GLASILO fitOJNtS DIJA Ob zdJ/lucbui' prwo5v c oi E5 S l 5 ica Zle n o zrno tudi v slabi, neobdelani zemlji vzklije, požene krepko bilko, razvije dišeč cvet in obrodi zdrav sad, če ga ogreva toplo sonce in zaliva nebeški Vrtnari Vaše- nesno cvetje-, dragi moji dijaki, je vzklilo v tujini drzno - drznost pristoja mladini - , skoro lahkomiselno - tudi lahkomiselnost je pri mladini razumljiva. Vse. leto ste to svoje nežno"Cv*tje" v tuji zemlji gojiliiogre ¬ vala ga je vaša neizmerna ljubezen do doma in do domačih gajev, ki ste jim posvetili toliko lepih misli; ljubezen do živih in mrtvih svojcev, hi ste jim napisali toliko toplih vzdihov in spominov;lju¬ bezen do naših lepih šeg in navad, ki ste jih toliko nabrali ih rešili posebnosti} ljubezen do vsega dobrega in vzvišenega dela,ki ste se za nje v vsaki številki ogpev&li, in slednjič ljubezen do Stvarnika, ki mu je'bilo posvečeno vse vaše delo. Zato je nebo prilivalo vašemu cvetju vedno novih misli in vam vžigalo vedno novih poletov ter rosno na nje božji blagoslov. . Želim, ob zaključku prvega leta vašemu f, Cvetju", da ga ne bi noben mraz tujine zatrl, da ga ne bi nobena slana tujino zamorila, marveč naj se tako, kot se je do sedaj, tudi v bodoče lepo razcvi* ta, žlahtno dehti in obrodi klen sad. Marko Rajuk. is Nad poljem sapica je zapihljala, v pozdrav se sklanjalo je prvp. ; . Zeleni travnik v belo ves oado 0< jč. Saj je pomlad v skrivnostne^.jutru Iz kmetovih se lic je sreča brala, ko sipal je življenje v mrtvo prst, saj čutil je v tej grudi novo brst ’ Pred njim je že pšenica v kla •stal a. V srcu pc molitev tiho* silno Je k Bogu vrela,noj bi On obilno drl blagoslov,Se križ prek tsfigAjj končan je dan.Voliče trudne spi e Večer zvoni, A «če- kliče- z brega s Nasvidenje—oj njive-mojo nadel n O- - ♦ Vsi nageljni nabrani v naročje, odvrženi v nečisti,cestni jarek umiraj o, kot v noči sončni žarek! namesto njih bohoti v blatu iocg Požgano in torno stoji pobočje. Ovija mrak ga v svoje temno kxi if Okoli oglov tuli veter s silo. Od daleč nosi jok., .Brezzvesina :k Življenja ni.Odšli so bedni z clo«? Zdaj kot berač ponosen kmet v noč Kako jo talka pot po tuji cesti, Oj, narod mo j, o zri se na grobišču Zaman so človek trudi, cvet ja itd .Zmečkano vse je v silni,tuji post: Je padal mrak,Molitve so kipela. Rotila so Boga, naj nam pomaga, da kdo na strni poti ne omaga, kar vsepovsod so trombe t ■trt zapel Ves narod so tesno s pestmi objele srce v verige in telo vkovale. Na tisoče so zdoma jih peljale in orgije v cerkvi niso vse donel* Vse ustnice so v grozi onemele, V potokih drle so,v očeh gorele solze prelita. Gluha t-amne noč ja,. Prihaja jok in krik iz vsake koče. In veter je strašen,odnesti hoče, vsa nageljne, nabrane v narečje. MO Ugasnil žarek z naših je poljan, Vse cvetje je odmrlo»ovenelo. Pred nami se je dvignilo razpelo, Je narod raztepen in v smrt izda Prihaja z-domovine jok glasan. Vse sonce narodu je ugasnilo. Pomika žena se počasi, s silo, okrog oltarja, ma ti, dan na dan. Molitev njena dviga se v višav-:, k Devici in k Očetu sprave, za narod,ki v trpljenj© je vkrca A pred oltarjem dviga se kadilo.. Njen molek in srce je v mir z^m. spot v bedni duši se poraja dar! štiri sonete M j c poslal uredništvu J.Mari jan(Sp.ittal) kot vsebi¬ no naslovne slike majske stevilke"Cvetja". Kor so izmed petih sestav« kov te vrste najboljši, sem jih objavil, J.Marijan pa bo prejel ob= 1 j ub 1 j.e no na gr ado. Urednik, Za zmago v^vojni so potrebno tri stvari* prvič denar, drugič enar in tretjič denar. Kdor ima denar, bo slavil zmago. Za vsek uspeh v življenju so potrebne tri stvari« prvič aelo, drugič delo in tretjič delo. Kdor dela vztrajno, bo imel uspeh. Človeška sreča ni v glavi, tudi ne v žepu. najmanj v želodcu, temveč šemo v srcu. ’ ( Ame r ikanski pr e go v o r i) “I ■str > vil J Ilir * A ijj: do;«. noč si. s če, )C eti -103 rajnko) Večer spokojno plava nad Ljubljano ..... Trnovska cerkev iz obrisov' streh, v temo zavita, dviga se svečano. Veselo pritrkavajo zvonovi, a vendar zde se kot mrtvaški spev prelivajoči, bronasti glasovi. - - - Kresnica mi je k licu prisvetila in me v spomine tihe potopila* Nekoč povsod goreli so kresovi... Zdaj pa'gorijo ognji silni, novi ... ' Bolestne' čujem v dalji smrtne klice, ■src mrtvih me strašijo plamenice. V