj aktiven za siromake. Veseli ga tudi, ker je aam doživel že precej visoko starost in vidi, da bodo naši potomci uživali, kar bi že mi lahko, ako bi ljudje poslušali dobre delavske učitelje. Ker so pa mase sledile krivim prerokom, zato pa Še niso prišle temeljite politične in gospodarsko spremembe. Torej delavci ao sami krivi, če jih tepe palica, ker gazijo po temi za praznimi obljubami nazadnjaških politikov. Torej delavci, naslanjajmo se na svojo moč, ne na moč diktatorjev. Naj šc omenim, da je stari Šuštar daroval veliko vsoU> v zad- nji vojni za Republičansko združenje, to je za svobodno Jugoslavijo, toda se nič ne kesa, kot je rekel, ker njegov namen je bil dober. Ako bi bili imeli dober namen tudi drugi, bi se bila ideja uresničila že pred 24 leti in tudi sedanje vojne bi mogoče ne bilo. Tudi on je mnenja, da se bodo državniki aedaj bolj premislili, predno bodo podpisali slabe pogodbe. Torej ljudje zdrave pameti, pomagajmo povsod v boju za pravico in blagostanje vseh narodov. Živela svoboda in zdrav razum! Anton Zornik. zastopnik. O delu ln SANSu Whlie Valley, Pa.—Zadnjič sem poročal, da sem bil odpuščen od ponočnega stražništva. Danes pa poročam, kako sem delo iskal in ga tu^i dobil. Povedano mi je bilo, da se lahko dobi delo pri Westinghousu v Trafort Cityju, kajti tam da jih najemajo do 65 let starosti. Res sem šel vprašat in v upo-slevalnem uradu so mi povedali, da moram prinesti dve karti, da sem v resnici brez dela in poleg Še državljanski papir. Vse to sem potem nesel v urad, nakar so mi rekli, kadar me bodo potrebovali, me bodo že poklicali. Potem sem šel v Pitcairn, kjer so mi pa povedali, da sem prestar za njih klavnico. Nato sem šel v East Pittsburgh v tovarno VVestinghouse^ kjer sem takoj dobil delo. Toda ko šem šel k zdravniku, mi je povedal, da ta kih ne marajo kot sem jaz. Vprašam ga, kaj je narobe z menoj. Odgovori mi, da imam preveč premogovega prahu v sebi, ko sem delal v majni. Torej zopet smola. Drugi dan sem rekel mojemu Buicku, da bova šla {»ogledat v Jeannette, kaj bom tam izvedel. Res sem vprašal za delo pri El-liott Co. Takoj me vpraša, kakšno delo bi rad in kaj znam. Povem, da sem bil za "vvatchma-na" in oskrbnika. Pravi, da ravno takega potrebujejo za oskrbnika. Takoj sva se dogovorila in mi da karto, da grem k zdravniku. Ta me je takoj potrdil in rekel, naj grem jutri delat. To je bilo 29. julija, ko sem začel delati kot "janitor", po osem ur dnevno in 67c na uro. Drugi dan me pa vpraša, če imam izpričevalo od državnega uposlevalnega urada, da sem v resnici brez dela, ali pa odslovil-ni list, kjer sem prej delal. No, sem si mislil, kaj bo pa sedaj, ker prvo karto mi je vzel v Trafort Cityju, odslovilno pa sem pustil v East Pittsburghu pri VVestinghouse Co. Ker tam dela moj starejši sin, mu naročim, naj mi prinese to karto, kar je tudi storil. In tako sem šele četrti dan nesel pokazat odslovilno karto in bilo je "okey'\ Kot je bllo že poročano, smo v tukajšnji naselbini ustanovili podružnico SANSa Št. 80, to je skupno z društvom 282 SNPJ in 116 ABZ. Vsako društvo je prispevalo pet dolarjev, med rojaki pa smo nabrali $54, skupaj torej $64. Od te vsote je bilo $60 poslanih 16. avgusta na SANS, štiri dolarje ima pa še blagajni^ na roki. Za tako malo naselbino jc to že lepa vsota. Seje naše postojanke se vrše en mesec takoj po seji društva 116 ABZ in drugi mesec Ukoj po seji društva 282 SNPJ. Odborniki so: Predsednik John Korče, tajnik-zapisnikar Jurij Previc, blagajnik Frank Lavrič, nadzornik Anton Rozina. Kolek- torji ao vsi odborniki in tajniki društev. Torej kadar vam kdo ponudi polo, podpišite se in dajte, kolikor morete. Nič se ne izgovarjajte, kajti zdaj ni čas za izgovore. John KorČe ima na svoji nabiralni poli tudi Nemce in Italijane. Torej zakaj ne bi bili med prispevatelji tudi vsi Slovencu-Daj, kolikor moreš, kajti zdaj je čas, da bo tudi tvoje ime zapisano v zgodovinski knjigi. V naši naselbini je bil pred petimi leti ustanovljen klub pod imenom Athletic and Social Club. Ta klub je mednarodni Seveda je največ Italijanov in Slovencev, so pa tudi Američani, Rusi, Hrvatje in Nemci. Ta klub ja imel v najemu spodnje prostore Slovenskega doma, ki je imel dovoljenje za točenje opojnih pijač, s čimer se je precej dobro napredovalo. In tako so začeli člani tega kluba misliti na svoje lastne prostore. Ker je slovenska dvorana takrat bolj slabo napredovala, so prišli člani do zakjučka, da jo prfdajo, ako jo klub hoče kupiti. Tp je klub tudi storil. Na njegovi zadnji seji pa je bilo sklenjeno, da se popravijo zgornji proštori. Slovenci imamo prav toliko pravic l|ot drugi, kajti večinoma vsi spadamo h klubu in so naši ljudje tudi v odboru. . Večkrat sen\ že slišal tega ali onega, da Expprt in White Val-ley nimate prometnih zvez in da se semkaj pride le z "aeropla-nom". Naj bo tukaj pojasnjeno, da tudi iz Exporta vozijo busi vsak dan, tudi ob nedeljah, do Jeannetta in obratno, in prav tako iz East Pittsburgha, Wil-merdinga in Trafort Cityja v Export in White VaUey. tudi iz Pittsburgha vozijo busi dveh linij—Greyhound in Bluebird. Torej imamo tako priliko pripeljati se v našo naselbino kakor v kakšno drugo. Ni, tal^o kot nekateri pravijo, da se ne more priti do naše naselbine drugače kot z aeroplanom. Jurij Previc. Ia preteklih dni La Barg% Wyo.