Lelo XII.
V.b.b.
Dunaj, dne 20. januarja 1932
Sl. 3
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : „ KOROŠKI SLOVENEC Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja usako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— ; celoletno : Din. 100.—
Slovenec po pokolenju In jeziku.
Kakšen krik so zagnali svoj čas naši nemški sosedje, ko se nismo hoteli ukloniti njihovim predlogom glede kulturne avtonomije na Koroškem. Vsi celovški listi so bili takrat polni napadov na naše poslance, češ, da so ti s svojimi nesprejemljivimi zahtevami onemogočili sporazum. Kaj pa je vendar gospode, ki delajo koroško politiko, takrat tako razdražilo? Prinesli so v deželnem zboru na dnevni red zakon o kulturni avtonomiji slovenske manjšine na Koroškem. Ta korak se jim je zdel potreben, zakaj koroško vprašanje, ki je po tolikih letih še vedno nerešeno, postaja že skoroda nekak evropski škandal. Toda pokazalo se je takoj, da nemškim strankam, ki so ta predlog podpirale, ni bilo v resnici do tega, da se zagotovi slovenski narodnosti na Koroškem svoboden razvoj na temeljih pravičnosti. Namen predlaganeg'a zakona je bil edino le ta, da ustvari nek zunanji lišp in pokaže nemško manjšinsko politiko pred evropsko javnostjo v lepi luči. Pogajanja so to neiskrenost jasno pokazala.
Slovenska narodna manjšina naj bi se pravno konstituirala na podlagi manjšinskega katastra. Kdor bi hotel postati član manjšine kot avtonomne narodne skupine in biti deležen nje pravic, bi se moral vpisati v poseben imenik. Šele s tem bi pridobil pravico, da aKtivno sodeluje pri manjšinskih ustanovah, posebno pri volitvi Narodnega sveta. Kataster bi se vodil javno in vpisali bi se le oni, ki to izrečno zahtevajo.
Vse to pomeni že hudo obremenitev manjšine. Narodno vprašanje more biti šele takrat pravično rešeno, ako se pri njega ureditvi izloči vsaka možnost politične agitacije in vsak pritisk od strani večine. To se da doseči r.a ta način, da se narodna pripadnost posameznika določi na podlagi pokolenja in pa na podlagi materinskega, oziroma občevalnega jezika. V dvomljivih slučajih lahko odloči neprisirar ska paritetična komisija. Z ozirom na sovražni duh, ki vlada na Koroškem nasproti slovenskemu življu, je bilo pričakovati, da se v narodni kataster zdaleka ne bodo vpisali vsi Slovenci, ampak le najzavednejši. Obstojal je upravičen sum, da se bo na člane manjšine od vseh strani izvajal pritisk in jih odvračal od vpisovanja. Sai so nemške stranke že takrat na političnih zborovanjih začele s strastno protiagkacijo, medtem ko so te iste stranke v deželnem zboru hlinile voljo sporazuma in hotele na zunaj kazati lojalno usmerjenost napram manjšini, fz-gledi so torej kazali, da tudi na podlagi kulturne avtonomije ne bi bilo pričakovati končnega miru na Koroškem. Nasprotno so znamenja napovedala, da bo komaj slunovljena k jiturna avtonomija, posebno pa institucija katastra postala predmet novih narodnih bojev.
Pa kljub vsem pomislekom smo ustanovo katastra sprejeli. S tem smo hoteli pred vsem manifestirati našo voljo in pripravljenost za sodelovanje pri rešitvi našega vprašanja. Tudi nismo hoteli zavreči upanja, da bo enkrat vpeljana kulturna avtonomija tekom časa vendarle ublažila in zmanjšala nam nasprotne vplive. Končno pa je bilo za nas merodajno tudi pravilno pojmovanje namena, kateremu naj narodni kataster služi.
Kulturna avtonomija pomeni, da naj narodna manjšina sama prevzame od države upravo svojih narodno-kulturnih zadev. Ustanova sloni na zamisli, da večinski narod in
Oborožena Avstrija.
Oborožitev povsod. — Tudi Starhemberg zahteva. — Zaplemba orožja Schutz-bunda. — Kar je dovoljeno Heimatschutzu, mora biti dovoljeno tudi Schutzbundu.
V naši državi imamo strankarskih in drugih organizacij, ki so oborožene ali vsaj gojijo vojaški duh. Je organizacija, ki stremi za diktaturo, na drugi strani pa je organizacija, ki hoče z vsemi sredstvi ščititi trenutni ustavni položaj. Še tretjo slično organizacijo imamo. Če se oborožuje ena, je jasno, da se bo oboro-ževala tudi druga. Da so vse te oborožene organizacije nezakonite, tega ne more zanikati nihče. Opažati pa je pri nas, da se eno organizacijo prijema z rokavicami, drugo pa z železno pestjo. Dvojna mera! Dvojna mera velja tudi za gradiščanske Hrvate in za nas.
Kaj moremo reči k temu, če vodja Heimat-schutza pošlje zveznemu kanclerju zadnji opomin, da bo uprizoril kljub prepovedi javnih zborovanj v celi državi demonstracije, če se ne odpovedo vse trgovinske pogodbe in sklenejo nove, če se ne uvede prisilno delo, ljudsko zavarovanje in končno ne zavaruje valuta. V kateri državi je mogoč še takšen nastop? Zvezni kancler mora imeti res težak položaj, in če ga res ima, kdo je kriv?
Listi od 13. t. m. poročajo, da je sodnija odredila preiskavo v delavskem domu v Ottakringu na Dunaju. Tam se je našlo 717 pušk, 16 revolverjev, 8 strojnic, 60000 nabojev, čelade, bodaki, 750 napolnjenih in 300 ne-napolnjenih ročnih granat, plinske balone itd. Vse to se je seveda zaplenilo in med delavstvom izzvalo veliko ogorčenje. Demonstrante je policija razgnala. Socijaldemokraški listi pravijo k temu, da policija ve za skladišča orožja fašistov, a jih ne zapleni. Proti temu pa se zapleni orožje, ki je namenjeno za obrambo republike in proti pučistom. Dokler se bodo oboroževali pučisti, se bodo oborože-
■HLVEBEBkVliBnA	0« V TEJSE. \ «21
vali tudi socijalni demokrati, da ščitijo svobodo. Če se policiji tudi posreči, da zapleni del orožja, bo delavstvo popravilo to škodo s podvojenim naporom in podvojeno izpopolnitvijo.