noč temno pred menoj bež© kresnice ... . io u * Ul' V = Zckmkod anjavo je svetila luna v rosno kresno noč.Zdaj pa zdaj je priplul oblaček in jo zakril. Kot bi hotela nagaja¬ ti, je mežikala in se skrila. Z njo vred pa so izgini¬ le tudi sence vitkih brez in košatih bukev. Griček ja utihnil; obrisi gora so za nekaj trenutkov že utonili Po mehki stezi jo oprezno stopala Lenka, da ne bi s čevlji po= izročila šuma. Kratko krilo, od rose mokro, se je prijemalo kolon, ksje so prosto valovili po ramah. Droben obrazek je bil ubran v ral. t, a odločne poteze* Id in tam je obstala in njene veliko oči so plašno strmel- v gluho noč. Vse je bilo skrivnostno tiho in mirno. Le srce ji je tako utri¬ palo, kakor bi hotelo pobegniti iz prsi. Na prepovedani poti je dla. Vsak hip so lahko pokaže, iz goščave odurna postava obmejnega stražarja in njegova sovražna p»st jo popelje v sramotno suženjstvo, terd-a celo v smrt. Stopiti utegne na skrito, mino, ki bi jo raztrga-- k na tisoč koscev... A ljubezen jo- močnejša kakor smrtni strah, kuna je krepko stiskala pod pazduho droban zavitek* sliko svoje terjam*,* matere. Iz nje j s izhajala moč , pogum in junaštvo. Dekle je gledala; v duhu pretekle, srečne dni... Takrat: še_ ni tekla tod krivična meja in Lenka jo živela zadovoljno v borni bajti 8 svojo staro, bolehno materjo. Bogati nista-bili, revni-pa tudi no, tej jimei je bil sosedov Lojze tako zelo naklonjen. Ob spominu na Lojzeta ji je postalo toplo in mehko...Da,dal Pa Je pridivjala vojna vihra. Kakor orkan je stresla našo domačijo. K6t .teka, ki ob povodnji prestavi svojo strugo, je potegnila z našo_ srcu dv j o črto preko pisanih polj, gričev in vasi. Kjernekoč dehtel- - u c a, sc. jo sedaj zajedala v sočno zemr jico žična ovira, ujor so pr hvala dekleta in veselo vriskali fantje, so se zdaj omračile skljuo postava in oholo so jim v tuji govorici zapovedovali valpti,.. eumi noči jo nenadoma ploiri rt! ... "Pod klancem so'brtmli v Bilo sobo Loj pozno v jeseni. V vlažni, ti . "Bežimo, - S: cer nas čaka sm: "Mati, takoj’sp vrnem J" avtomobili, “Mati, takoj’se vrnem! 5 * je se zaklical, prijel Lenko ter jo odvedel. Deklo se ni .meglo več domisliti, kaj .je bilo potem,Sna, šle se je pri dobrih ljudeh onkraj meje. Lojze.pa je pohitel nazaj' e. prišel je prepozno. Hiša je bila prazna, matere pa ni&jer. Umrla’ je naravne smrtij tako so poročali pozne j o iz tujine in poslali njen pepel, žalost se jo naselila v - bankino srce. Zagrabila jo je doslej a ,, znana bolest - domotožje po materi. Doma je imela shranjeno njen* slino. Vsaj to je morala dobiti in zaradi nje sc je odpravila na n« varno pot, Uspelo ji je priti do zapuščenega doma, zdaj pa se vrača pi eko v žic--.ih ovir. Še nekaj ovinkov, še nekaj korakov, pa b* na oni strani, na fpem novem domu. Nič več ne bo sama.',. Bila je na meji. Ozka steza se je razcepila na vse strani žara.., minskih polj in se izgublja v bodičasti ograji po vrzeli ... "Halt!... " je. nepričakovano zagrmelo iz goščave. Grmovje se jo razmaknilo in na stezo je stopil graničar. Lenka ga je pozaba,prav dobro ga jo poznala. Obstala, jo kakor vkopana, znojne kapljo so ji stopile na čelo, vsa kri ji je zdrvela v srce... Z naslado jo je 2»em>>6 opazoval. Pohoten nasmešek mu je obkrožal usta. J- ><» "Spijonka, kaj ?..." "Ne! Nikdar! ..." "Kaj pa nosiš tam? "Materino sliko." "Ha, ha! Podobo!... Že vem B surovo kretnjo ji' j' odvrnilo odločno dekle -Sava j % Daj io sem! i strgal zavitek, ga odmotal in vrgel proč, "Pej J" je bruhnilo iz Lenke. Planila je za materino sliko, toda Nemec jo je zagrabil, za rokc. o= lem ""'In, spomnim se slovenske nedelje, dneva pisanih, nagubanih kril, Hdanih rut in belih'srajc; dneva pesmi slovenskih zvonov. Kot golo« t)k& hite njih glasovi Čez žitno polja in trkajo s kljunčki na okna domačij. k rt sam cvet, pisan in dehteč je' slovenska nedelja. Vsak si ga sli utrgati, toda teko je in bo, da ti ne bo dano videti in obču= iti bogastva naše nedeljo, e.ko ne bos ljubi-l m spoznal globine in krivnosti' slovenske duše • In ti, slovensko dekli Kot slap nageljnov raz okna domačije a kot rožmarina vonj se mi zdiš. Ti si naša bodočnosti Veliko za* teva naš čas od tebe. Spoznaj vsaj ti svoje- poslanstvo! Se mnogo sporov bodo morala prenesti tvoja rameni. '3 oli Ušel dan, ko bodo po