—Ker rad čitam Prosveto in dopise, mi je tudi skoro dolžnost, da še jaz nekaj napraakam. V tem gorskem zakotju ni nobenega Slovenca 50 milj naokrog. Zato pa tudi nimam nič novic. In še tiste, ki jih mi dobimo, so najmanj tri dni stare. Zato tudi tiste prepustim Franku Barbiču, ker jih on laže nabira, medtem ko jaše "štrickaro" vsak dan po Clevelandu. Meni torej ne preostaja drugega kot kakšna starina iz preteklih časov. Precej čaaa nazaj sem čital dopis od mojega prijatelja Raj-monda Kladnika iz Cle Eluma, Wash. On je pisal, koliko snega imajo tam in kako smo se v starih časih zabavali. Tako sem se tudi spomnil, kako sem Um sneg gazil pred 25 leti. Bilo je leta 1918, ko sem bil v Campi Lewis, Wash., in sem dobil štiri dni dopusta. Takrat sem slišal praviti, da so tudi ne-i j « , ke vrste trgovci, ki jih roba nič drevi°I11Priutem Pa sevedu nuf° ne košta in so tudi prosti davka JT * ' -n ? ™ /T i v vsakem mestu. To so namreč f081**"0' dabl tud! tisti, ki zijala prodajajo. Takrat ™ ^tem vef ***** ^ je tudi naš Stiic Sani nam^al Y ^ ' TJ gjj — kajbici. Ker takrat še ms«m vi- del, da vrana vrani ne izkljuje oči. šam, če ima kaj drugega pol** pokalice, mi pa takoj postrežb pivom. Medtem ko sem se davil nad tisto nedolžno stek£ mco, me je pometač, katerega prej še opazil nisem, nekako sumljivo od strani pogledovaL Sam pri sebi si je pa gotovo mislil: To skoraj gotovo ne mure biti kakšen armadni ataše j da bi prišel naše napol suhe salone zapirat, ampak je gotovo kakšna vojaška baraba, ki v svojem življenju gotovo še ni lastnoročno pobil več Nemcev, kakor Men MacArthur Japoncev. Ko seni še jaz postal malo pozoren na njega, je hitro-pristopil k meni in me vprašal, če nisem jaz Matevža Žagarja sin. Ko sem mu pritrdil, sva si hitro segla v ro-ke kot dva stara znanca, kajti on je bil stara sablja John Gori-čar. On je gotovo prepotoval to-liko ali pa več našega kontinen-ta kakor naš večni popotnik iz Minnesote. Samo da s to razli-ko, da Matiju so včasih konduk-terji pomagali na vlak z njego-vo bakso, Johnu pa se večkrat "breHmani'" doli. Sem se tudi spomnil, ko sem ga videl na Subletu, Wyo., ko je prišel na nekakšno inšpekcijo, če so bili rojaki dovolj dobro založeni z žgano pijačo. Drugič sva se pl zopet sestala v, Kemmererju, Wyo. On je ravno prišel od železniškega križišča, medtem ko je tovorni vlak odsopihal naprej. Johnu tudi ni vzelo dolgo, da me je predstavil, medtem ko je že kelnar nosil nazaj tiste dvom-ljivo žvenketajoče steklenice iz zadnje sobe in katerih vsebino smp izpraznjevali do petih popoldne, igralci pa so nadaljevali svoj pristni ameriški "poker" kar naprej. Od Oblaka sem se poslovil in mu obljubil, da gi še obiščem predno grem nazaj. Potem sem se pa prepustil Johnovemu vodstvu, ker on je bil tam doma in znan povsod, kakor Jud v Jeruzalemu. Peljal me je kakšne tri bloke od tam k mojemu prijatelju Johnu Žun-terju, s katerim sva se poznali še iz Subleta, Wyo. On je bil takrat na stanovanju pri neki fa-miliji, katere ime sem pa že pozabil. Še dandanes sem jim hvaležen za uljudnost in brezplačno postrežbo, ki so mi jo takrat izkazali. ^ Tisto poletje je bilo tudi pro-cej vroče, najbolj pa še v Californiji, kjer se jim je najmanj polovico grozdja posušilo, tako da so ga bili primorani na vse kraje pošiljati. Tako ga je prišlo nekaj tudi v Cle Elum. Tam so ga malo oprali in pretisnili, po večerji smo pa mi tisto vodo pili Medtem smo se pa veselo pogovarjali, seveda največ mo bil* d* hnh deaet moaeeev strpni ln po-hko še bodoče u„ ,,■«. dokler tu )*, Mara dom »- vina «»»\ncl* l>iavt da H' bolj 6aalno pogajati ae in d<«ae*t mir takoj, ka k«* pa nadaljevati vojno mom* ie dve leti tn kopičiti ogromne šitve. Častno za kotfa* Alt smo m< rač#U to klanje? Oni. ki so *ačrli morajo zdaj plačati račun' 1'lafaU moralo na ta način, da ne bodo v stanu nikdar več saerti kaj takinige! Mu naj pndt le po brezpogojni kapitulaciji ne prej'— •kupu,. Ir.octMklk hI „ ^ , B<-J1 ^ ^ ^^ ^ colengo in po vsem odbitku je tudi meni odbrenkal $13.65 čistega na roko. Seveda, ko sem ga enkrat spustil v žep, ni bil več čist, ker so se mi že ves me-sec poprej delale pajčevine po žepu.. Tako sem se tudi jaz namenil iti prodajat svojo robo v Cle Elum. Ko sem se. peljal preko Cascsde Mountains, so bili po nekaterih kr»jih telefonski drogovi čisto skriti s snegom. Ko sem prišel v Cle Elum. so pa ulice izgledale kakor vojaški za-kopl. Sicer Ukrat mesto še ni bilo veliko, ker je par let prej do Ul pogorelo. Ko nekaj ftaa kolovratim Okrog in sn mi ušesa že kar po-koncu stala od samega mraza, sem Zagledal nad nekimi vrati napis. "Oblak". Takoj sem si misltl da to mora biti gotovo i Slovenec. In ko sem po malem obotavljanju stopil skozi vrau, sem videl, ko ig ravno kelnar nekaj pospravljal v zadnji tobl. in pa tri ali štiri možake. ki so Igrali nekakšen Mdu-«k" pri mizi - - Medtem se le pa kelnar že vr-ntl tn sem tudi lahko bral ls nje-»ovega Pogleda, da bl bub."