T -0) Tf A
st m i

Izliaja t. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto S gold. 30 kr., za pol leta pa 1 gold. !JO kr.
TeČilj IV. V Ljubljani 15. junija 1864. List 1 2.
BIL'0«&s
na naročbo „Učiteljskega Tovarša" za drugega pol leta 1864.
Z mescem junijem dogotovil bode „Tovarš" pervo polovico četerlega tečaja. Priserčno se tedaj zahvaljuje vsem svojim blagim podpornikom, ki so ga do zdaj blagovoljno podpirali z naročnino in z dopisi, in jih zopet prosi, da bi mu tudi v prihodnje ne odtegnili svoje domoljubne pomoči. — Tiste č. gg. naročnike, ki so imeli „Tovarša" le do konca tega mesca naročenega, prijazno prosimo, da bi se zdaj zopet oglasili in naročnino doplačali. Novi naročniki dobijo lahko še vse liste letošnjega tečaja. — Tudi v prihodnje si bo „Tovarš" marljivo prizadeval, da bode krepko izverševal svojo važno nalogo: skerb za šolo in dom.
Naročnina je po navadi — za celo leto gold. .50 kr., za pol leta pa 1 gold. JIO kr.
Wred»tiitvo in založništvo.
S i N E T.
kje so krasne rožice cveteče, ( v Ir^fi.Kje ptičkov drobnih rajskomili glas, ! cjv na®e' človek si zavetje, (j i Dobilo mir kje serce bo trepeče ?
V mladinskih sanjah ni je prave sreče. Ker vroče kmali steče se poletje, Veselje zemsko kratko je imetje, Minljiv je raj osode opoteče.
Le dela blage bodo nam ostale: Ljubezen do Boga in domačije — Pomoč v nezgodah bodo zmir dajale
Vedrile čeme zemlje nam samije, V preserčni dom nas bodo pripeljale, Razkrile krasne neba lepotije.
J. Lavric.
—---
Vera naj zvestejša prijateljica učiteljeva.
Spisal Fr. Neb o s lav.
(Konec.)
Predragi učitelji! izučite tedaj naj prej sami sebe, potem se še le lotite svojega težavnega dela. Vaša perva in glavna skerb pa naj vam bo živa vera, ta dragoceni zaklad, ki je naj dražji biser mladine, da ga vaša mlačnost ne bo zmanjševala v mladih neskušenih sercili, lemuč da ga bo množila in gojila vsaka vaša beseda, vsako djanje. Ako vam bode svetila ta rajska luč v sercih, klile bodo veselo v njih naj krasnejše cvetici, ktere le ona sadi, le ona ohranuje v neontadeževani čistosti: 1) ljubav gorečo, s ktero ljubimo človeštvo sploh, ker smo vsi otroci enega Očeta, in 2) posebno ljubezen domorodn o, ljubezen do ver lega našega in velikanskega naroda, ki se razprostira v treh delih sveta.
1) Ljubezen v obče je ona čarobna vez, ki druži serce sercu, družino družini, narod narodu, celo človeštvo blaženim duhovom unega sveta. Zadnji naš namen je ona neizrečena, presrečna, večna ljubezen, po kteri hrepene tu naše serca, ktera nas ima spojiti z Bogom, z virom vse ljubezni, ter nas osrečevati na veke. Kar je lepega, čudovitega storilo že človeštvo, vsemu bila je prava mati ljubezen vzajemna. Kjer pa nje manjka, ni prave sreče, ker nima podlage. Vse, kar je doveršil človek brez nje, vse je minljivo, vse nečimerno. Mogočne kraljestva, ki jih je zidala sila, vterjevala jih človeška gorka kri, bogatile jih solze nesrečnih podložnih, zginile so, kakor se počasi uteče hudournik, ko začne zopet sijati milo solnce po zemlji, kjer so razsajali malo prej divji viharji. Kraljestvo pa, ki ga je vstanovila večna ljubezen, priraslo je iz majhnega zerna, raslo krepko, ter postalo mogočno drevo, ki svoje veje razprostira po vsem svetu, kterega ne morejo podreti silni viharji brezbožstva, ker njegove veje segajo gori v nebo: svetniki keršanski. Veliki modrijani starega veka vo-
dili so s svojim umom cele narode, ktere so serčno ljubili, ter želeli jih osrečiti. Za to so nepozabljive njihove imena, ker bili so večkrat naj veči dobrotniki sveta, n. pr. Sokrat, Platon, Aristotel i. dr., ki je vse navduševala neka posebna ljubav do človeštva, kteremu so bili marljivi učitelji.