naših domovih zaplapolale zopet plamenice tortice in pravice. Nihče se ne rodi na svet, ns da. bi se z njim naloga. t — 108 - J)5:r\e;z Vs a o šil ;vi t&žlca in zamotana vprašanja, ki danes na gr omenila pred nas ja. so v S a 1 o m 3 e- zgodovina spočela i r vsej svoji živri potreti tudi misijonski svet. Nikjer drugje ni nujnost po p0 n d-ijiii rešitvi ; tako silna in tolike živijerjske važnosti za pravilno anion no usmerjenost trpečih narodov, kakor prav tu. Kajti mi imamo v borbi vsaj en zanesljiv kamen, kamor brez pomisleka lahko ctslonirao' bodočo ureditev duhovnih in svetnih vrednot -katoliško Cerkev* Ves poganski svet pa v svojem iskanju izhoda iz begot* nih zmot ne najde trdne opore in to v trenutku, ko se majejo temelji vsej njegovi^zgradbi tolikih stoletij. To vzvišeno resnico, da more namreč samo katoliška Cerkev nudi ti oporo in pripeljati k'luči zbe 6 ane in v iskanju utrujene »moremo imeti katoličani vedno pred očmi. V luči te- resnice se nam na mah prikaže vsa z Iva ne ga s od el o v en j a odgovornost misijonskega bela, pa tudi potreba 'nuj* K sodelovanju vseh katoliških sil pri reševanju misijonskega vprašanja je v prvi vrsti poklicano katoliško i zebra ž e n s t v o . Saj vemo, da je prav izobraženstvo vodilo v vseh velikih podvigih. Kakor je ravno evropsko izobraženstvo zakrivilo v zadnjih štirih stoletjih tako zmedo, tudi v poganskem svetu, teko mora danes stopiti v boj, za raa» širjanje Kristusovega kraljestva. Evropsko*katoliško izobraženstvo naj postane elitna armada katoliških laikov i To'je imel gotovo v mislih tudi sv. Frančišek Ksaverij, ki je-na smrt utrujeno pred vrati Kitajska zaklical vsem evropskim izobražencem: “V cohu romam no . evropskih univerzah, dvigam svoj glas kot blaz= než in iz dalje kličem njim, ki imajo več znanja kot ljubezni v srcu: u Gorje! Kako ogromno število duš se pogublja zaradi vaše brezbrižno* sti! G, ko bi izobraženci ne mislili samo na svojo znanost, ampak tudi na odgovornost, ki jo dol gujejo Bogu zaradi svojega znanja in svojih darov . Velikih vprašanj, pred katerimi stoji sodobno misijonstvo,splofc ni mogoče rositi brez izobraženstvs? težko jih bo rešiti s premaj¬ hnim sodelovanjem} možno pa jih bo resici le, če se katoliško izo= braženstvo z vso resnostjo zavzame za to našo skupno akcijo. Vse misijonsko delo je razdeljeno v dve skupini:- posredno delo v zaledju in neposredno delo na miši jonski'fronti. V obeh je potre* ben iaobraz-noc. Oe-.hočemo, da bo ves narod prepojen z zdravo,polnovredno miši*, jonsko zavestjo, more izobraženstvo misijonsko-misliti in čutiti. Po misijonsko vzgojenih učiteljih, profesorjih, zdravnikih, duhov* nikih in izobražencih kakršnega koli poklica mora prodirati v. na* rod smisel za misijone. Glavno pa je* dati'vsemu miši jonskemu žaleč* ju tudi znanstveno podlago. Isobraženstvu pa se odpira široko polje misijonske'delavnosti_ tudi in predvsem v misijonih, Tu naj bi katoliški izobrežarnei-laiki sodelovali pri temeljnem misijonskem delu: pokristjanjenju pogan* skih kultur in pri drugih velikih akcijah svete Cerkve v misijonih. Doslej so v teh smereh delovali skoraj edinole duhovniki, ki pa niso mogli pri tem posvečati duhovniške sile za delo, ki ga more £C.£ cu 13 - 1*3 ni* na¬ nje vsi li£ Bil s ve bi raz $on le se« ril Jug deli .. , 4 - UD v me. zg mo n v B s 3 SO 1, m el.:. )p.X* is&: aln gel tud ire k. la lat vršiti le duhovnik« V bodoče jim morajo priti na pomoč pri reševanju sodobnih misijonskih vprašanj kot nenadomestljivi pomočniki laikih katoliški filozofi, umetniki,. zdravniki, agronomi, inženir ji, pravni¬ ki in drugi poklici, ki bodo na misijonskem polju vsak v svoji stroki sodelovali pri ustvarjanju temeljnih pogojev za zgradbo kato* liske Cerkve,v posameznih poganskih okoljih. - 109 Da bije danes "vsemu misijonskemu delu odločilna ura, so še zdavnaj spoznali protestantski izobraženci in se trumoma odzvali kli cu pridigarja Johna Ifotta, ki je po univerzah zbfcel protestantsko mladino za misijone. Ka tisoče se ,jiii je zbralo po misijonskih org&= nizacijah, na tisoče se jih z ogromnimi finančnimi sredstvi podalo na misijonsko fronto z geslom;"Ta rod je odgovoren za pokristjanje¬ nje svetal" - Kaj se boiuo res pustili prekositi od protestantov??? ' Nikakor! Zresniti se moramo tudi slovenski izobraženci in so vsi pridružiti tisočem katoliških izobražencev, ki so po vsem nato ~ ličkom svetil že zaslutili misijonsko dolžnost inteligence in se zdi a mili iz stoletnega spanja. Princ Lowonstein, katoličan od nog do glave, je zaklical mlada, svetu katoliških izobražencev;"i7i denarja, - ni ljudi! Vsako odlašanj . bi bilo v škodo misijonskemu delu! ..." In mladina je' njegov k.