-isdjo valuto; vlada je zaerooi* da za pleni privatno zlato Sov letaka Ruaija Iz M«<*« . w_______pnsdtojn. ^ ss jo veliki sej* pU v njegov prostor. Ko ga vpra, tamkaj dobro obnesei resti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov vesti iz domovine ^eU smo izvirno vest Izdolbe da se nahajajo v bolmš-TSspidali Riuniti, Santa Ma-CastigHon Fiorentino blizu naslednji Slovenci:— BC) emkorič Joža in Marija, Gor- m potok št. 2; pr.m.11 Jože. Draga 30, pošta jfišnja Gora; Z,kraj»ek Andrej. Strmica, lova Vas; prunik Ignacij. Marčidol, poli Velika Loka; Tooiic Jože. Vrh 6, pošta Žu-knberk; [j^tc Ivan. Ljubljana, Flor- Lunder Adolf. Rašica 10, Velike Lašče; Okorn Anion. Borovnica 142; Radovič Jože. Preloka 20, Vinice; Lsmpel Ježe. Višnje Gore; Veael Anselj, Zadvor 4, Devica Marija v Polju; Likar Stanko. Rožna dolina 156; Salmlč Aloja. Osterc 45, Kostanjevica; Grum Mirko, Polhov Gradec SUnončlč Janes. Vinivrh, Semič; Černe Rudolf. Brezje 14, Semič; Zidar Jože. Čolnarji 4, Fara pri Kočevju; Ambrožlč Franc, Bobna gora, Polhov gradeč; Malnar Ivan. Zamost, pošta Brod na Kolpi; Mavrln Peter. Dolenja vas, Stari trg; Grilca Franc. Bitna vas 1, Tre-balno; Kavšek Janez. Mleščevo 7, Stična; Lipovec Jože. Sodražica 95; Anšur Franc. Ostro 7; Rogale Ivan. Vas 35, Fara pri Kočevju; Prijatelj Franc. Zamostecl, Sodražiga; Veselic Nlkola. Vrhovci 6, Al-lešiči; Kampel Aloja. Semič. ka 15; [šlefančlč Jože. Ribnica 103; Kobal Leopold, Ljubljana No-k Trg 1; Bijh Janez. Gaberje 32, pošta lice; bbnik Franca. Bizovik 35, po-^Dobrunje; Omdkar Alojzij, Pristava 7, r. hov Gradec; Strah Jože. Kompole 114, Do- .opolje; Bobnar Rudolf, Vabča vas 83, iic; I Modrijan Jože, Rovte pri Lo-itcu; [Neže Jože, Vrbljenje pri Ljub- Anton, Bela Cerkev; [Zupet Alojz. Skocijan pri No- Mestu; Miklic Anton, Travnik 30, Loki potok; Volk Janez, Dolenja Vas 7, ' arje; Jordan Anion, Pregrad, Stari job Kolpi; lurgar Ivan. Šustaršičeva 24, pri Ljubljani; Rtmec Franc, Švica 31, Dob- Ffi, Habič Vinko. Sostrova 77, Do- ije; Strth Franc, Sostro 55; Cliha Jože. Marčidol 19, Veli- l loka; Vtaal Vencelj, Sodražica 70; Urbič Anion. Lipsen 9, Gra- ovo; " Ancnik Anion, Vrh 11, Ig; c Domača fronta (Office of War Information. Washlngton, D. C.) Modre znamke "U". "v" ln "W" Stopijo v veljavo 1. septembra Modre znamke "U", "V" in "w" v "War Ration Book No. 2" stopijo v veljavo dne 1. septembra in ostanejo v veljavi za nakup racioniranih živil do 20. oktobra. Tako bo obveljal načrt, objavljen preteklega meseca, na podlagi katerega dobe odjemalci rok enega meseca in 20 dni za uporabo vsake zbirke znamk za živež. Znamke "U", "S" in "T", ki so stopile v veljavo jjne 1. avgusta, ostanejo v veljavi do 20. septembra, tako da bodo imeli konzumenti na razpolago ^ zbirk modrih znamk za živež, vse one od črke "R" do inkluzivno "W", za nakup racioniranih živil v teku prvih 20 dni septembra. OPA prosi za uničenje vseh nepotrebnih in neporabnih znamk. 1 i ' Tretje vojno posojilo Podpisovanje tretjega ameriškega vojnega posojila se začne dne 9f septembra. Dvigniti bo treba 15,000* milijonov dolarjev, da plačamo potrebne topove, ladje, tanke in letala za naše fante na bojiščih. In vsakteri od teh dolarjev mora priti iz zasebnih žepov, ne pa iz bank. Podpisovanje tretjega vojnega posojila bo trajalo 3 tedne; v tem času bo zahtevano od vsakega Amerikanca, da kupi dvakrat toliko Vojnih bondov kot o priliki drugega vojnega posojila; pričakovalo se bo od njega, da kupi vsaj 1 bond za 100 dolarjev preko svojih običajnih nakupov. Sicilija, Attu in Munda so točke za odskok. Naslednje točke na programu ofenzivne zavezniške strategije so utrjena oporišča osišča na evropski celini in japonske trdnjave na Tihem oceanu. To pomeni, da se moramo vsi tukaj doma pridružiti napadalnim vrstam z vsem, kar imamo, a to storimo najbolje, ako naložimo ves razpoložljivi denar v "invazijske" bonde. Ne potujte po nepotrebnem na Labor day * Večina delavstva v vojnih tovarnah bo prebila svoj Labor day na delu ter bo proizvajala orožje, opremo in oskrbo za naše oborožene sile. Delavci pa, ki bodo prosti, bodo pomagali vojnemu naporu, ako ostanejo doma. S tem bodo pomagali razbremeniti silno obtežene železnice in podeželne avtobuse, pro-rpetna sredstva, ki so največje važnosti za vojni napor. Urad za vojne transporte nujno poziva vse državljane, da se drže naslednjih smernic: ffpf mm Ik^V* terasi J ah v Belgradu pod tiraneko "vlado" kviillm,. * ^»•Pljena u Belgrada la objavil Jo Je OIHce ef War lalormeUea. Waeki«fle* D. C. PROSV EfA 1. Ostanite doma na Labor day. 2. Ako ste že na dopustu, vrnite se prej, ali pa šele več dni potem. 