Ako bo tudi našim učiteljem geslo ona lepa, prava ker-šanska misel, da smo si vsi bratje in sestre, vsi otroci Najvišjega, prešinila bo tudi serca učencev, blažila jih, ter varovala enostranosti v razvijanji narodnem, v hrepenenji po omiki. Povzdignila se bo vnovič, vterdila se zopet močnejši vzvišena ideja keršanstva, ki jo v lastno nezmerno škodo nekako zanemarjajo tako imenovani izobraženci. Obudile se bodo prelepe čednosti, ki so prej slovele pri kristjanih. Prišel bo zlati čas za take učitelje, ker pridobili si bodo ljubezen in spoštovanje naroda, ki jih bo rad obilnejše podpiral vide, da si dela lastno srečo. Zginjevala bo tako zmir bolj nehvaležnost, ki je sedaj pogostoma grenko plačilo učitelju , ki mu zmanjšuje gorečnost, žali ga nemilo, ter podira mu mnogo blagih namenov. Ali „jaz lega ne bom doživel, če se še tako trudim", rekel bi lahko marsikteri. To pa je umazana sebičnost, živinska skerb za sedanjost, pregrešno zatajevanje svojih sil ali moči; Bog nas varuj kaj takega! Take misli zatarejo počasi vse blage čutila in namene, in so že cele narode kervavo teple. Vera tedaj naj bolj gotovo vstanovi srečo učiteljevo, časno in notranjo, — vera je naj zvestejša prijateljica njegova.
2) Zastonj pa hrepenimo po ti splošnji ljubezni, in njenih milih hčericah, po zadovoljnosti, in po budeči želji, da koristimo eden drugemu, ako sami sebe ne ljubimo, ako nam manjka domorodne ljuba vi. Kdor meni, da mora vse ljudi enakomerno ljubiti, da mu ljubavi domorodne ni treba, goljufa samega sebe, in zapelja še kakega drugega. Ker splošnjo svojo ljubezen si le domišljuje, v djanji pa je nima, je ne more ska-zati. Sej nasprotuje takemu mnenju cela nrav ali lastnija človekova, ki gotovo bolj ljubi to, kar pozna, o čemur ve, da je res dobro in lepo, kar je z njo v neposrednji dotiki. Narod pa, ki nas imenuje svoje sinove, svoje hčere, poznamo vsi, vemo za njegove dobre in slabe lastnosti, živimo z njim v neposrednji doliki, ker veže nas z njim živa vez domačega narodnega jezika. Ako nam ne biva vsercih ono čutje domorodno, ako nam narod slovanski ni važnejši od kakega drugega, raz-
12*
umeli ne bomo nikdar božanstvenih besed Jezusovih: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe !" Sicer so res vsi ljudje naši bližnji, ali vsak človek ne more vsem svoje ljubezni ska-zovati djanski, ker nimamo vsi enakih polreb. Zato je gotovo le malo takih, ki lahko kazaje na svoje dela dokazujejo, da imajo ono pervo občno ljubav; temuč večidel vsakemu odmenjen je čas in kraj njegovega delovanja, da tu poravna posebne potrebe, da seje dobro seme po domačih njivah, in tako pospešuje napredek v obče, in omiko človeštva v keršanskem duhu. Kdor pa išče splošne ljubavi brez domorodne, podoben je nes-pametnežu, ki za vse druge skerbi, lastne ljudi pa zanemarja, ter se ne zmeni, če še tako glasno kličejo na pomoč misleč, da bi njegova pomoč ne koristila vsem.