-.ic razumela. Prav na pobudo princa Lowensteina so v k T emči 0 i. uatanovili"Mi.si- jor-sko zvezo kat.afe^dejaikov", ki je po desetih letih obstoja stela še 7000 članov in je priredila kr % sne -ter- dnar odne misijonske kongi o= se. Po vsej Nemčiji, Avstriji in Švici pa se je v nekaj letih razši¬ rila misijonska organizacija"Missionskreuzung dor studierenden Jugond u , ki je .štela v kratkem že 60.000 dijakov in dijakinj. Žal j danes tako razbita, da bo treba graditi popolnoma znova. Tudi Belgija ni hotela zaostajati. P.Perre Charles SJ jc usto.no znane vzgojene ai'; v vrste laikov v misijone, ki ♦dvzema jo z misijonarjevih r.o= zacvete la apostolis m znatno težo bremena. Poleg akademske organizacije je Belgiji tudi srednješolska misijonska organizacija"Prc ;f s 30,000 i, Prob o inteligenca Francije s svojo"Pijaško misijonsko zve* to" in '‘Misijonsko zvezo francoskih študentov*. ter gradi svojo uni= ver z o v mestu Hus ( Anam), kamor je poslala svo-je člane kot profesorje Misijonska dijaška .organizacija USA šteje preko pol milijona, členov in prireja velikanska misijonska zborovanja, katerih se ude* iežuje po 100.000 dijakov. Tudi Italija ima svojo "Misijonsko dijaško zvezo", pa tudi po !S&h drugih evropskih deželah so vzklike organizacije, ki obetajo aajlepšo sadove. Tudi pri nas ? - - - Da, tudi pri nas! Drobno some je vzklilo in pognalo prve kore* dne, ki pa so bile tako močne, da jih niti viher revolucije ni mo* pl potrgati. Veja slovenske"Mišijonske dijaške zvezo" se razraščajo iudi po slovenskih begunskih taboriščih in čakajo, da jih božja roka teesadi nazaj na domačo grudo. Slovenski katoliški izobraženci moramo biti združeni z mogočno dmaeto Kristusovih elitnih čet, ki bo svoje zdravo sile pokazala še* k po ureditvi svetovnih problemov. Po treh stoletjih je obtožba velikega Frančiška Ks overi j a za de* J& v živo. Vsa bodočnost je pred nami* bodočnost misijonskih pohodov tetoliske inteligence... a:.'. V« gbud i se, zd rami in- v st s. ni I Gez tvojo zemljo s« prekletstvo je zlilo, jezovi v so zrušenij ljudstvo utonilo bo. in., o e ■ ne prideš, .izdahne- pod kauto * Pri'nas gqspo.de rita'valpet in smrt «... • Pri-ši-P' TJcLail*zvojsko prekal jeno, - . .sovraštvo 'prožini,- ukaži ljubezen, rane začeli,-,da' izkrvavi je no .Ijucistvo" skesano' ob robu se brezen zavedlo krivic bo, zadanih v slepoti : ‘ .a -i?a razvalinah se plesi vrstijo, ,mlademu cvetju vceplja' se strup; svobode klic ar ji zastonj krvavijo s v. srca pošten;. vs e jan je obup. Kdo čuval, - Matjaž, bo ognjišče domače kdo cvetje 'med križi aohte.ee 1 gojil? Kdo zemljo-bo ljubil., da'bele pogače in nagelj za že gnan jo . fant bo dobil? Z močno roko nas v borbo popelji, z zapovedjo' ostro zajezi vihar, ljudstvu 'živeti-po božji daj volji, za večno pogasi'sovraštva -vihar !" sbtcuike Dolgo nisem vodelpkako lepa je domača, vas in kpkšne' spomina' na naše prednike nam ..'hrani. Lepe hiše so v mestu, a vse s o .zgrajen;, v modernem duhu, ki mori človeka in v mnogih- primerih naravnost tjLači' k tlom, Mostna hiša, pa četudi rojstna'*, ne veže človeka nase, kmečka hišica, kjer smo bili rojeni, in vse okrog nje,, po nas pri* klepa-s sto vezmi nase. V preprosti .krneč.:..! hiši .najda človek sre= čo in zaživi kot ptica pod nebom. / Ko pride človek v našo vas, ne opazi nacistiopnah hiša ne vi= šokih dimnikov in ne javnih lokalov, pač pa preproste Izmečke hiše, nizke in .s slamo.-krite. Obdaja jo jih zeleni s^dovnj^tki,--med ‘katerih mi so pomešana gospodarska poslopja. - Skoraj pred vsako hišo j o lepo fazpe'1 jana ,, br'ajda’*, ki "daje v jeseni s -svojimi sočnimi grozdi otrokom mnogo Veselja in zdravja. Vso hišo so si med seboj več ali manj podobno, vsaj po notra¬ nji zgradbi. Ako si ogledamo, eno, bomo ‘imeli vsaj približno sliko sleherne hiše v Suhi krajini« Prod glavnim vhodom js iz cementa.