3. Ako nameravate šele oditi na dopust, odpotujte šele po Labor dayu. 4. Po možnosti opustite vsa potovanja za precej časa po Labor Dayu. 5. Pred in po Labor dayu opuščajte ob koncu tedna potovanja na železnicah in medmestnih avtobusih, vsekakor pa ne potujte, ako nimate zares nujnih vzrokov za to. Pomagajte ščititi čeke vaše vlade * Vlada Zedinjenih držav bo letos razposlala po pošti preko 2 milijona čekov U. S. Secret Service Diviiion Treasury Departmenta. in poziva državljane, da sodelujejo tf borbi proti tatovom in ponarejevalcem čekov, ki so se pojavili povsod širom države in da pomagajo zatreti ta novi tip zločincev s tem, dn: 1. se dogovore s piamonošo za posebno znamenje (n. pr. da pozvoni na poseben način), kadar prinese uradni Ček. 2. Ako nimate čekovnega računa v banki, glejte, da boste oddali svoj ček vedno v isti trgovini, tako da vas bo trgovec poznal. 3. Skrbite za to, da bodo vsi merodsjni ljudje obveščeni o vaši novi adresi, kadarkoli se selite; ne zanašajte se na druge ljudi, da vam doatavljajo pošto. Trgovcem pa je priporočano: 1) da ne sprejemajo ovojev pisčm z naslovom Šoferskih izkaznic, Social Security eards ln sličnih dokumentov kot zadostnih dokazov identitete, kajti take izkaznice morejo biti ukradene. 2. Ako želi človek, katerega ne poznate, plačati z uradnim čekom, zahtevajte, da vam privede verodostojno pričo, katero poznate ln ki bo potrdila, kdo jo ter podpisala Ček. 3. Ce je posestnik čeka že podpisan, zahtevajte, da se podpiše še enkrat ln primerjajte oba pod-pisa. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strsni.) je sprejela tako natrkanega gosta. Tisto noč sem tudi bržkone precej dobro spal. Sanjalo se mi je, da sem bil poveljnik vseh združenih armad. Vsi generali so se mi priklanjali. Se zjutraj, ko sem se prebudil, sem občutil, ds imam na glavi veliko in težko marŠalsko čelado, pod njo pa najmanj polovico nemške armade, ki mi je z vsemi svojimi mitraijezaml streljaja v njo. In takipt sem tudi spoznal "moč" suhega grozdja. Nekako klaverno sem jo zju-trsj mahnil proti kolodvoru. Pred menoj je bilo f>c vse pre« cej megleno, tako du še Oblaka nisem videl, da h< »<• od njega poslovil. S prvim vlakom sem odlazil nazaj v kasarno. Med potjo sem kakor ske.sun grešnik premišljeval o Časti in slavi ameriške armade, ker one takšne junake. Vreme imamo tukaj že nekaj časa precej toplo. Pred kratkem je nas tudi obiskalo juikaj—komarjev. Jaz sem ih> ' Aevf4nosti ubil enegs, ker nisem vedel, ds ims milijonsko žlabto. Ko so ps prišli kmalu vsi na njegov pogreb, sem tudi jsz hitro zbez-Ijsl v hišo In še d«'tdsnes me čsksjo od zunsj z nasajenimi bajoneti. Imsm tudi par kvadratnih čevljev "vrte zmage". Ako ga hočem Iti škropit h^dis* s Ivi-com sli z vod*, se moram tudi Oborožiti z rokavicami in s paj-čolanom. Tafco da s« m bolj podoben kakšni turški d< vlci kakor pa vrtnarju. Včasih 4 tudi mislim. da so komarji skors) tako krvoločni kskor so bili križarji v starih časih, ko jih je papež pošiljsl ze ljudske »ulje doli v Mak# Aztio kisu domačine, ker so oni rsie pošiljali »voj bakšiš kalifu v Hagirtl kako pe presvetlemu v Rim. 4 Frank Žagar. 25.1 Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 27. julija 1943. AMGOT: Allied Military Government Occupied Territory. Malo smo Še slišali, kako se mu godi v teh časih na sicilijunskih tleh. Ali zdi se. du v Siciliji uspevajo hitro nove, eksotične rastline, kakor je zavezniška invazija in okupacija osiščnega ozemlja ln—"amgot". Pravijo, da je ljudstvo prijazno in naklonjeno novim gospodarjem—"am-got" potemtakem ne bo imel ali nemški ali grški. Ali—če pomislite na 40 trupelc, ki bi luhko živela, Čf bi jim Italijani ne pokradli* in zaplenili, kar je bilo njihovega, če bi jlh samo pustili v miru—komu bodo pošiljali čokolado v Evropi? Ne Italijanom in ne Nemcem, dokler ne bo sit in vsaj malo srečen in poto-lažen zadnji otrok iz osvobojenih deželi— "Amgot" bo imel strahovito nulogo in odgovornost, ko napreduje iz Sicilije in Italije ter doseže druge dežele. Njegova pot prevelikih težav v Siciliji. Vidi- bo nevarno ozku in opolzka ln te, prišli smo v času, ko se zuče- nekaj—veliko—pogrešanih koru-nja graditi, ustvarjati v Evropi, kov bo nupravljenih. Tukaj nam ne le rušiti, uničevati. V čuse, lahko kritizirati. V osvobo- v Jenih deželah se bodo ljudje 1 spraševali, če je kje Bog in pravica, aH če ga ni nikjer. Hudo mi je za naše kraje, ker vse zlo nc bo nikoli popravljeno, vsi ljudje ne bodo