Častiti učitelji, čujte torej glas naroda zbudivšega se iz dolgega spanja, čujte njegove prošnje, da mu ohranite slabotno še življenje, da se ne zverne nazaj v prejšnje tmine. Vi ste posebno pozvani, da vedno in marljivo budite narodno svest; brez nje ni nam omike občne, ni nikake vesele pri-hodnjosti, ni zaželenega sadit, kterega hočejo nekteri dobiti z narodnega našega drevesa vrivaje mu tujih mladik, ki se nočejo prijeti, kakor nam kaže zgodovina tisučerih let. Terdno se vpira narod naš tujemu življu, sveti si raji z lastno le majhno lučjo izobraženosti, ko da bi pripeljal na svoje livade tuje omike blisčeče solnce, ktero druge narode osrečuje, našemu pa brani napredek, ter mu pali še tisto mlado cvetje, ki nam je pricvelo iz domačih logov. Čas je, da se resno poprimemo svoje naloge, ki nam jo je dal sam Bog: da dosežemo narodno izobraženost. Ljubav domorodna naj nas vse vodi, in kmali kmali zasijala bo po nezmernih slovanskih širjavah nova krasna luč narodne omike. Napočilo bo radostno jutro prevelikemu narodu sveta, zbudilo se povsod novo veselejše življenje, ki bo podlaga nam zlatega veka, kise bo še le spremenil ono jutro, ko bodo vstajali naši dedje iz tužnih grobov v drugi, večni „zlati vek".
Praktična slovensko - nemška gramatika.
(Dalje.)
XXX.
Ozirni časi.
Prestopimo kar na ravnost k opombam. Kar nemščino zadeva, je zadost obdelovana in nimamo nič kaj posebnega pristaviti, tedaj bomo se le nekoliko ozerli na slovenski jezik.
„Vse na svetu je ali j e bilo ali bode; potrebni so torej glagolu prav za prav saino trije časi: sedanji, pretekli in prihodnji za sedanje, preteklo in prihodnje djanje ali stanje, pravimo jim glavni ali poglavni časi. Poglavni časi sami o sebi vendar niso tolike moči, da bi mogli ž njimi vse glagolove razmeri na tanko dopovedovati; zato si je oskerbel vsak jezik še nekaj drugih časov za tiste razmeri, kterih z glavnimi časi ne more zaznamnjevati. Tako služijo tudi slovanskim jezikom ra-zun glavnih še trije drugi časi, namreč: terpežnominuli (imper-fekt) — Mitvergangenheit, prostominuli (aorist) — Vergangenheit in predpretekli (plusquamperfekt) — Vorvergangenheit; nam Slovencem sta vendar perv a dva že pred nekaj časom zginila, da ju moramo zdaj s preteklim časom opisovati. *)
а)	Pol pretekli čas se stavi, kedar govorimo od kakega preteklega djanja, ktero se je ravno ta čas ali pa pozneje zgodilo, kakor drugo preteklo djanje.
Der Bote brachte mir einen Brief, als ich im Garten Bäume pflanzte. Beide Thätigkeiten^ sind vergangen; eine Thätigkeit (Bäume pflanzen) war noch nicht vollendet, als die andere Thätigkeit (Brief bringen) geschah. Diese Thä-tigkeiten sind zu gleicher Zeit in der Vergangenheit geschehen, sie sind mitvergangen. Es hat jedoch die Thätigkeit, das Pflanzen der Bäume, früher angefangen als die Thätigkeit des Briefbringens, deshalb sagt man: Die Mitver-gangenheit wird gesetzt, wenn die Handlungen gleichzeitig geschehen sind, oder wenn eine Handlung später angefangen hat, als eine andere vergangene Handlung. Dieser letzte Fall kommt nur in einem Nebensatze vor.
б)	Prejpretekli čas kaže, da se je kaj že poprej zgodilo , kakor drugo tudi preteklo djanje.
Sobald wir die Arbeit vollendet hatten, kehrten wir nach Hause zurück. Die Arbeit war früher vollendet, und dann kehrten wir nach Hause zurück.
V slovenskem imamo prejpretekli čas samo pri doveršivnih časovnikih, — *#) včasih pa tudi pri veršivnih (durativnih) glagolih in časovnikih.
Gramatika tukaj nekaj pove od doveršnih (doveršivnih) časovnikov.
Nastane pa vprašanje, kaj de so veršivni glagoli. Uče-nik, ki poprej ni nikoli od te reči spregovoril, bode imel težavo, preden bo mogel otrokom to pojasnovati; treba je tedaj, da učenik to učencem že veliko poprej pove, preden da pride v „Gramatiki" do tje, in da to pri slovenskem branji ali sicer o pri-
*) Glej Janežiževo Slov. slovnico! »*) Glej Janežičevo Slov. slovnico!
ložnosti ponavlja; — kaj malega od tega smo govorili p. I. v „Tov." str. 168. pri zloženih časovnikih.