--vlita plošče, ali--pa naravna skala* prag* 'Tu imajo otroci od pomladi, ko posije .toplo sonce, _ skozi vse''poletje ves dan dovolj opravila. Tu so igrajo s kamenčki, prahom in' preprostimi igračkami, katerih ne bi mogli, pogrešati. Marsikateri otrok odnese s hišnega praga spomini če se nami e č zvrst po skali in udari z glavo ob trdi kamen. Pa tudi to je za stara ki Pivi P JO 2. ha le; ;zb; igo i v; «31 i, i = i; So] H ;se, i i r«Hi »*• hm tm jn* «*» •> y,r& le sladek spomin -7“ v l' i ^.1o J»o5jao p« doc je, ki so navadno izrezljani. Ko stopiš cez prag, se pr e a tebuj raz grna velika veža s črnim, okajenim stropom. V enem kotu je velika omar*, v kateri ime gospo« dinga spravljeno moko ( za.en teden naprej), razne lončke,skodelice, jprožnike ...ter mast in mleko v lončenih letvicah,' la \ eik L fcC y :i= še, i ri • ždi Lo.- ZO v.n; vr. vendar aim' ne more hitro iz vež-. Gospodinja se v deževnih anevih upravičeno jezi nad njim, katerega je polna vsa izba in sili v oči, da te prično pošteno peči. Pred pečjo je ognjišče, na katerem pripravlja mati jedi, Lahko rečemo, da nadomešča mizo. Na njem zakurijo le tedaj,če pride kak nepričakovan obisk ter je treba gostu hitro ocvreti par ji-.jek in pr če pripravlja mati oče, - Pod ognjiščem je skopana jama za pepel. Na eni strani je ognjišče podaljšano v kotel za kuho p ra« šičsm. Nad kotlom je skiednik z lepo vloženimi skledami. Poleg ognjišča stoje burki je - razne velikosti, loparji za. peko in veslača (priprava za prenašanje žerjavice in pepela, Izgleda kot lopatka). Iz veže drže vrata v' prednjo hišo, zadnjo hišo, klet in m iz*= bo, večja vrata pa vodijo na vrt. Pravo družinsko življenje se vrši ob peči v prednji hiši. Pa r uružina zbira k molitvi, kosilu, južini in večerji, Tu daje meti navodila svojim otrokom. Na peči v prednji hiši se uči otrok izgo= larjati prve besede, tu sklepa prvikrat roke k molitvi. V prednja'hiši je tudi kaka postelja in omar:-.. Na stenah vise tiaro slike, navadno v lepo izrezi janih"romih H , V kotu pa kraljuje v riž. Iz sobe vodijo vrata v kamro, kjer stanujeta navadno stara oče in mati, V zadnji hiši pa so omare z nedeljsko obleko, postelje in tetrga", v kateri mesijo mati kruhek. V steno je vdelana omarica, jsr ima gospodar spravljena domače zdravila. Otroke zelo mika zve de« Si, kaj hranijo oče v stekleničkah} marsikdo radovednežev je že skri* iaj poskusil "cvet” (hudo žganj e j in so ga komaj rešili. Peč v zadnji hiši ni tako obiskovana kot v prednji. Jo tudi •fcjšc. in kurijo v njej s smo zvečer,, da se soba segreje. Klet za krompir je nav-idno pod prednjo hišo (v nekaterih hišah Ui pod zadnjo) in ima , vhod iz hišo. Ako gremo iz vežo po Lestvi ali stopnicah na izbo, se nam na Jpi pogled zazdi, a a smo prišli v pravi pekel. Izba je temna, vsa fejena od dimu, le na prednjem in zadnjem koncu je majhno okence, loži katero prihaja na izbr nekoliko svetlobe. Na izbi ni.nobenega da. Ta mi jdemo zaboj starih podkev, kos, sekir in druge čA starega le za, ki morda že stoletje ni bil v rabi. V drugem kotu pa leže zbiti lonci in razne stare lesene posode, ki so dovršile svojo na= J go, Nekatere hiše imajo nad M šijo !, ograjen prostor za kokoši.Od str-, vise štirioglati žabo ji, ki "imajo na spodnji strani mreže. Ti za* ! ji so pripravljeni z : sušenje mesa in klobas. Moral sem jih omeni« ker opravljajo važno vlogo, ali ne ? - Lahko bi torej rekli, da izba za vsako hišo zares njen pravi muzej. K domu seveda ne sps.de #amo hiša, ampak tudi hlev, skedenj (pen ), 'Zolac in kašča, v Hlev je navadno postavljen paralelno s hišo, nekaj pa jih je v si vasi tudi pod gospodarjevim bivališčem. Na hlevih ,ki je stavba e, shranja gospodar“nastilo J *( stelja, listje), pa tudi slabšo se« imenovano -'gma jščnn u , s katerim krmijo pozimi konje- in ovce. Str c« je pri hlevu navadno podaljšana v lopo. Tu s o shranjene gnojne le, ose in razno .-mačko orodje. Ob steni stoji mizarska. miza,ka= ’o bi podjeten gospod dr zelo pogrešal* DOLCMJStfA HIŠA -—...... 113 -...