Pri bolečinah v členkih in sklepih deluje Togal hitro in zanesljivo. Mnoga zahvalna pisma o Togalu pri zastarelih boleznih, kjer nobeno sredstvo ni več pomagalo. En poizkus prepriča! V vseh lekarnah. Cena S 2,40. 5/4
Socijaldemokraški tozadevni proglas pravi na koncu: Naš odgovor na zaplembo orožja je: 10.000 novih bojevnikov v Schutzbund in 10.000 novih podpornih članov za naše bojevnike, da se ojači bojna fronta! Heimwehri naj si nikar ne domišljajo, da imajo samo oni pravico do posesti orožja. Krščansko-soeijalni list govori o izdaji, ker je Deutsch izjavil, da se bo zaplenjeno orožje stotero nadomestilo in da se Schutzbund ne bo pustil razorožiti prej, dokler ne bodo razoroženi vsi. Saj je znano, da so se socijalni demokrati potegovali za razorožitev vseh organizacij. Zanimiv je še govor poslanca Severja: Judež je izdal in prodal delavstvo za denar. Tega moramo iztrebiti. V bodoče bomo morali biti previdnejši. Naši nasprotniki pa naj vedo, da bomo napravili hiter konec fašističnemu strahu.
Na ta način se samo razširja prepad med obema frontama, ki škoduje ugledu države. In kaj naj rečemo mi k temu, če po Dobrli vasi nemoteno patrulirata dva vojno opremljena hajmatšiclarja s puško na rami? Naše mnenje je, da je vojna in vojska ter oboroževanje zadeva države in ne privatnih organizacij in da obstoj takiii organizacij ni v interesu države.
njega oblasti ne morejo uspešno gojiti izobrazbe in prosvete drugega naroda, posebno če niti njegovega jezika ne obvladajo. Nemec se običajno ne more v zadostni meri vživeti v miselnost Slovenca in razumeti njega kulturno stremljenje. Pri vsej dobri volji bi se to posrečilo posamezniku le v dosti nepovoljni meri. Zato naj vodijo prosvetno gibanje in gojitev materinskega jezika v vsakem narodu njega lastni sinovi, ti, ki so izšli iz njega in so mu ostali tudi zvesti, ki torej poznajo njega posebnost in njega življenje, ti ga naj tudi vodijo.
Kakor hitro bi se torej avtonomija vpeljala in bi se ustanovile avtonomne oblasti, bi moral njih delokrog nujno obsegati vse, kar je slovenskega življa na Koroškem. Pri tem je seveda najvažnejši šolstvo. Zato smo mi zahtevali, da bi vse utrakvistične šole. ki so bile svoj čas ustanovljene za slovenske otroke, morale preiti v upravo avtonomne manjšine. Drugače bi avtonomija zgrešila svoj namen in pomen. Toda ravno v tej bistveni točki se je pokazalo, da predlog, ki je bil stavljen, ni bil odkrito zamišljen. Hoteli so nam dati le neki videz. Po njihovem mnenju naj bi utrakvistične šole še nadalje vršile dosedanjo nalogo ponemčevanje. Le v gotovih slučajih bi imeli mi pravico, da si ustanovimo poleg že obstoječe šole svojo lastno. To bi pomenilo za nas novo in neupravičeno obremenitev. Popolnoma napačno pa so pojmovali namen narodnega katastra. Zastopali so mnenje ,da je le oni član slovenske manjšine, ki se vpiše v ta kataster. S tem bi bili vsi oni Slovenci, ki bi se z katerihkoli
vzrokov — in takšnih je pri naših razmerah dovolj — ne vpisali, že proglašeni za Nemce. To misel smo morali zavrniti. Pomen katastra more obstojati le v tem, da določa krog onih, ki naj pri ureditvi avtonomije in avtonomnih inštanc aktivno sodelujejo, nikakor pa ni z vpisovanjem oziroma z nevpisovanjem tudi že določena narodnost posameznika. Zakaj narodnost ni obleka, ki se jo lahko poljubno menja. Kdor je rojen Slovenec in govori naš jezik, ostane Slovenec in spada s tem v delokrog avtonomije brez ozira na to, dali se vpiše v kataster ali ne.
Vsled našega stališča so nam delali naj-hujše očitke, češ, da hočemo umetno zvišati število naših rojakov. Krik je bil takšen, kot da smo zahtevali res nekaj nezaslišnega.
Toda na Koroškem je treba potrpljenja. Počasi se vendarle marsikaj razjasni. In res se je že pokazalo, da je bilo naše pojmovanje narodnosti pravilno. Danes že Nemci sami zastopajo naše stališče.
Na Dunaju se pripravlja zakon, ki naj bi urejeval dijaško življenje na univerzah. Gre predvsem za dijaške organizacije, katerih namen naj bo, voditi svoje člane v narodno-kulturnih zadevah. Nemško dijaštvo je v strnjenih vrstah zahtevalo, da se morajo te organizacije ustvariti na podlagi narodnosti; vsaka narodna skupina slušateljev naj ima svojo organizacijo. In sedaj je nastalo vprašanje, po katerih vidikih naj se narodnost posameznika določi: ali naj velja le svobodno priznanje ali ima v nemško organizacijo vstop vsakdo, ki se priznava za
Nemca? To stališče se je odločno zavrnilo. Vse imrodno misleče dijaštvo in tudi vse merodajne oblasti zastopajo mnenje, da svobodna izpoved ne velja, ampak da narodnost posameznika določa le pokolenje in pa materinski jezik. V svojem nagovoru na akademike je zaklical minister Czermak: Po čem drugem naj spoznam Nemca, ako ne po njegovem rojstvu in pa po jeziku, ki ga govori!
Sedaj smo si torej na jasnem- Kdo je koroški Slovenec in kdo spada v področje avtonomne manjšine? Pač vsak oni, ki je rojen v slovenski hiši in govori v svojem vsakdanjem življenju naš jezik. Torej bodo morali Nemci proti nam svoje stališče nujno revidirati, ker ne gre. da bi odrekali nam to, kar sami zase po pravici zahtevajo.
I^ri posvetovanjih glede bodočega dijaškega prava se je vedno povdarjalo, da je narodnost nekaj že po rojstvu danega in da narodnost ne sme biti predmet politične agitacije. Vsak ima pravico, da se vzgoji in spopolnjuje svojo izobrazbo v duhu svojega naroda. To so jako pametni nazori, katere tudi mi pozdravljamo. Mi smo to stališče že zdavnaj zagovarjali, toda dosedaj smo našli le gluha ušesa. Razprava o dijaškem pravu pa je zanesla te misli tudi med širše plasti nemškega naroda. Torej je morda vendarle upati, da bodo s časom tudi naše zahteve presojane pravilnejše. Na vsak način pa moramo ob tej priliki opozoriti na dejstvo, da znajo naši sosedje tudi pravilno misliti, ako gre za njih lastne zahteve. Velja jim pa še vedno načelo dvojne mere: nam nočejo dati tega, kar sami zase zahtevajo, sklicujoče se na naravne človeške pravice. Mi pa smo zopet potrjeni v veri, da je naše stremljenje pravilno; vse očitke, ki so jih dosedaj metali na nas, so sami zavrgli in obsodili.