V Janežičevi slovnici od tega tako beremo: 1) „Dover-šni glagoli ali doveršniki znanijo po vsej spregi (pregibanji) nastop, doveršenje ali vspeh kakega djanja ali stanja, t.j. da je nastop, konec ali vspeh djanja ali stanja opravljen, spolnjen, doveršen. Doveršni glagoli nam služijo o preteklosti in pri-hodnjosti, za pravo sedanjost nam rabijo le nedoveršniki.
2. Nedoveršni glagoli ali nedoveršniki naznanjajo po vsej spregi terpeče djanje ali stanje brez ozira na začetek, konec ali vspeh, t. j. da se djanje v odločenem času godi ali verši in služijo na vprašanja: kaj delaš? kaj se godi? kaj si — kaj bodeš delal? Nedoveršni glagoli imajo vse čase sedanji, pretekli in prihodnji". Kdor tedaj hoče Gramatiko prav razumeti, neobhodno mu je potrebno, da se tudi nekoliko ozira po slovenski slovnici, sicer mu bo večkrat še v ljudskih šolah primanjkovalo.
c) Prejprihodnji čas naznanuje, da se bo kaj že poprej zgodilo, kakor drugo prihodno djanje.
„Prihodnje djanje, ki bode že končano, ko se drugo začne, dopovedujemo z nedoveršniki v prihodnjikovi in z doveršniki v sedanjikovi obliki".
Tudi Nemci v navadnem govoru nimajo prejprihodnega časa, in stavijo namesto njega prihodnji čas, znajdli so ga menda le slovničarji, ki so iskali za latinski futurum evaclum (prejprihodnji čas) enake oblike v nemščini. Po naših nemških berilih se prav redko kje nahaja. To obliko poznati je prav za prav le treba otrokom, ki se bodo latinskega jezika učili.
Drugo se najde vse v Gramatiki.	(Dalje pri h. j
Pomenki
o
slovenskem p i s a nj i. *)
XXIV.
17. Kej različne so časi besedne razlage, in nektere se celo odlikujejo!
T. In so po tem odlične, kar jim pa ni v hvalo.
U. Kako da ne, sej je odlično to, kar je posebno lepo ali izverstno?
Poprava. V XXIII. pomenku str. 171. v. 8. od spodej beri takole:... svent aH sviet; svet mundus pa svejt, po nekterih . .
T. Kaj še! Vsak slovenski otrok ve, kaj je lično, ročno, urno, ljudno ali priljudno itd.
U. Se ve da, in jaz tudi.
T. In vsak slovenski otrok tudi ve, kaj je nasprot od-lično, or/ročno, orfurno, orfljudno itd.
U. Se ve da ve, in jaz tudi vem; in zdaj se spomnim tega, kar se je nam nekdaj v šoli primerilo.
T. Kaj tacega ?
U. Pisali smo slovenske naloge, ali kakor jim učenci dostikrat raji pravimo zlasti kadar so težke, nadloge, in naj bolj i so dobivali slovenski znak ali klas „odlično". Ko po tem nastopi drug učitelj, nam pri neki priliki razloži v slovenskem besedo odličen, in tedaj še le se mi je dobro zdelo, da nisem bil nikdar med odličnimi!
T. V brovaškem, pa tudi v rusovskem so sploh jeli rabiti to besedo v pomenu ausgezeichnet, vorzüglich; v slovenskem se pa res ne poda.
U. Ali v staroslovenskem tudi ne?
T. V stsl. je lice a) facies, figura, vultus, gena; b) persona; c) color; IičV (ličen) je to, kar pulcher ali speciosus, formosus, in personalis (cf. Vodnik: prono-mina personalia - lične zaimena) tudi v novoslovenskem. Vesel sme biti vsaki učenec, kadar lično naredi svojo nalogo. In kakor so si v latinskem nasprot t'acilis — difficilis, nobilis — ignobilis, humanus — inhumanus itd.; tako so si v slovenskem lično — odlično (conforinis — deformis, gestaltet — ungestaltet, wohl - missgestaltet), ročno — odročno, urno — odurno, priljudno — odljudno itd.
U. Tako ima vsak jezik kaj svojega ali posebnega.
XXV.