—-- V biriču je pregrajen prostor za mlade prašičke, nekateri hlevi pa imajo tudi kur niče. Navadno je nlevsko poslopje zelo preprosto zgrajeno in s slamo krito. Pred njim ja gnojišče, navadno nič kaj preveč higienično. iz Na vrtu je- skedenj, imenovan •'pod**, zgrajen/nebelih, napol okroglih hlodov. Prav za prev se vse poslopje skupaj imenujejo d", posebej pa še srednji prostor, ki ga obdajata dve "senici"(shrambi za seno). Visoko, že skoraj tik pod srebrom je * s glajt :: , ki služi za spravljanje detelje ali "škupe" (skopa). Pod je na vsaki kmetiji zelo važen prostor. Saj sa v njem otsp= Ije vse žito, ki služi kmetu za vsakdanjo hr.ano. Pri nas nimamo mla¬ tilnic, zato moramo vse snoge z rokami otepati. Da se kiosje in lat- j s raje zdrobi in seme zlušci, razstavijo snope ns sonce, lem a slu¬ žijo "lete”, ki so približno pol metra dvignjene od tal. Na njih so prislonjeni snopi drug poleg drugega. - Pozimi pa v podu- režemo sla¬ mo in seno v "reznneo", s katero - krmimo živino. Pred podom je široko podstrešje, kjer stoje vozovi. Vsak kmet ima najmanj tri vozove: težki voz, srednji voz in "kripo M , s katerim noži v mlin. S kripo se pelje tudi na postajo, v semenj in k gasi. flV£ škrat ima dva dela? "spodnji §:& jt” in "zgornji glajt" ali oder. Stebri so zvezani z rentami. Prostor med dvema stebroma (upoštevati moramo vso r-ants) se imenuje "štant", ki je mera za velikost kozolca. Ne smemo pozabiti na kaščo, V njej so shranjeni vsi pridelki,:: Jat sr s se je morala družina vse leto truditi. V kašči je predal pri predalu (imenujemo ga "prejdu ?, )| napolnjeni so z žitom, Nad njimi pa so police z jabolki, V kašči je tudi moka, katero ima kmet samo za tri tedne naprej. - Kašča so navadno lesene, majhne in s slamo kri- t. Prave- posebnost pri njej pa je ključ, ki je zelo velik in kaj po? noben cerkvenemu. Kakor da bi bila vrata nepremagljiva, če so želele- jena z velikim ključem. Vsa gospodarska poslopje- so ograjena s plotom, ki obdaja sadni ■rt. ’ ’ : - Ljudje naše vasi se davijo s poljedelstvom, in živinorejo .Sicer '1 kakih posebno velikih kmetij, toliko pridela vsaka družina v iobri letini, da se preživi. Mnogo pridelajo krompirja in koruze,ki sta naša glavna hrena. Hrana, je zelo enolična. Zjutraj kislo zelje, koruzni žganci in tlako. To se ponavlja z jutra v jutro skozi vse leto. Opoldne pridejo te mizo krompirjevi žganci, "sukaje"(ribana kaša ), polsti pa poleg t-ga navadno še solata. Zvečer pa je na noši mizi močnik, v oblicah rompir ali pa kaj podobnega* Zelo se pozna sprememba .pri hreni ob nedeljah in praznikih,zla¬ ti pa za žegnanje. Tedaj pride- na mizo kaj boljšega. Seveda ne manj= :a potice, štrukljev, mesa s hrenom in juhe z"nudoljci". Teko vsaj do. je praznik v koledarju. Ffe.0scc£ ! 4 I Z AQ V OS L Za* fanta' velja pri nas (Voklo pil Kranju) oni, ki si upa zve.č.. na vas in zn? glasno- zavriskati, da odmeva po vsej fari:ki sine v družbo starejših-fantov . Vsak, ki'je odiastel šolskim klopen, si želi sejno to, de bi bil •čim prod sprejet .med fante. Žal ta stara navada pri m a so izgini,, Tako jaz nisem'bil več sprejet med fante, da si 'sem včasih veliko ho~ dil”na vas", kakor pa vc-m, se jo sprejem vršil -takole: Vaški fant j s se na kr s-sni večer zbero na kraju, Kamor so na no e k li butare, da zažgo kres. Vsi oni fantje, ki'so preteklo zimo in ne pomlad začeli hoditi ”na vas”, morajo dati za' pijačo (liter* ali štee vina). Vodja starih fantov potom pri zažganem kresu z vinom krsti "mladice”. Pravijo, da morajo biti ta v e cer "nov op eče ni "fantje tepe,..., vendar pa to ni nujno: Ko sem bil nekoč med družbo fantov, ki je sprejemala, niso bili novokršČeni prav nič tepeni, ampak smo se lepo v miru pogovarjali vse dotlej, ko je kres dogorel in smo se razšli do domovih... lij Jer,d obl« na I ao 1 foVf V T i C.i i&s Pri: iočr ti-u lul ' *•* 'm jese :u§ šfij iajj 960 laaj 53' me L-^do 1 , v e z dl tiče % * * h Msd oblaki, glej, aabo 1 Angolci nebeški rajsko lučko so prižgali in pregnali mi temo ... Je vso dolgo noč svetila in v srce tolažbo lila ,.. res to te v 13 ' sta čsn ml a a i r ttk tej t . 