—
f
Posojila podaljšana. Svet banke za mednarodna plačila v Baslu je vzel na znanje -'uročilo o položaju Avstrije in podaljšal za tri mesece udeležbo banke pri kreditih za avstrijsko Narodno banko, ki bi dne 16. t. m. zapadli v povračilo. Kredit znaša 90 milijonov. Upravni svet je pred tem dognal naziranje ostalih bank, udeleženih pri tem kreditu, da so pripravljene prav tako podaljšati svojo udeležbo. Avstrija išče sedaj še novo posojilo. Z enakimi pogoji sta bila podaljšana za dobo treh mesecev tudi dne 18. t. m. zapadli kredit za madžarsko Narodno banko in istega dne zapadli kredit za jugoslovansko Narodno banko. Za nemško državno banko bodo posojila podaljšana pod drugačnimi pogoji- Upravni svet je pooblastil predsednika banke, naj dovoli podaljšanje, če bodo nanj pristali osrednji zavodi, udeleženi pri tem kreditu, in sicer Francoska banka. Angleška banka ter Federalna rezervna banka. Guverner Francoske banke se vendar začasno še upira brezpogojnemu podaljšanju teh kreditov, kar je smatrati za prvo posledico izjave dr. Bruninga. Popolnoma umljivo, da Francozi nimajo interesa dajati Nemčiji posojila, ko dr. Briining izjavlja, da Nemčija reparacij ne bo plačevala več. Vse evropske države so prispevale, da je Nemčija prebredla zadnja leta s primerno lahkoto. Danes ima cvetočo aktivno trgovinsko bilanco, danes ima najbolj urejeno industrijo, milijardni krediti, ki so neprestano tekli iz inozemstva v Nemčijo, so ji pripomogli, da se je v gospodarskem pogledu modernizirala kakor nobena druga država v Evropi. Istočasno pa sc morajo druge države, ki so Nemčiji pomagale, neprestano boriti z gospodarskimi težkočami ter prenašati zadušljivo težo pasivnih trgovinskih bilanc. To seveda ne opravičuje, da bi se Nemčiji ne šlo do skrajno možnih mej na roko. Vsekakor gospodarsko tudi ona zelo trpi, vendar manj nego druge nasledstvene države. Jugoslavija je odločno proti črtanju ali preložitvi reoara-cijskih plačil in ima tudi svoje vzroke. Popolnoma drugačen je položaj Avstrije, ki je bila oropana zaledja, ki je odvzemala njene industrijske proizvode. Trgovinska bilanca naše države je pasivna. Zato se z Nemčijo sploh ne da primerjati. In Avstrija dejansko rabi nujne pomočj, da se izkobaca iz kočljivega položaja.
Nemci v Jugoslaviji. ..Narodna politika44 prinaša obširen članek o položaju nemške manjšine v Jugoslaviji in pravi med drugim:
Naših Nemcev, zlasti njihovega tiska, ni mogoče nikoli zadovoljiti s šolami. Neprestano pojejo isto pesem, pa pozabljajo, kakšnih metod so se nedavno posluževali proti Slovanom in kakšnih se še sedaj poslužujejo v Nemčiji in Avstriji. Sedaj so se gotove nemške novine spravila med Jugoslavijo. Prilike pa, v katerih žive Nemci po prevratu v Jugoslaviji, so jim v znatno korist, ker so morali prej pošiljati svoje otroke kakor tudi Slovani v madžarske šole. Če se primerjajo statistični podatki o položaju nemške manjšine v Jugoslaviji z onimi, ko so živeli Nemci pod Madžarsko, je moči priti do edino logičnega zaključka, da postopa jugoslovanska vlada nadvse iskreno napram narodnim manjšinam, zlasti kar se tiče prosvetnih vprašanj. Posebno Nemci nimajo vzroka, da se pritožujejo.
Politične vesti. Zvezni kancler dr. Buresch se mudi v Ženevi in se pogaja za novo posojilo. Društvo narodov proučava, ali so se izpolnili vsi pogoji, ki so bili stavljeni septembra lanskega leta, kakor redukcija proračuna, sanacija zveznih železnic in Kreditnega zavoda. Upanja, da dobimo novo posojilo, je prav malo, četudi se zvezni kancler trudi, da prepriča merodajne osebe, da so za novo posojilo dani vsi pogoji. Zelo slabo vpliva tudi zadnja zahteva kneza Starhemberga. — Mussolinijev list se zavzema za to, da se črtajo vsi vojni dolgovi in reparacije. Pri tem bi profitirala predvsem Nemčija, največ pa izgubila Amerika. O tem predmetu se vršijo začasno "opajanja med Francijo in Anglijo. Francija je že stavila svoje pogoje in predlaga dveletno preložitev plačil. Besedo ima sedaj Amerika, ki bo odločila. — Že nekaj časa sem se je govorilo o krizi francoske vlade in o pogajanjih Lavala, da bi vlado izpopolnil. Umrl je namreč vojni minister Maginot, Briand pa je zbolel ravno pred važnimi mednarodnimi konferencami. Izpopolnitev vlade se ni posrečila in celokupna vlada je podala ostavko, ki je bila sprejeta. Novo vlado je sestavil zopet Lavai in prevzel poleg ministerskega predsedstva tudi zunanje zadeve. Brianda ni več v vladi, gotovo pa bo še obdržal zastopstvo Francije pri Društvu narodov in drugih mednarodnih konferencah.
Kmetska bolniška blagajna.
Prvo nedeljo meseca januarja t. 1. se je bolniška blagajna vendar odločila, da ustroji svoje delovanje v smislu upravičenih zahtev posestnikov ter prilagodi zavarovanje sedanjim gospodarskim razmeram. Ali je ta reforma prišla še ob pravem času ali že prepozno, bo pokazal nadaljni razvoj. V naslednjem se hočemo seznaniti s prispevki, katerega bo treba vplačevati za leto 1932.
V	prvem razredu, v katerega se uvrstijo vsi posli in pastirji, ki še niso dopolnili 17. leta in živijo s posestnikom skupaj, znaša prispevek v polnem zavarovanju S 0.60, v znižanem zavarovanju S 0.48.
V	tretjem razredu, v katerega se uvrstijo vsi posli nad 17. let. torej tudi rentniki, invalidi in duševno nerazvite osebe, znaša prispevek S 1.26 pri polnem, K 0.84 pri znižanem zavarovanju.
V	četrtem razredu znaša prispevek pri polnem zavarovanju S 1.38, pri znižanem zavarovanju S 1.11. V petem razredu, v katerega se uvrstijo dninarji in dninarice, ki dobivajo od posestnika tudi prehrano, znaša prispevek S 1.83 pri polnem, S 1.47 pri znižanem zavarovanju.