potolaženi niti v tej niti v drugi generaciji. Od zaveznikov bodo pričakovali, da delajo čudeže, du so nečloveško nepristranski In malenkostni. Zdi pa se mi, du nu struni "amgotu" ne bo kosanju in razo-čaranju. Kdor se spravi na tuko misijonsko delo, Je pripravljen in trdno veruje, da bo pot težka, uspeh zagotovljen. Vse drugo le za nameček. In imajo prav, ker nu široko pogledano—atvarl se bodo Izboljšuje v njihovih rokah. Ljudje godrnjajo in se pritožujejo, razmere se boljšajo. Dolenjka. na katere je mislil Adumič svoji poznani knjigi, v kateri je prvi govoril o "amgotihM, Njegova misel je postala meso—le v malo spremenjeni obliki. Pišejo, da "amgot" deli bel kruh med Sicllijance. l)u je )>o-metel s fašističnimi urudmkL Drugače pa da je prevzel v svojo službo uredništvo, ki je prej služilo italijanskemu krulju.. Da pazi, da vlada red in mir med prebivalstvom. Vse politično delovanje in udejstvovanje je prepovedano—kar pa ni nič novega za diktatorsko državo, ker še tako glasno trobljenje v en sam kozji rog ni nlkuko politično udejstvovanje. Ker je bila dežela tako dolgo brez političnega življenja, ji ga ne morete nuen-krat dovoliti, kakor ne morete dovoliti svobodno jesti onim, kl so predolgo strsdall in se jim je želodec skrčil. "Amgot" v Siciliji je zunimiv - pojav, -amgot" v f ^ ^ gostovanomf Grkom Jugoslaviji je za naše kraje velikanskega pomena. In prišel bo k nam—čim prej tem boljše—ko nas dosežejo zavezniške armade. Veliko sem govorilu z Jugoslovani, kaj mislijo o "amgotu" pri nas; mladi in sta^ mislijo, da je to edina mogočnost po končanih vojaških operacijah. Edina mogočnost, samo Bog daj, da bl naš "amgot" razumet naše razmere in naše ljudi. Od tega zavisi ves uspeh, ves ugled zaveznikov. r Rečem nekje v družbi: "Jugo-slaviju in Grčija bosta prvi osvq bojeni za Abesinijo, kakor ka /.(■"-"Italija še prej," me nekdo popravi. Pa ga jaz popravim: "Italija—osvobojena??? Ne pre nyigana???M Angleži ln Američani ne morejo imeti tako ostro razvitega čuta za to, kdo je osvobojen in premugun, kakor ml. Mi Jugoslovani smo imeli tujce na svoji zemlji, smo se borili proti tujcem, smo trpeli pod njihovo silo, Iz Londona ln Nevv Vorku so nam govorili dve leti, da smo prijatelji zaveznikov, du se z njimi skupuj borimo proti osišču. Jugoslovani se ne morejo zmotiti, kdo je njihov sovražnik—od zs vezni kov zsvisi, da se ne bodo zmotili, kdo je njihov prijatelj. Na evropskem kontinentu se ljudje podzavestno zavedajo, čutijo besede: osvoboditi, premugutl. Tega se mora "amgot" pri nus zavedati—v Siciliji to ni tuko važno. Bele ko prid«' "amgot" re* do dežele, ki bo osvobojena, bo vužno, kuko veliko razliko bo potegnil med prer msguno In osvobojeno* deželo, Ljudje so v nesreči občutljivi— pazili bodo, kako bo "amgot" delil pravico. , Govorila sem s prijateljem, ki je bil eno leto pod italijansko okupacijo v Sloveniji. "Najhuj Zavezniški poziv Jih Zavezniško poveljstvo opominja prebivalstvo Jugoslavije in Grčije preko britanskegu rudih, naj se čuva sovružne propugun-de, lažrtjlvih govoric in prevare; kudar pride Čas za splošno akcijo, bodo zavezniške radiopostaje obvestile o tem vse gerilske skupine. Poziv pravi, da Je po padcu fašističnega režima v Italiji ves jug Evrope izpostavljen in skupaj i, hafkunsklm polotokom o-gro/en — od zunaj in od znotraj. V Grčiji in Jugoslaviji se Nemci vznemirjajo radi razpadanju Italijanskih divizij in organiziranega narodnega odpora ter radi grožnje zavezniških napadov na obrambne pozicije osišča, "Zavezniki, ki se borite v svojih rojstnih krujih ln pluninuh, opozurjumo vtis na to, du je tre-bu še nekaj čunu vzlrujutl in potrpeti. Nemčiju bo zdaj, ko jo neposredno Ogrožena, Ae IhiIJ razljučeno udai julu kot do zdaj, Updrubljula ho orožje najbolj ogubnogu barbarstva In v svojem strahu poskušala nu satanski način uničttl ali dezoigurti-ziratl uktlvni odpor Grkov in Jugoslovanov." Oddaja pravi, du bodo Nemci ria ruzllčne načine |>oskušuli zanesti nered v vrsto gerilskih bojevnikov, katerim priporoča največjo opreznost rinprum lažnivim poročilom o izkrca van ju zaveznikov. Nemci bodo širili take vesti ali pa trdili, du so /uvozniki |>o/.ahili nanje, ter s pomočjo letakov, radia in ust-rnene propagande ptnlpihovull neslogo In nered v grškem in jugoslovanskem ljudstvu. "Računamo na vus kot člane airnud Zedinjenih nurodov ln u|iurno, da boste ohranili svojo Nemška industrija in zračni napadi še je bilo, ko so prišli ljudje p<* disciplino. Narodne gerilske če-vedat, da je en dan, ležalo na! te ip patriotski oddelki morajo mrtvalkern odiu v koncentracij- nadaljevati svojo borbo v ekla •kem taborišču 40 slovenskih otrok." fttlrMeaet majhnih, bel du s potrebami našega skupne-ga boja. Vaem drugim pa pu- lil. trupelc! Glad In bolezen J* izročamo nasMnje: gledala Iz njih lz gladu in bo lezni: Italijani? "Pri nas nekateri ljudje žive kakor sveča: majhen plarnenček iz upanje, da bodo doživeli zadoščenje za krivice. Samo to j'h drži pokOftrf." V Zagrebu pišfjo hrvaški četo- Naj vsakdo dela po instruko-juh vodstva svoje odporne oigu-Mi/u4.