4 rud to tv o 1 k do Dijnštvo slovenske begunske gimnazije našega taborišča se jo zadnjega maja posvetilo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. V ta namen j- priredilo kratko, a ljubko akademijo, katere so je ucelVil polog gojencev zavoda tudi skoraj ves profesorski zbor. Počastili smo Mater Marijo in se ji popolnoma posvetili, saj vemo, da bomo le tako mogli vztrajati na braniku svete ver« in dr? g- domovine« toč ’ P aj i m to ti 115 cf^Yi\jyv^yYi\^ jij se razov ital je v svetu «.. jsf.tirno popoldne takrat, je bilo* oblačno nebo in vmes ■fiončp-v poljubi ji? prasne ceste f B 'tiho ženijo« povsod pritfe jenost - v vseh urah nemir, ^ j človek človeku sovražnik in * zver« s dom se ra njiv lal je tisto popeidne s c- rij® st 3 zdoma šli, točni in mladij trije cvetovi moje krvi.., (fuljena.dlan vam je dala pogotnic^i kili na čel-p in potok solza« 'U'Tti®&TYU po DO le sede zamrle so neizrečene. Drugega nisem im s la vam dati| ure bile so vse vam posvečene, sem dajala vse svoje življenjef sem vam dala, kot sem imera, idaj trudna, osamljena sem onemela ;s'razumela vas nisem takrat, aaes pa vem, čemu ste od šli j rca poštena je vodil ponos, ito so stopinje vas v svet odpeljal to pa prodan je bil hlapcem tujine, as'svat oneSaščen.in le razvaline stale so - nemi dokazi ... isnki spomini oskrunjene sreče ©ije trpeče... iapci nikomur!” ste včagih dejali iraje odšli ste kot bi hlapčevali, sko je, pa vera s 0 e j v krajih, goratih odteka mladost -s tu bi biii, bi odteklo življenje, rudne so misli in ♦ srcu bolest ... z to pa bom roke sklenila, /a, vas, tri sinove, molila t 5'oji so, Mati, in moji bili ... kot de..neurju so bratje postali, do iznenada odšli s* na pot šle. j e neznane, l^či naproti, „ dčnrm in jasnejšim enem ... M\r i praporom šli so na klic domovine VfLmM ajimi bi šla, ^ ' trudne so moje noge 1 počasne stopinjet hrepenenje jih spremlja !, aiali v tirolske doline to prek gora ... ;ti! Ti v*di jih, spremljaj : - vrni1 ” - - - V tujih - ob jaslih zdravi ostanita, močni It* naši’-zemlji mastite: Naj moja molitev bo vsem blagoslov 1 Sadar viharji se bodo- umirili, neurja - ob skalah poštenosti strla, tidni kot granit st bosta Vrnili. Takrat spet v oči vam ponosna bom zrle.* Takrat ... Takrat mi bo, starki, vzcvetela mladost! Jjg Z jasnim pogledom in nočno roko .. \ ^ spet zaorali, bosta ledino v sveto zemljo - z znojem pojeno, v zemljo slovansko - s kb.vjo prerojeno* . v ' • • • . -X •, '*Ce koga no bo ? ‘ • • ' Volja Njegova, usmerja nam pota, ' y ■ ■ >v ' ukazi Njegovi so vedno - dobrota, Težko ni umreti > ' /. težko je trpeti! — Umirati dolgo, počasi; umirati mlad in s u 1 c n j umreti- to jo težko Pridano,uati, ne stro nas v tujini; zlomi lahko nas, upogne nikdo! Pridemo, mati, da spet domovini bomo služili pošteno, zvesto ! =:3j^rS = -= 2 =: = =:=:^- Cesar Julijan Odpadnik je vse storil, da ti uničil krščanstvo ta edini namen je usmeril vse svoje vojne pohode. Toda smrtno ranj^ v tojd je Zajel prgišče krvi, ki mu je tekla iz rane, .jo v igel piv nebu; in v divjem, -gnemo gl em srcu zaklical »"Zmagal si, Galilejec !"••• Veliki sovražnik krščanstva, odpadli učenjak Voltaire je nekem- S&Jilicul>‘ f Sit sem že vedno in vedno poslušati, da je bilo dovolj oa naj st ribičev, da je krščanstvo preplavilo svet. 1 Jaz pa. hočem doka." • ti, da je -en mož dovolj, da ga podere !...» - In danes? Krščanstvo stoji, Voltaira pu ni' več ' £ * ; • b ■ Nemški učenjak Pichte- je nekoč degii s-vojim slušateljem:”Gospem' je! V petih letih ne bo več krščanstva. Naša vera je naša pamet!” — Od tedaj je-že nad sto let. Krščanstvo je- še tukaj, Flchueja po ni več... 117 /pr / intiče poueev ph • j 8 d V i gU 1 Leta 1907. na Proti koncu svojega r.ivljjenja pa se ja stari general Sir Lord Baden Povre 11 prelevil. S hudomušnim veseljem je kazal svojim prija= teljem fotografijo, ki ga prikazuje, kako ek o« Si iz k-ensralake uniforme v ~ skavtski kroj. o-* napisal več knjig o stezosled* je nabirati po cestah postajajoče cx xz V teh St8 118 Prvo mednarodno taborjenje je bilo avgustu leta 1920* v Old Deer Parku. Udeležilo se ga' je šest tisoč skavtov. Kmalu zatem se je vršil Jamberee v Wembleyu z dvanajst tisoč skavti. Znak tabora j e bila zlata puščica. Udeležili so se ga skavti tri in tridesetih nas rodnosti. Četrti Jamboree je -bil leta 1933« na Madžarskem, . zadnji pa leta 1937^ na Holandskem. ( Prihodnji Jamboree bo leta. 199-7. v Mar= seillu. Njegov znak bo mrtvi vozel.) Sir Lord Baden>Poweil of Gilwell je umrl dne 8.januarja 1941 t v Keniji, ki jo je 'tako ljubil. Njegova ustanova pa živi dalje in v njej živi~-njpgov duk. : ”Skdvti, ki ga'smemo naziv ati svojega očeta, mu bodimo zares tudi zvesti sinovi 1 P IN A ‘Osmošolci tudi v begunstvu niso .pozabili, da ob koncu šolskega leta ne smejo kor tako zapustiti zavoda. Saj