V	šestem razredu znaša prispevek S 2.28 pri polnem, S 1.83 pri znižanem zavarovanju
V	sedmem razredu, v katerega se uvrstijo moški, ki imajo kvalificirano službo (majarji, molzniki, obrtni delavci itd.), znaša prispevek S 2.73 pri polnem, S 2.19 pri znižanem zavarovanju. t
V	osmem razredu znaša prispevek S 3.63 in v devetem razredu S 4,53.
Prispevek se razume na teden.
Prispevki so se v primeri z dosedaj veljavnimi zvišali, kajti dosedaj je bil v petem razredu prispevek S 1.50 na teden, medtem ko je sedaj S 1.83. Znižanje je doseženo le s tem, da se posli, ki so bili dosedaj uvrščeni skoro vsi v 5. razred, uvrstijo s 4. januarjem v 3. razred.
S tem nastane v primeri z zakonskimi določbami podzavarovanje, ker se ne uvrstijo v tisti razred, v katerega spadajo po svojih dohodkih. Seveda bo blagajna izplačevala bolniško podporo ter vse ostale socialne dajatve, ki so po razredih stopnjevani, tudi samo po tistem razredu, v katerega je uslužbenec uvrščen.
Bolniška podpora znaša v 1. razredu S 0.60, v 3. razredu S 1.20, v 5. razredu S 2.00, v 6. razredu S 2.40, v 7. razredu S 3.00, v 8. razredu S 3.60 in v 9- razredu S 4.20 na dan. Če je imel posestnik dosedaj svojega posla polno zavarovanega, je dobil zanj S 2.00 dnevno bolniške podpore. Od sedaj naprej dobi samo S 1.20. Ravnotako se zniža tudi deklam, ki porodijo, prispevek od S 2.00 na S 1.20 dnevno, ozir. od S 78.— na S 66.— in za pogrebne stroške se vrne največ S 66.— namesto S 80.—.
Hujši udarec pa morajo prenesti osebe, ki bodo v tekočem letu prosile za starostno podporo, kajti te bodo za vedno dobile namesto S 22.— samo S 18.— mesečne rente-
Isto zadene posle, ki bo doletela kaka nesreča, zakaj tem se skrajša polna renta od S 48.— na 36.—.
To bi bile v glavnem reforme bolniške blagajne. Kakšen bo uspeh tega reformiranega zavarovanja koroških poslov in gozdarskih delavcev, je težko povedati. Dejstvo pa je, da danes veliko kmetov niti teh znižanih prispevkov ne bo moglo plačati. Za gozdarske delavce pa se je prispevek itak zvišal, ne da bi se na drugi strani za te tudi socialne dajatve zvišale.
Poleg tega bo morala bolniška blagajna iskati tudi druge oblike za kritje deficita, ki bo nastal iz te reforme. Predvsem misli na vpeljavo zdravniške takse, na prispevke za družinske člane zavarovancev, na povrnitev stroškov za bolnice v višini bolniške podpore za osebe, ki so znižano zavarovane itd.
Osebe, za katere se vplačuje znižani prispevek, v prvih šestih tednih delanezmožnosti nimajo pravice do bolniške podpore, temveč jim mora v tistem času dati posestnik hrano in stanovanje, ali 80 odstotkov vseh mesečnih dohodkov. V slučaju, da znižano zavarovana oseba pride v bolnico, ima blagajna pravico, da zahteva od posestnika povrnitev stroškov za bolniško oskrbo v višini bolniške podpore na dan.
Kateri posestnik hoče svoje posle polno zavar .vati, mora nemudoma vposlati izjavo bele barve blagajni v Celovec, ker se drugače vpelje tudi za dotične posle znižano zavarovanje.
j DOMAČE NOVICE |
Volilni imeniki. V decembru so se sestavljali novi volilni imeniki, ki morajo biti ves januar razpoloženi na vpogled. Vsak ima pravico vpogleda med urami, ki jih je določil župan in javno razglasil. To je reklamacijska doba. Letos imamo občinske volitve in je zato velike važnosti, da bodo vpisani vsi naši volilni upravičenci in da bodo izbrisani vsi volilni neunravičenci drugih strank. Z reklamacijo je treba prinesti tudi dokaze za volilno upravičenost ali neupravičenost. Novo morajo biti vpisani v volilni imenik vsi avstrijski državljani obojega spola, ki so ali bodo do 31. januarja dopolnili 21. leto, to so vsi tisti, ki so bili rojeni pred 31. januarjem 1911. Vpisati se morajo tudi, ki so od 1. julija 1931 menjali stalno bivališče. Pri poročenih je treba izpremeniti družinsko ime! Vzorci za reklamacije se dobe v občinskih uradih, pri naših zaupnikih in v osrednji pisarni v Celovcu. Storite Vašo dolžnost napram stranki!
Izpred sodišča. Dne 29. septembra 1931 sta v Voglah pri Sinči vasi pogorela Anwander in Oraš. Hlapec Josef Volbank iz Jezernice je obdolžil požara strica od posestnika Oraša. Volbank je pijanec. Izkazalo se je, da je obdol-žitev brez podlage in Volbank je dobil 6 mesecev zapora. — V Škofji Loki rojen Lorene Pesjak se je priženil k Habnarju na Drabuna-žah, občina GaUcija. Žena mu je prepustila polovico posestva, ki ga je zapil in zakvartal ter spravil ženo tako daleč, da se s svojimi tremi otroci komaj preživlja. Pa je z ženo še grdo ravnal, jo tepel, grozil z umorom, poži-
Kom in zastrupljenjem živine. Žena se je med tem od njeKa ločila in prosila sodišče, da ga izžene. Kradel je v Remšeniku in Dolinčah. S pomagači je ukradeno blago skril v neko duplino ob meji- Radi tatvine je sedel že 3 mesece. Ponovno je stal pred sodniki radi tatvine in grožnje. Njegovo izročitev je zahtevalo tudi ljubljansko sodišče. Dobil je samo 4 mesece zapora in po prestani kazni bo izgnan iz države. Drabunaže bodo vesele, da se ga za vedno iznebijo. —Potnik Janez Škorjanc je znan tudi Slovencem, ker je že marsikaterega posestnika oškodoval. Kolikor nam je znano, je bil nekdaj zavarovalni agent. Obsedel je že več kazni. Leta 1930 je prodajal glasovalne slike v velikovškem okraju in poneveril 210 S. Nazadnje je imel v rokah propagando Karitas-preskrbe za slučaj smrti v Špitalskem okraju. Od zastopnika tega okraja je izvabil 510 S in jih v Celovcu zamolčal, poleg tega pa je v neki gostilni napravil 222 S dolga. Ni mu nič pomagalo, četudi je trdil, da je imel ljubavno razmerje z gostilničarko. Dobil je 8 mesecev zapora. Še veliko premalo za takega tiča. — Valentin Šmid v Podsinji vasi dolguje Ignaciju Weisu v Goričici pri Vetrinju 400 S. Dne 14. aprila mu je poslal po pošti 400 S, prevzel pa je denar krojač Kovač v Voglah. Krojača Kovača se je prijelo, pa se je zagovarjal, da mu je neki Sitter v Št. Jakobu v R. dolžan 700 S in da je mislil, da je denar od njega. Sitter pa je pisal, da Kovača sploh ne pozna. Izbegavanje ni pomagalo nič, ker ima na vesti še razne druge prestopke. Samo 2 meseca bo jedel ričet.