(je Meščani naj s pasivno reotsleruo /udi >uJejo »/kup« torja v mestih Krnet ie naj dajejo hrano in streho naiodnim gerilskim četam in putiiotskim Majseneejjtvejše dnevna delavake veetl eo v dnevnike "Pre* eveti" AU jlh čiUle vsak dea? pisi, ds Je približno 200,000 otrok akupinam, a to podporo odreka-brez me*ere In očeta ln domu J" oddelkom okupatorjevih čet. In grški otroci. Zdaj ao na*, Vsakdo nej f>o svojih močeh in tukaj /manjšali količino čAkola o* svol način slorl va*-, k# mo. de ki io dobimo ns meaee n« '«. v svojem kraju čirrt bolj nakaznice. "Za otroke v Evropi' dezoigariizlr a Italijanske vojne jo zbiramo.'* Jsz Itak ne pojem sile."--ONA, »vojega deleže in dala bl jim! vsega, če bi ne prtkrajšele svoj« male a tem. Čeprav je moj otrok prikrajšan ns račun otrok v Evropi nič zato, oni so veliko večji revčki. Lačni otroci ao etrVL ; in groza, pa nsj bodo italijanski, r- London, 13. avgusta (ONA). Strokovnjaki so prepričani, a jc Goeringovo predrzno zaupanje v nemško "LuftwuffeM za nemško industrijo jeklu postalo usodepolno. (toering se je v začetku zana« šal na ogromno premoč "Luft-wuffe" v prvih mesecih vojne in izjavil, da nu ruhrskl okraj ne bodo pedale bombe — in povsem očividno je, du je svojemu buhunju sam zaupni in du so mu celo tudi nemški industrijski krogi verjeli. Dokuz za to dejstvo, du so Nemci pruv do pretekle jeseni še vedno ziduli nove tovarne, ne le v takih krujih, ki so dosegljivi bombnim letalom, katerih baze se nahujujo v Angliji, temveč v mnogih slučujih celo v okruju Ruhre same. Mnogo teh čisto novih tovarn loži zduj v ruzvallnuh , , . Izvedenci so vašemu poročevalcu izrazili danes svoje prepričanje, du sedanja srečna o-fenzivu še vedno nl doseglu svojega vrhunca; kljub temu že danea neposredno ogroža 87 od-stotkov vsega pridelku koksu v Nemčiji in HI odstotkov njene Jeklene produkcije v vsej zahodni Evropi. To je eno od najvažnejših, temeljnih dejstev in nemšku vojna industrija se posledicam ne bo mogla izogniti. Eden visokih nemških vojaških strokovnjukov je mesecu junija izjavil: "Neoporečno dejstvo Je, da rudnikov In tudi ne* katerih težkih industrijskih podjetij ni mogoče prenesti v druge kraie." Popolnoma nemogoče je ustvariti ugodnih produkcijskih centrov za Jeklo, uko nl najti v bližini koksa, a sk(*ro devet desetin te surovine se na-haju v nemških rudnikih, ki leže tuko blizu Anglije, da jlh letala s tamošnjlh bu/ s lahkoto obiskujejo. Prenesti iz ogroženih zahod« nih okrajev vso Jekleno industrijo na vzhod pa je nemogoče, ker v Slezijl ln tudi nu čelioslo-vaškem Industrijskem ozemlju primanjkuje premogu zu koks prav kakor tudi v Ukrajini. Potrebno bi bilo transportIrutl v te industrijske okraje milijone ton premoga — šele tedaj bi postalo mogoče nadomestiti produkcijo jeklu ruhrskegu revirju. Tukšnu obremenitev nemških vodnih cest In njihovegu železnIŽkegu sistemu pu je nc-mpgoču, Takih transportov njihova prometna sredstvu nc mu-lejrt obvladati, Teši n j, okruj, kuteicgu so zu* sedle poljsko čete v trenolku, ko je Hitler |>o tnonukovskem 'pobotanju' razkosal Cohoslovu-Ako, ra/poluga z Izvrstnim premogom /a koks, toda produkti-ja tam ni bila nikdar zadosti velika, du bi mogla oskrbovati industrijo velikugu obsegu DrugI Industrijski center, ku-mor so Nemci obručali svoje poželjive oči, je Ukrajina, toda tudi tu Jlh je razočarala. Ruske zaloge piernoga /a koks se nu hujujo vae v kotlini reke Dona, akozl katero zdaj že leto dni |m>-teku bojna fronta, Ifrez premoga /u koks in pr ernogokopov okoli Donu pu je vsa visoko-proeentna železna rudu Iz rudnikov distriktu Kri voj rog za Nemce brez vsake vrednosti, Neprukti/no bl bilo tudi In celo neizvedljivo prenašati premog I« Tešinja v Ukrajino preko razdalje približno 10(10 kilometrov. Trans|V»rtnu vprašanju v času vojne seveda niso prav nič od. viinu denarja, traja tudi voj-n« mu prometu so začrtane meje v okvirju razpoložljivih delo vs ki h moči, materialu iti transportnih si« d.-,tev, katere Jr- tri Imi ujarruMjuti. 