morajo, vendar v vsej slovesnosti izročiti sedmoš;lcem ključ, ki so ga sprejeli od svojih prednikov' in ga. vse leto skrbno hranili. Te stare navade tudi begun* stvo ni uničilo. . ; :. V soboto ( dne 15 .'junija), ko so se peggeški osmošolci po slav* ljali od solskih klopi, so taboriščniki začudeno gledali slovesen redu in celo gg,profesorjem ne,. Prepričan sem, da so - naši gospodje profesorji, katerim zares veliko dolgujemo in smo jim za njihov ne* sebični trud hvaležni, razumeli šale dijaške mladine, ki je vesela, da more celo v begunskih razmerah nadaljevati s študijem. Sedmošolei pa so'tudi pokazali, da so vredni ključa. Saj se nr so pustili kar tako ugnati, 'ampak so krepko odgomrili s' protigovo* rom, ki ni prizanesel nikomur iz osme* Poleg tega so izvohali osmo« šolske priprave, si skrivaj polastili pesmi in celo odgovorov na uganke, ki jim pa niso prav. nič koristili, Pac pa so s svojim skri« tim delom osmošolce pošteno presenetili. Seveda osma tega sedmi ne more šteti v zlo, zlasti ne, ker ji je ob koncu slovesnosti izročitve ključa poklonila v znak sprave ''krasen" šopek kopriv, 'Z znano dijaško"Gaudeamus igitur" so odšli nato _ skupno Iz gim¬ nazijskih prostorov in se fotografirali z insignijami zbrani okrog poveljnika taborišča in razrednika osnuj dx, Gantarja. . Vsi osmošolci se bodo še dolgo spominjali veselih uric iz peg« goske ga"hrama modrosti". Saj sam Bog. ve, kam jih bo še zanesla be = gunska pot. _ Sliko pa bo objavilo "Cvetje" takrat, kadar bo imelo tudi svoj ki i samo * 9 # prv l8l m sprevod, ki se je med glasovi harmonike in veselim petjem pomikal iz konvikta proti sedemnajsti baraki. Policaj v obleki^butalskega Ce= fizlja pa jo’delal fed« Tam je osmošolce sprejela sedma. Obred se. j pričel. Pa ga je kmalu prekinil obisk taboriščnega poveljnika Mr. lounga in spremljevalcev, ki so hoteli prisostvovati slovesni izro= čitvi ključa,. Dijaška razposajenost in dovtipnost jih je vso uro pošteno, zabavala. Letos je bila izročitev ključa skoraj nenavadna. Saj so osmOšoB ci med Slovesnim govorom svojega predstavnika, v cilindru in fraku priredili pravo, opereto. Vse pesmi so izzvenele v zdravi dijaški razposajenosti in hudomušnosti, ki ni prizanesla sedmošolcem,niti šolskemu paragrafu, ki so ga s ključem vred poklonili sedmemu raz^ do* Pa 7aš iiva siiu eh ;1 TPf- tl&C M' 1 , JI 119 SC / / , žs s em h n= iz $ >= Komaj sem prijel za delo v uredništvu "Cvetja v tujini”, dobil “ P a bo menda že veste - strašansko plešo, ki je plod dijaške 1 enote. In komaj sem okrasil svojo glavo s plešo, že je prišlo-slovc Pa niti toliko si nisem prislužil, da bi si kupil lasuljo. Da tudi z fašo šolsko denarno zbirko zanjo no bo nič, sem si mislil, kajti ne = hvaležnost je plačilo sveta ' Takof Slovo je torej tu, dragi moji. "Cvetje” sen povezal v jrvi šopek: prvi letnik je za nami, z njim pa je konec tudi mojega . igla, kajti na peggeški gimnaziji sem pustil za seboj tudi zadnjo, ■sro stopnico. Uredniško torbo s košem vred prepuščam nasledniku, Vas pa. pro-= ki, da vsaj tej žrtvi prizanesete s plešo in jo po vseli svojin mo= ■ek zalagate z literarnimi prispevki. Jaz pa se. bora umaknil v naj = iirnoj ši kotiček zemlje, ki sem ga našel tudi v tujini ter bom uzi= ?sl svojo "uredniško pokojnino"f z veseljem bom prebiral nove cvetove fsggeške dijaške družinice. "Cvetje” ne sme zamreti, ampak cveteti rije 5 cveteti z vedno lepšimi cvetovi tudi v tujini,"dokler ne bo •lesajeno v varno svobodo na. domovinska tla", kakor mu je ob prvem azcvitu želel naš prev zv. g. škof ar. Gregorij Rožman. Zahvaljujem se vsem sotrudnikom, ki so s pisano besedo in ilu- cijami pripomogli prvemu letniku do pestre lepote, vnetim ugan= ir jem in cenjenim bralcem, prednik. z ; 30l= a, ni= t o.= 0= HSdITkV UGANK ŠLiSTS STbVILKE”C'VETJA. V TUJINI". MOZAIK s Mati je kot sveča, ki gori za druge. IZ ALGIBKE: Abecedo razdeli na polovico. Srednja črka 1» je torej 'prva: črke ste ješ na levo(-) in na desno (+) ter do«, bišj Kdor svojo mater časti je kakor oni. 3H -“'"M• ra zaklade. Bog, ki vsako delo plače, verno, poplačaj ti ljubezen neizmerno, m= blaga mati ! A O V A C H k D O P a O M P T s P A SATU 3 P A H D S VIS A Medved. Žreb se je n a s m o h n i 1.. ... petošolcu Jer obl x n P- nv ' v ” dobi pri uradniku (Barake 22/1). ; Ljmr Jp v