Togal-tablete SO uspešno sredstvo pri revmatičnih, protinastih in živčnih, bolečinah, glavobolu, členskih in sklepnih bolečinah in pri boleznih vsled prehlada. Na podlagi primerne sestave in izbornih uspehov, ki so jih dosegli s Togalom znameniti zdravniki in mnoge klinike in bolnišnice, je dosegel ta preparat v kratkem času splošno priznanje.
Šmihel nad Pliberkom. (Delovanje požarne hrambe.) Lepa je misel, pomagati bližnjemu v času nesreče in mu prihiteti na pomoč. Ta misel je pred tremi leti združila naše fante v organizacijo požarne brambe. Veliko so morali prestati naši fantje od gotove strani, kar pa jih ni oviralo pri njihovem človekoljubnem delovanju. Danes imajo zaznamovati že lepe uspehe. Prenovili so shrambo orodja v Šmihelu, nabavili nove cevi k stari ročni brizgalni. V neštetih slučajih so bili ob priliki požara prvi na mestu. Njihovo delovanje pa še s tem ni končano. Omislili so si sedaj modernim potrebam odgovarjajočo motorno brizgalno. Ker pa ta napor presega moči organizacije same, se ta obrača do vseh dobrih src in prosi podpore. Seveda so časi sedaj hudi. Vendar so koristi moderne brizgalnice za vso okolico tako velike, da bo gotovo vsak po svojih močeh pomagal, ker pomaga s tem sebi in svojemu bližnjemu.
Radtše. (Slovo.) Radiška fara žaluje za svojim župnikom, ki se je poslovil v sredo 13. t. m. po enajstletnem pastirovanju od nas. Po plebiscitu si je izbral, pregnan iz Grebinja, Ra-diše za svoj delokrog. Znal je kot duhovnik povzdigniti in poglobiti cerkveno in versko življenje. Vzorno je skrbel za cerkev ter v to svrho tudi mnogo žrtvoval. Nam župljanom je bil to, kar je dober in skrben oče svoji družini. Za vsakega, ki se je obrnil v katerikoli zadevi do njega, je imel dobro besedo in z veseljem je šel kmetom v stiski na roko. O njegovi priljubljenosti so pričale rosne oči vseh, ko se je 10. t. m. v cerkvi s kratkimi besedami, uduše-uimi od ginjenosti in žalosti poslavljal od nas. Da smo ga radi imeli, se je izkazalo tudi na večer pred njegovim odhodom, ko se mu je priredil družaben poslovilni večer. Zbrali so se pri njem cerkveni ključarji, občinski zastopniki naše stranke in veliko število društvenikov. da mu izrečejo svojo odkritosrčno zahvalo za ves njegov trud in delo na cerkvenem, narodno-kulturnem in političnem polju ter mu obenem izrazijo prisrčno željo obilega blagoslova in sreče na njegovi novi fari. Pevci so mu zapeli par lepo ubranih v slovo in tamburaški zbor je blažil bridke ure slovesa, menjaje otožne s poskočnimi. Poslavljajoči se g. župnik na je pripovedoval o svojih lepih, a tudi o svojih bridkih 'trenutkih, ki jih je doživel v času svojega štiri-
desetletnega pastirovanja po različnih slovenskih farah. In tako je minul večer med smehom in solzami. Jako značilno je, da ni bilo pri poslovilnem večeru zastopanih naših landbundov-cev, katerim je vsak odkritosrčen slovenski duhovnik trn v peti. Pogrešali smo tudi zastopstvo pažarne brambe, akoravno je bil č- župnik skozi vsa leta nje podporni član. Da se menda č. župnik radi tega ne bo žalostil, ker ja ve, da je tem ljudem cerkev in vera deveta briga. Skrb nas navdaja sedaj, ko nimamo dušnega pastirja. Da bi cerkvena oblast podelila fari duhovnika, ki bo hodil po stopinjah odišlega č. župnika, to želimo farani!
Škocijan v Podjuni. (Razno.) Četudi pri nas zdaj ni sezona in na jezeru ni drsalcev, imamo novic za tri velike koše. Razburjenje radi no-žarov v župnišču in na Škudnikovi žagi se je nekoliko poleglo. Straži se še sicer in občina je razpisala nagrado 1000 S tistemu, ki bi pokazal zanesljivo pot do požigalca. — Dne 21. januarja je bila komisija za pozidavo gospodarskega poslopja v župnišču. V konkurenčnem odboru so: Blaž Krajnc, Rabi, Halej, Povoden, Drčej. Stavbni les se vzame iz na-darbvskega gozda, zavarovalnina bo večinoma krila stroške tesarjev in zidarjev, tako da laran' ne bodo preveč trpeli. Posebno dandanes bi to bilo silno hudo, ko je tako strašna denarna kriza. — Smrt nam je lani dolgo časa prizanašala. Ob koncu leta pa nam je pobrala Cimpernikovega Janeza Ruha, 12 letnega šolarja, 82 letnega Jakoba Kumra, lastnika znane Čukove gostilne in 2. januarja pa Karla Eberweina, ki je bil svoj čas znani gostilničar pri Paternužu v Podgradu. Dne 27. decembra pa je zamrl naš dobri Jarčev oče Jakob Povoden, dolgoletni škocijanski cerkveni kliučar, ki je prevzel ta posel po svojem očetu Kancijanu Povodnu, Valentlu na Selu, znanemu Radecki-jevemu veteranu, ki je svoj čas 52 let opravljal to častno službo. Rajni Jarc je bil miren značaj, pravičen, pobožen in neustrašen krščanski mož, spoštovan od vseh. To je pokazala tudi velikanska udeležba pri pogrebu. — Na Jarčevo mesto je bil izvoljen za ključarja kmet Janez Kačnik, p. d^ Pelcar v Mali vasi, ki bo gotovo kakor Jarčev oče z vnemo opravljal častno, včasih tudi težavno službo cerkvenega ključarja. Saj ima prelepi vzgled v svojem tovarišu Janezu Mohorju, p. d. Dobrovniku, ki že več let po očetovsko skrbi za farno cerkev. Da imamo v Škocijanu ubrano zvonenje, da smo cerkev popravili in preslikali, da imamo tonel leseni pod v cerkvi, da smo dobili v adventu v cerkev električno luč in lepe električne vence lučk v oltarjih, vse to je v veliki meri zasluga Dobrovnikova. Sam Bog bo enkrat njegov bogati plačnik, ki bo blagoslovil njega in 'regovo hišo. — V naši župniji smo lani imeli 9 porok, 17 mrličev in 23 krstov; vsaj 40 bi jih morali imeti. Zanimivo je, da je imel Škocijan pred 100 leti tudi 23 krstov, a gotovo precej manj ljudi. — G. Rebernik je opravljal v zadovoljnost županov: Furjana, Majerja, Štuka in Škudnika in cele občine čez 30 let službo občinskega tajnika. Zdaj se je poslovil od nas in se preselil k svojemu sinu Hubertu, nadučitelju v Žitari vasi. Službo občinskega tajnika začasno opravlja upokojeni ravnatelj Maklin.