1'oetalo je /daj očividno. da Nemci oe ipaio mogli razrešiti pi-licijskl agent. V službi jc bil strog, a dnina popustljiv. Izmed njegovih štirih hčera je bila Irma najmlajša Včasih se Je iz neznatnega vsroka vrgla na tla. bila z nogama in se penila. Jedla je celo omet In |w**ek, da so jI krvavele ustnice. Mati jf bila umila pi ed vojno, starejša izmed sestra se je bila poročila. Irma je bila do vojne odrasla šoli, ni ae več metala po tleh, ne jedla ometa. „ Poktala je bolestno občutljiva. nezadovoljna; sanjat tla J* Vojno dobo je preživela v Ih--gunakem taborišču V bednem Življenju nezadovoljnih, od doma odtrganih ljudi je postala ie bolj čudaška Zrasla Je v dekle Domišljala si je, da je grda, marsikatero noč je preplakala radi tega. Nek«k je srečala rjavega, slokega mladeniča. Naamehnil se Ji je in jo nagovoril, naslednji dan Ji Je povedal, da je le|>a Ona mu Je verjela V tega mladeniča se )e zaljubila, ne da bl videla njegove plitvosti, ne da bi bila opazila, kako dvori slednji ženski. Bils mu Je hvsležns, da se je ozrl ns njeno mladost, odkril njeno lepoto ln jo osrečil. če bl vprašali Irmo, kakšno je bilo v tistih dneh njeno življenje, bi ne mogla povedati. Vse se Je vršilo kot v sanjah, v megli, v času majnlc, med petjem ptic. Bili so dnevi omame ln ljubezenske pijanosti. Nekega dne v jeseni se je bila prebudils lz omame, l .e pege fanta ni bilo več. Vzela ga Je bila noč, bolnišnica ali bojno polje Ležala Je na postelji, na katero ni bila sama legla Imela je strašen občutek po telesu, ogabno v želodcu In v ustih. Okrog nje so stale ženske in Jo zrle z radovednimi, zasmehljl-vimi očmi. "J* je živa! Kaj takega ne bo poizkusila vet!" Mrzlično so jih utripale trepalnice, polagoma se Je prebujala v spo* min Zdravnik z dolgo, belo brado je stal poleg nje m jI tipal 7Tlo "čemu st« pili lizol?" Z rokama si je zakrila obras Otroka bom »mela,M Zdravnik je zmajal i glavo 'Domišljija!" ženake so se ansmejale. Zasmejal ae Je tudi zdravnik v slyo brado Irma Je zajoksls. V mukah razbolelih misli je Irma preživela zadnje dni begunstva. Vrnili so se v domovino. G>e je dobil službo kot bančni sluga. Irma sc je slednjič umirila. Bila je še mlada, a ssma sebi se je zdela neznano atara, izmučena. Spomin na rjavega, slokega mladeniča je bil za vedno izbriaan v njenem ar-cu. Vse dni je arečavala častnike, goreče poglede, kodraste lase Predstavil se jI je črnola-see ln jI govoril v tujem jeziku lepe, omamne besede. Trikrat ga je zavrnila na cesti, četrtič ae je sama ozrla po nJem. "Ar-naldo!" Obljubljal jI je raj na zemlji. Ona nI bila več tista Irma kot nekdaj, da bi verjela brezplodnim sanjam Vprašala jo: "Arnaldo, moj dragec, kdaj bo najina poroka, kakšen je dom, v katerega me popelješ?" In Arnaldo. sentimentalen Junak romanov Klroline Invcrni-sio, Je postal nenadoms sirov. Brez ovinkov JI je odgovoril: 'To si ml morsls takoj reči, Irma. da bi ne izgubljal časa a teboj • Vse lepe besede so s tistim trenotkom izpuhtele v nič. Tsko ae Je končsls lrmina druga ljubezen Medtem se Je bila poročila njena druga sestrs. tretjs Je ušla s nekim častnikom v tuje kraje in je pisala COVMNO AN MSANTRV ADVANCt, a Canadian gun erew works in shorts ss thejr la jr down a heavjr barrage on Nazi positlons Bear Nis-sorla, flcllj. These men and other Aliied gunners hurleg 10,000 fheUs In two hours oo s square mile sres. le tu pa tam iz kakega daljnega mesta. Irma je ostala pri očetu sama, izkusila pomanjkanje in slednjič je ušla. Dobila je službo ln ai najela sobo. Kako dobro se je počutila v svoji aobi! Razmišljala je lahko po mili volji, brala ln se vdajala bolestnemu čuvstvo-vanju. Pogledala se je v zrcalu: na obrazu so bila zapisana leta, telo ji je bilo vzorelo. Se je bila prikupna, a njena lepota ni bila več dekliško sveža. Bolj kot kdaj prej je razmišljala, z bolestjo je še enkrat preživljala vse avoje resnične in namišljene ljubezni Zagledala je moškega, ga prodrla s pogledom do dna ln želela biti njegova. Dni in meaece je mialila nanj, vzdihovala, zasledovala njegove korake , . . Igrala je nesrečno zaljubljenost in gojila misel na samomor. V svojih mislih je znova doživela stokratno amrt, a znova oživela v namilljeni sreči. Na hjeni mizi je stala slika filmskega igralca Rudolfa Valentina. V samotnih večerih, ko je trkal na okna dež, je to aliko strastno pritiskala na svoja usta. r* Spoznal^ je Emila in se mu približevala a pogledi in z besedami. Prvi hip jI nI bilo do resnične ljubezni. "Tako majhen je, s ptičjim obrazom!" Bi e dejala. "Kako amešen je ptič, če si natakne naočnike!" In se smejala. Njegove roke, ki so v trepetu, da bodo zavrnjene, po-skale njene, ao imele dolge, tenke prate. Njegove besede so bi-e smešne, jecljajoče ... "Ženska ljubezen je arebro in solze . . O, Rodolfo Valentino! (ako lepo govore Arabci skozi njegova usta! Jesenskega večera, ko je me- sec svetlo sijal, se je ponudil Emil, da spremi Irmo do stanovanja. Zašla sta iz mesta na samotno pot. Vaa pokrajina je bila oblita a skrivnostno lučjo. Lepota je prodrla v dušo, beseda je onemela. Irma se je na tihem hudovala: "Zakaj ta človek ne govori?" Emil je navajal stihe neke Župančičeve pesmi: "Razpela ae je svetla noč nad črno pokrajino . . ." Irma lastnim ušesom ni verjela. Emil je nadaljeval, le tiše: "... kot ša-tor svilnat plahutajoč nad ljubeznijo najino . . ." Irmi se je zdelo, da ne hodi ob nji Emil, ampak Rodolfo Valentino. Zrla ga je v filmu: svetla mesečna noč, prelestni