T. Lotiva se koj poslednje besede, in povej mi, ali bi se ne smelo pisati tudi po sobno, oso b no.
U. Mnogi celo pišejo o sob a nam. oseba; ktero je pravo, ne vem.
T. Lično je a) krasno ali izverstno, in b) posebno (personalis) ali osebno; in posebno je ravno tako a) izverstno in b) osebno. Kakor v stsl., se rabi tudi v rus.: lice pervo, drugo, tretje n. perva, druga, tretja oseba. Zdi se mi, da posebno je po sebi (posebi, -e, -ej), kakor osebno — o sebi, sosebno — so sebo, ali morebiti po osebi, s' osebo ?
U. Torej se prav piše oseba, osebno, posebno, sosebno nam. osoba, osobno itd.
T. V tistih jezikih, v kterili pravijo in pišejo sebe, sebi, sebo ali seboj, je pravilno pisati oseba, poseba in posebej (po sebi), sosebno; v kterih pa pravijo sobi, sobe, soboj, je pa osoba, osobno prav.
U. V slovenskem je sebe, sebi, se, o sebi, seboj zdaj navadno.
T. V storivnem, kakor meno, tebd, sebo, in menoj, teboj, seboj, tudi mano, tabo, sabo (pri ogerskih Slovencih celo me-nov in menom, pri hrovaških menom in menum, vid. Miki.) siin ter tje; vendar navadna pisava je seboj, in sicer zev vsili sklonih, torej je najbolje v slovenskem res oseba, osebno, posebno. V stsl. je samo v storivnem sobojü, sicer pa je povsod e: sebe, sebe, se; vendar je osob', osobi, osobe, o-sobno seorsim: recte o sobe (sebe) nota nsl. osoba habd. dain. osebenik lex. osobenik trub. inquilinus, colonus osebek, osebejek besitzer einer kleineren hübe osebenica solitarie vi-vens, osebujek ausgeding osebujni particularis habd. croat. osoba. Miki. lex.
U. Vidi se iz tega, da je o bolj hrovaško ali vsaj manj slovensko kakor e.
T. „Na posebnice se zanaša, zatone je" er macht Rechnung auf die besondern Gerichte (Speisen), desswegen isst er nicht, piše Murko, in posebati (abstrahere, segregare), po-seban (abstractus, segregatus), posebva (abstractio, segrega-tio), posebnik der Sonderling itd.
U. V slovenskem bi bil posebnik zdaj tisti, ki bi pisati hotel osoba, osobno, posobno nam. oseba, osebno, posebno!
Pisma dveh slovenskih učiteljev.
Na Pustem polji 10. rožnika 1864.
Dragi moj Svetoslave!
Prav hvaležen sem ti za dober svet. Odkar se spominjam, da ima Bog tudi poterpljenje z mano, tudi veliko ložeje v šoli poterpim in ker otroci vidijo, da poterpim z njimi in da jim prizanašam, kolikor smem, vbogajo me tudi veliko bolj z veseljem. Je pa še nekaj drugega, kar me v moji službi tare in mi večkrat dela sive lase, in to je slaba — slaba plača.
Celi dan terdo delati — pa ne imeti potrebnega po svojem stanu, to je težko. Res da ima vsak stan svoje težave, pa je tudi s časnimi dobrotami obdarovan; ali učitelj ima veliko veliko dela, dela težavnega; tudi se mora, če vsaj ne prav dolgo, vendar nekoliko let pripravljati za svoj stan; pa kako pičlo se mu merijo časne dobrote!
„Volu, ki ti žito mane, nikar ne zavezuj gobca'', je bilo že Izraelcem zapovedano; ljudje pa odmerjajo plačo učiteljem ne veliko bolje kakor delavcem in najemnikom, ki imajo res da težavno delo, ktero pa vendar le brez posebne učenosti opravljajo. Učitelj si pa mora napraviti to pa uno reč, in palec mu tudi ne sme radovedno gledati iz čevlja ne srajca se na prodaj ponujati iz rokava. Ljudje nas tudi zato tako malo čislajo, ker smo ubogi; bogatemu pa povsod vse velja; on je kmali zadosti moder, da ima le kaj bankovcev v listnici in
v	žepu dovolj kebrov.