Koroške novice. V deželni bolnici v Celovcu službuje 24 zdravnikov in 132 strežnic. Deželna bolnica ima osrednjo kuhinjo, ki kuha za 2300 oseb. osrednjo pralnico, ki spere na leto okrog 1 in pol milijona komadov perila, pekarijo, ki speče na leto preko 1 in četrt milijona žemelj in okrog 200.000 hlebov kruha, svojo mesarijo, ki porabi v letu okrog 200 goved, 1000 telet in 350 svinj, lastno mizarstvo, krojaštvo, čevljarstvo itd. in lastno gospodarstvo, ki krije 10 odstotkov potreb bolnice. — Dne 9. t. m. so našteli na Koroškem 17.807 podpiranih in 18.215 ncpodpiranih brezposelnih. — Zvezni predsednik je podelil mežnarju in organistu v Železni Kapli. g. Francu Haderlapu, o priliki 40 letnega službovanja častno kolajno. — Železna Kapla je dobila iz plebiscitnega darila posojilo 90.000 S, da prezida in pooravi šolo. To je seveda samo posojilo in ga bosta morali občini BeG in Železna Kapla letne vračati. Amortizacija in obresti znašajo letno 4 odstotke. Pomagano je samo v toliko, da so obresti nizke in da je odplačevanje raztegnjeno na več let. Vsled odplačevanja posojila se bo
zvišal proračun obeh občin. Nismo nasprotniki šole in smo se vedno zavzemali za višje organizirane šole, ne pa za nove eno- ali dvoraz-redne, vendar je treba vedno uvaževati davčno silo prebivalstva. Poleg tega pa naj bi odgovarjale šole potrebam prebivalstva. Da so temu prilagodene, ne moremo trditi in tudi govorniki o priliki slovesne otvoritve novega šolskega poslopja tega niso mogli ugotoviti, pač pa povdarjali predvsem raznarodovalni pomen šole, da naj bo šola zanesljiv branik in središče zastopstva stare nemške odlične kulture v najjužnejšem vzhodu Koroške in razširje-valka iste. Ali ni v tem veliko veledomišlja-vosti? V vsem ne moremo videti kakega znaka o popustljivosti napram domačemu slovenskemu prebivalstvu glede šolskega pouka. Slovenci se moremo veseliti tedaj samo ugodnosti plačevanja in ničesar drugega. — Dne 14. t. m. okrog polnoči so se v Št. Rupertu pri Celovcu spopadli narodni socijalisti in komunisti. Orož-ništvo jih je ločilo z nasajenimi bajoneti. Nemir, ki je obstojal v žvižganju, piskanju in hajlanju, je bil tak, da si je moral človek nehote misliti, da se nahaja v afriški džungli. Eni kakor drugi postajajo vedno bolj predrzni. Pri Lazniku so pobili šipo. — Od hiše do hiše hodijo agenti, ki zbirajo podatke o vojnih udeležencih. Občine jim gredo običajno na roke, ker pravijo, da je to za ljudi neobvezno. Nazadnje pa pride diploma, za katero je plačati 15 S. Veliko ljudi tem agentom nasede. Malo je ljudi, ki ne bi imeli slabih izkušenj s tujimi agenti. Zato pozor pred njimi in pokažite jim vrata! Sedanji čas ni ugoden za diplome, važnejše je vsakdanje življenje. — Mizar Ernest Hafner v Podroščici je napovedal poravnalno postopanje. — 10. t. m. sta imela krščansko-socijal-na stranka in krščanska kmečka zveza svojo sejo. Nas zanima zadeva bodočih občinskih volitev. Sklenilo se je, da nastopi krščansko-socijalna stranka povsod samostojna in se ne veže z nobeno drugo stranko. Že predolgo so se vezali z Einheitslisto, zanaprej ne več. Pozno spoznanje. Tudi za našo stranko velja isto, namreč povsod samostojna kandidatura.
1 DRUŠTVENI VESTNIK
Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško
vabi prijatelje naše stare, pristne meltv dije na veliko pevsko prireditev
»Domača petem«
ki se vrši v nedeljo, dne 7. februarja v kinodvorani v Borovljah in sicer:
točno ob VsS. uri pop. za širio okolico točno ob 7:8. uri zvečer za bližnjo okolico
Nastopi osem moških zborov 'n mesto (100 pevcev) v skupni in svoji pesmi.
Spored:
Skupni zbor:	Nmav čriez jizaro
Vse te uštnejši liete moje Dečva. polej me prov Že rožce po polju cvetejo Zbor z Žile:	Jes s’m an burn pavr
Dober večer, luba dàkle Zgornjerožanski zbor:
So Rutarce časale se Tako tiho jo je pricapljov Spodnjerožanski zbor:
Je pa juh v pečieh Juhe, vigred približa se Zbor Gorjancev: Horjanč'ce so dro lepe Bom pa rut’č zvorav
Zbor iz Podjune: V Šmihele ano kajžico ’mam Kaj se ti puobč v nevarnost podajaš
Skupni zbor:	Je kumej nuoč storiva se
’mam pa mlin č pod kvancam Ko b’ jes puobč to Dravco
prepvavati znov Bratri predragi Pojdam v rute Sem se rajtov ženiti
Med sporedom je kratek nagovor in šaljiv nastop fantov iz Borovelj. Vstopnina 60 g do 1.20 S. Predprodaja vstopnic pri g. Maksu Koschatu, puškarju v Borovljah. Železniška zveza je ugodna.
Narodu in domovini zvesto ljudstvo! Čuj klic našega dneva: Nazaj v domačo misel!	OSREDNJI ODBOR.
Govorijo po Rožu, da se snidejo na boroveljski pevski prireditvi vsi gospodarji-kore-nin, katere je odlikovala „Karntner Lands-mannschaft“. Tako hočejo dokazati ljubezen do svoje večstoletne melodije.