gaj južne Španije, ona je odaliska, ogrnjena v tančico. Njegove besede so sladka pesem, objame jo, a ona se mu nagne v naročje in zamiži . . * Ko je odprla oči, je videla Emila, ki je stal poleg nje in se oziral v polni mesec. Razhudila se je: "Vi, človek, če govorite ženski take besede . . ." Udarila je z nogo ob cesto. Obrnila se je in zbežala. Emil je s povešeno glavo hitel za pjp, m je mogpj dohiteti. Irma je odslej pogosteje mislila na Emila kot prej. Tiste dni se je bil prikazal Lenart. Ni bil lepotec, a je napravil prvi hip nenavaden vtis nanjo. Vse, kar je opazila na njem, se je tako vtianilo v njo, da ni zbledelo že v hipu, ko ga ni imel več pred seboj. Spočetka se je igrala lrmina miael z njim le za zabavo. Ko je začel odgovarjati njenim pogledom, je opazila, da vidi na sleherni stvari njegov obraz. Dotik njegove roke je vplival nanjo ko električni tok, ob poljubu je gorela po vaem telesu. Spoznala je, da brez preatanka BOOKS BY 'i LOUIS ADAMIČ CradU of Uf«......... «. , 'v ■ $2JO From Many Lands...... 3.50 ^Jj^^^j^C^P^M^^ oooeosooeoso 2 JO 1 Laughing in tho Janglo. . 3.00 • America........... 3JS r _ Natwe's Return........ 276 j Tu>o-Way Paesage...... 2 JO Whafs Your Name?..... 2 JO Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23. III. misli nanj, da ga venomer išče njeno oko. Zdajci ni več plavala v višinah, temveč je trdno stala na realnih tleh. Preplašila se je bežeče mladosti, prvih gub okrog oči, naveličala se je življenja v trgovini. Rada bi postala žena, kraljica avojega doma. In vendar se ni mogla odreči ljubezni; človeka, ki bi ga vsaj malo ne ljubila, ne bi vzela. Plaiilo jo je, da je Lenart ubog. Hotela je, da jo njen bodoči mož ponese na rokah preko trnja in prepadov življenja. Zavedla se je, da je ona tista aila, kl privlačuje Lenarta. NI slutila, da ga bo nekega dne izgubila. Prišlo je nenadoma. Razočaranje nad Lenartom jo je strahotno zadelo. Bili so ranjeni njeni upi, njen ponos. Mislila je, da pe more več živeti, da se ne izplača več živeti. Za-smejala se je v duši: "Popelje se k poroki, konji bodo stopali čez moje mrtvo truplo . . ." Da bo učinek popolnejši, si je dala narediti črno svileno oblekQ. (Dalje prihodnjič.) C WAR STAMPS Razni mali oglati DEKLE za šivanje kožuhovi Dobra plača. Vprašajte na 3 W. 26th St. Razni mali oglati JANITOR-HIŠNIK Čisto, lahko delo na severni strani, taičite Alhanjr <404 ŽENSKE ZA ŠIVANJE USNJEVIH JAKETOV 3352 Montrose. Independence 7770 i % ŽENSKE ZA DNEVNO DELO'' / 8:15 do 5:00 P. M. NOČNO DELO 5:30 do polnoči SE NE ZAHTEVA SKUSENOSTI Lahko vezniško delo in razpošiljanje pošte Atraktivna plača od kosa Vprašajte za Miss Fields The REUBEN H. . DONNELLEY CORP. 360 E. 22nd Street AGITIRAJTE ZA PROSVETOI Ženske za ČIŠČENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo od 6:00 P. M. do 2:30 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Cas in pol za nadurno de Povišanje plače po šesti mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT OFFK ^ CHICAGO UNION STATION - 516 W. Jackson POftTNA UPRAVA šoli vsled vojnih rasaer smsaji delo In aamude s preuredbo am vov. Vssk nsslov v večjih ma Ima nanurei sedaj šs posebno Ua ko. ki pismonošu pove. v kalm kroju so naslovnik nahaja. Naslovite v bodoče vss plima: PROSVETA 2657 8. Lanmdale Ava. Chicago 29, Illinois Ali sto naročeni na dnsn "Prosveto"? Podpirajte sto) TISKARNA S.N.P.J. sprejeme v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig«, koledarje, letake itd. v alovenakem, hrvatskem, alovalkem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APEU*A NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • • • Vaa pojasnilo daje vodstvo tiskarne Ceno smerno. nnUaho delo prvo rrsis Pilite po informacije na naalov: SNPJ PRINTER Y 2657-M S. Lawndale Avenue . - Chicago 23. Illlnok TEL. ROCKWSLL 4904 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. rodias konvencijo so I__ ______„ Zt^JJ^^1 *** ** ia mm irslki ikr^ enoletno naročnino. Ker po čloni »s plačajo prt asesmenta SIJ« - tednik, eo Jim le peUteJe knnečnini. Torof sedaj nI vsvoks. rett. ds Jo Ust peedrov sa člene smpj. Ust Piosvofts Jo vsls lssinlas Is •otove Jo v vsaki tfruHn! nekdo, kt M sad tttel Hat veak dan. Pojasnilo«—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti člnn SNPJ, sli če ss preseli proč od družine ln bo sshteval ssm svoj 1* tednik, bode moral tisti člsn is dotično druftine, ki Je tako skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu list*. In obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta. Ako tep m stori, tedaj mora uprav nlfrvo snlžsti datum sa to vsoto naročnika. Com listu Prosveta Jot Zs Zdrnl. drlnvs ta Kanado SMi la Osmo ki Cklssf Itedrfkla-4Jt i s. -------%* 2 tednika la__- LN S S tednike In—-L« t s SSSU^izzzir S S Zs Evropo Jo- i Insli MJo raosvrrA. snpj. ts. DL / Am n .ČL -ČL