Prireditve. V nedeljo, dne 31. januarja se vrši ob pol 3. uri popoldne v Ročičnikovi dvorani v Ratenčah občni zbor Izobr. društva „Jepa“ v Ločah. Na sporedu so poletr običajnih točk še deklamacije, govori in igri „Čašica kave" ter „Kmet in fotograf". —- Domačine in naše sosede opozarjamo, da se vrši v nedeljo, dne 24. januarja ob 3. uri popoldne v Tišlarjevi dvorani v Št. Janžu v R. pevski nastop Bručanov, Svečanov, domačega zbora, pevcev iz Kotmare vasi in Radiš s pesmimi, ki se bodo pele na boroveljski prireditvi. Domači zbor poda še par svojih pesmi, vmes je tudi kratek govor zvezinega zastopnika. Vstopnina je nizka.
Gospodinjsko-kuharski tečaj na Blatu pri Pliberku. Živahno življenje vlada že par ted- | nov v gostoljubni Milačevi hiši na Blatu. Petnajst brhkih, kmetskih deklet se vzgaja tam v dobre gospodinje in prave matere naših preprostih domov. Že so dekleta tega tečaja čisto prožeta misli, da ne bodo udinjale svojih mladih moči in svojega zdravja ter nepokvarjenega značaja v tujo službo, marveč vršile lepi ; poklic duhovnice in umetnice v domači hiši. ! Morda jim daje baš ta misel toliko dekliškega navdušenja, da je naša lepa vasica v teh tednih tako polna pesmi in dobre volje. Večkrat se prijavi v tej pristni dekliški družini družba domačih gospodarjev in gospodinj, da vidi živahna dekleta pri delu- Lovcem so tečajnice priredile celo pravega zajca in tedaj so prišli . na račun še oni s svojo Jatinščino". Pa lepi dnevi se bližajo koncu. Že se pripravljajo dekleta, da pokažejo uspeh šestih tednov na j razstavi in prireditvi dne 31. januarja pri Brezniku v Pliberku. Razstava se bo otvorila ob osmih zjutraj in bo trajala do sedmih zvečer. Ob treh pop. bo pestra prireditev v prid tečaju: petje, kupleti, prizori, govor in igra „Moč uniforme". Sredi pusta bomo tedaj in tisti obvezni pustni šiling bo najbolje naložen tako, da pridete polnoštevilno na to prireditev ob zaključku gospodinjskega tečaja na Blatu.
Malošče. (Prireditve.) Tekom dobrega meseca smo imeli v lepi dvorani g. Goloba v Maloščah štiri ze\o dobro uspele prireditve. Dne 29. nov. 1931 je imel štebenjski kuharski tečaj svojo razstavo in prireditev. Kljub novo padlemu snegu je bil obisk razstave zelo po-voljen. Razstava je nas naravnost očarala in se kar nismo mogli načuditi spretnosti voditeljice in deklet. Naravnost ostrmeli smo, ko smo stopili v lepo okrašeno sobo z razstavljenimi predmeti vseh vrst kuharske umetnosti; zadnji obiskovalec ni imel več izbire in je pobasal zadnje ostanke. Priključena prireditev pa je imela tako pester in obširen spored, da sc v podrobnosti kar ne moremo spuščati. To vse nam dokazuje, da so tečajnice marljivo delale in se veliko naučile, kar bo gotovo vsaka potrebovala v življenju za oskrbo telesa in duha. Vsa čast voditeljici gdčni Hartmanovi! — Dne 13. decembra so gostovali pri nas Brnčani s svojo priljubljeno igro „Mlinar in njegova hči", želo dobremu igranju smo gledalci skrbno sledili in ugibali, kaj bo prinesla skopost in sirovost Mlinarja. Uničil je sebe in svojo edino hčer! — Maloško izobr. društvo je uprizorilo 6. in 10. januarja lepo igro „Rev-ček Andrejček", posneto iz kmetiškega življenja. Nepričakovano dobro so se sukala tukajšnja dekleta in fantje v različnih vlogah. Igra se nam je povsem dopadla. Zato so pa tildi želi igralci obilo pohvale. Fantje in dekleta! Iz srca smo vam hvaležni za trud in žrtve, ki ste jih imeli z uprizoritvijo. Le vztrajnosti tie izgubite! Mi bomo pa radi hodili k vašim prireditvam, ker nam vsak posamezni prizor kaže kos domačega življenja v domači materinski besedi. Na svidenje!
Valutni tečaji na dunajski borzi 20. januarja 1932. Marka 169,75, dinar 12,58V2, čehoslov. krona 21,036, zloty 79,55, pengo 124,27, lira 37,10, švic. frank 137,85, franc, frank 27,92Vz, Špan. pesetas 98,40, dolar 708,50 šilingov za 100 komadov; angl. fund 34.60 S.
GOSPODARSKI VESTNIK
Iz deželnega kulturnega sveta.
Na zadnji seji stalnega odbora deželnega kulturnega sveta je predsednik poročal o mlekarski šoli in o pogajanjih z dunajskimi tvrdkami glede volov za pitanje. Pomirjevalno se je vplivalo na ljudstvo radi davčnih stavk in plačevanja davkov, ker bi v takih slučajih bile najprej prizadete občine. Že lani je bilo davčnih zaostankov 3,933.174 S: od tega imajo dobiti občine 2,996.820 S, ostanek pa dežela. V zadnjem času je propaganda za davčne stavke skoro prenehala, ker so se nemške stranke in posamezniki pač le zbali zlih posledic. Nevolja ljudstva bi se morala končno obrniti proti hujskačem. Mi smo bili vedno proti davčnim stavkam in smo svarili naše ljudi, da ne nasedajo tujim hujskačem, ki nam še nikdar niso želeli kaj dobrega.. In imeli smo prav. Pri poljedelskem ministrstvu se je doseglo, da bo smela Koroška spravljati večje število živine na dunajski trg.
Pri razpravi so se govorniki zavzemali za kmečko zbornico. Zakon je že sprejel ustavni odbor in bo predložen prihodnjemu zasedaniu deželnega zbora. Landbundovci za njega niso posebno navdušeni, ker bodo izgubili večino v najvažnejši ustanovi dežele. Zadovoljni so z deželnim kulturnim svetom samo land-landbundovci. Protestiralo se je tudi proti temu, da bi imel deželni kulturni svet glede dovoza živine na dunajski trg nekak mono-polski položaj. Grajali so se tudi potni stroški, ki so od 1. 1928. narasli od 68.000 kar na 134.000 S. Tudi o pocenjenem krmilu, ki ga je dala zvezna vlada na razpolago, se je govorilo. Del. Traussnig vprašuje, zakaj je deželni kulturni svet naročil madžarska drevesca.
Krmilo se bo razdelilo sledeče: Od 14.943 gorskih kmetov dobi 3069 kmetov po 75 kg in 11.424 kmetov po 50 kg. Od ostanka denarja za gorske kmete v višini 489.000 S dobi 3069 kmetov po 40 S in 11.424 kmetov po 30 S. Ta denar se odtegne za krmila. Ostanek 32.000 S se porabi za gnojila. Sklene se, da se pusti mlekarnam 300.000 S posojila z 2 odstotnim ob-restovanjem.
Letošnje prireditve Ljubljanskega velesejma. Ljubljanski velesejem bo imel letos dve svoji glavni prireditvi, in sicer: XII. mednarodni vzorčni velesejem od 4. do 13. junija, in jesensko razstavo ..Ljubljana v jeseni od 3. do 12. septembra.
Trg. Tržne cene v Gradcu: Voli 0.72—1.20, biki 0.72—1.00, krave 0.60—0.88, telice 0.78—1.15, klobasarice 0.40—0.60 S za kg žive teže. Cene neizpremenjene, promet živahen. 38 komadov neprodanih. — Lesna borza: Iglasti les: hlodi 17—21, dolgi hlodi 17—25, splavljeni hlodi 11—15, jamski les 12—16, jambori 18—23, rezano blago 56—70, mizarsko blago 55—90, stavbno rezano blago 38—46, deske za zaboje 30—38, mecesnovi trami in podlančnice 75—100 S za kubični meter. Listnati les: bukovi hlodi 21—25, hrastovi hlodi 70. jesenovi hlodi 70—80, bukovo rezano blago 45—75, hrastovo rezano blago 80—160, jesenovo rezano blago 100—160 S za kubični meter na nižjeavstrijski postaji. Mehka drva, 100 kg, 3.20—4.30, trda, 100 kg, 2.30—3.20 S. — Cena rži je na dunajski borzi dosegla višino, ki presega ceno pšenice: rž meterski stot 36 S, pšenica 32 S. Povpraševanje je veliko, ponudb je pa malo. Vendar se ta cena ne bo mogla držati in sam poljedelski minister pravi, da naj kmetje rži ne zadržujejo. Mogoče je drugače, da se zniža carina na rž. ker cena na Dunaju nikakor ni v skladu s svetovno ceno rži. Cena kruhu se je na podlagi tega morala zvišati že dvakrat. Popolnoma nenormalno je, da je rž dražji nego pšenica, četudi privoščimo kmetovalcem, da dobro prodajo svoj pridelek. Žal ima v alpskih deželah malokateri kaj prodati. Dunajski svinjski sejem v preteklem tednu je kazal sledečo sliko: tolste svinje so poskočile od 2 do 4 g, mesne svinje pa so padle za 12 g kilogram. Gotovo vslcd prevelike ponudbe. Dovoz na dunajski trg je še vse premalo reguliran.
RAZNE VESTI j
Po svetu. Med Avstrijo in Jugoslavijo je bil uveden 15. t. m. klirinški promet. Vse račune za uvoženo blago je treba plačati Narodni banki. — Na Dunaju je 2108 odvetnikov, v celi Avstriji pa 3100. — Štajerska policija je prišla na sled heimverovcem, ki so hoteli umoriti notranjega ministra dr. Winklerja, ki je land-bundovski pristaš. — V Gradcu so prišli na sled ponarejenim bankovcem po 20 S. Falzifi-kati so samo kopije in jih ni težko spoznati. — Ostale države: Za senatorja je bil imenovan tudi bivši nemški poslanec dr. Jurij Grassi. Ne razumemo, kako morejo Nemci govoriti o tem, da se jugoslovanska nemška manjšina zatira. Bolj na roke katerikoli manjšini pač ne gre nobena druga država. O Avstriji in Nemčiji v tem pogledu ni govora. — V Bobkovicah pri Vilni je umrl drugi najstarejši moški Poljak, 118 letni Josef Danko. Pokojnik je se udeleževal še poljskih osvobodilnih vojn 1863. — Na glavnem oltarju stolne cerkve v Genovi v Italiji gori 3 m visoka in 180 kg težka sveča. Daroval jo je cerkvi trgovec, ki jo je kupil v zahvalo, da je srečno ušel zakonu.
Bodoča žena po Hitlerjevih učenjakih. Narodni socijalist Hitler bo, kadar pride na vlado, tudi gledal na to, da se nemško pleme izboljša in očisti tujih primesi. Njegov veščak Darré pravi, da je od 100 žen le 14 brez napak v organizmu. Da se obvaruje dobro pleme, bo obstojal osrednji urad, da bo tiste, ki se bodo hoteli poročiti, razdelil po skupinah. V Hitlerjevi državi se bodo n. pr. žene delile v štiri skupine. V prvo skupino bodo spadale žene, ki bodo po fašističnih nazorih popolnoma sposobne za zakon. Teh bo okoli 10 odstotkov vseh nemških žen. Te bo novo plemstvo tretje države smelo poročiti. Hitlerjevi plemiči pa žen iz drugih skupin ne bodo smeli jemati, sicer bodo kaznovani. V drugo skupino spadajo sumljive žene. Te žene so sicer brez napak, le njih življenje ni v redu, ter morajo priti v prvo stopnjo, če dobro prebijejo posebno očiščevanje in minejo sumljivi znaki. V tretjo skupino bodo spadale sterilne žene. Moralno se jim sicer ne more nič očitati, ali čistega plemena niso, zato se sicer smejo poročiti, ne smejo pa imeti otrok. Država bo moža in ženo sterilizirala, da ne bo plodu. Mož, ki bi se ne dal sterilizirati, ne bo smel skleniti zakona. Ženam četrte skupine pa bo Hitlerjeva država sploh prepovedala možitev. Teh žen se bodo vsi ogibali. Žene teh skupin bodo prisiljene, da na vidnem mestu nosijo znak, v katero skupino spadajo. Hitlerjev sistem je torej pravcati sistem indskih kast. Žene pa imajo v Nemčiji kakor v Avstriji volilno pravico in ne bodo volile narodnih socijalistev, če hočejo, da se vpeljejo štiri kategorije žen, ampak da ostanejo še nadalje vse enako vredne.
Kmetski dolgovi na Danskem. Za Romunijo se bavita s kmetskimi dolgovi tudi Jugoslavija in Danska. Trdi se, da namerava danska vlada predložiti parlamentu predlog za preložitev dolgov v korist poljedelcem, ki so močno prizadeti od krize. Predlog določa po vzgledu nemške odredbe o imobiliziranih kreditih, da sc lahko kmetje, ki ne morejo izpolniti svojih obrestnih obveznosti, obrnejo na moratorijski odbor s prošnjo za odgoditev plačil. Mogoče bi ne bilo napačno, če bi se pričela baviti s tem vprašanjem tudi naša vlada, ker tudi avstrijski kmet ne more zadostiti svojim obveznostim.
Neuirpno za kmelo'valoa!
r Oekonom-mlin
drobi, melje povsod v veselje in zadovoljstvo.
Veliko pohvalnih pisem. Takoj pišite po prospekte na
Hans Wernig, Goriče štev. 14
(pošta Unterbergen.)
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2inkoviky Josip, tipograf. Dunaj, X.. Ettenreichgasse 9 Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky). Dunaj, V., Margaretenpatz 7