Sedaj vendar ne boš rekel, da jaz vse drugačno vidim, kakor je v resnici, ker sam veš in skušaš, da to ni izmišljena basen. Pa, ker si mi v pervem listu podajal tako dobre svete, prosim te, svetuj mi tudi sedaj kaj dobrega. Naj bolje me boš pa razveselil, ako mi naznaniš, da nam je učiteljem plača zboljšana vsaj vsakemu za kakih 100 forintov, in da bomo na starost penzije dobivali. Pa nikar ne zameri, če te malo zba-dam, sej me poznaš, da ne mislim tako hudo, akoravno mi včasi kaj skipi, in verjemi mi, da mi je vsaki tvoj svet zelo ljub. Bodi zdrav, in piši kmali Svojemu odkritoserčnemu prijatlu
__Tugoslavu.
M a 1 i k o s 1 o v j e.
Spisal Fr. Metelko.
(Dalje.}
Ha r vi t, G ar o vi t, Jerovit, je kar J ar o — Vit (bog pomladi).
Henil, Heynal, Eynal, Hi na, vse te imena pridejo, kakor kaže, od slovenskega boga imenovanega Gonilo ali Goni dlo. Na dan njegovega praznika so bile črede brez pastirjev, v zaupanji v božje varstvo, na piano puščene. „Audi-
vi	de quod a m bacul o (H. str. 370), in cujus sum mi tate manus erat, unum in se ferreum tenens circulum (mende znamnje solnca, ki so ga molili), quod cum pastore illius villae, in qua is fuerat, per omnes domos has
singulariter «inclus in primo in t roi tu a port i tore suo sic salutaretur: „Vi g i la, Henil vigila!" sic enim rustica vocabatur lingua et epulantes ibi delicate de ejusdem se tu er i custodia stulti a u tu m a b a n t".
I)e so temu bogu veliko čast skazovali, že to pokaže, ker so njegov praznik s solnčnim praznikom zedinili, in ga tudi imenovali praznik solnčnih žarkov: morebiti zato, ker solnce s svojimi žarki ponočno volčjo zgrabljivost ovira.
Skorej gotovo je od tod krajno ime Hi ne.
H lad o I et (Saturnus), Hlodina, HI uda na — tukaj, kakor v več krajih je h namesti g— tedaj Glodina, ki je bila po Jungmanu pri starih Slovenih perva boginja zemlje, ker mora zemlja biti obdelana (glodana), de sad rodi.
Ho bor, Ober (ambro, gigas) izpeljuje Šafarik od kel-tiških Am bronov, Grimm od Avarus, A baru s, in Schloet-zer od Hun in Avar; ker se a velikrat v o premeni. (H. str. 325.)
H uda k, Chavdak, C h un d a k, je bil kakor Vrag (Vrah) v versti pa na nižji stopnji Černoboga.
Hvor (Chowor, O h wo r z) je bilo osebodétje (Personifikation) viharja.
I p a b o g, kar Veles.
Is polin (Riese) pri Rusih, meri na ¿»gens Spalorum" pri Jornandu (H. str. 326).
Jag a — Raba in Ježi — Baba ste eno; indijanska boginja Rhadrakali se ji enako čisla.
Jasni, bog svetlobe, kar je tudi solnce bilo.
Jutrobog, Jutrebog, t. j. jutrenjica, danica.
Kalenda, pomeni mlado solnce, ki se je mesca Grudna darovaje častilo, od kal (?) (Keim).
Kar vi t je kar Horvit ali Herovit, Gero vi t itd.
Ko le da, boginja pomladi pri Uskokih, v Dalmacii pa solnčne obernitve; morebiti od kolo (Jubelfest). Koledniki so, ki dari za cerkev pobiraje po hišah pojejo.
Kaščej, Koščej od kost (Skelett) je bil med pošasti štet.
Koltki, morebiti goltki, so bili hudirji. H. str. 229 se bere: „Apparebant Koltki aegrotis, praesertim n o c-turno tempore, luna lucente, credebantur etiam tum nutritoribus suis comportare frumentum ex in-gratorum horreis et granariis ablatum".
Kontina ali končina so se imenovali malikovavski tempelj-ni, morebiti zato, ker se je v njih zakon (ukaz) razlagal.
K o ver a, boginja podzemeljskih zakladov od kov (ruda).
Krak, Krok je bil mogočen knez, skorej na pol bog; pravijo, de je v Krakovem na Poljskem zmama v jami, ki jo še zdaj kažejo, prebivajočega s svojo zvijačo končal.
K r e m e r a kar K o v e r a.
Krive ali Trive je bil veliki duhoven, ki je imel svojo hišo na stermini visoke gore. Pred-nj je mogla vsaka duša iti, preden je šla v večnost; zato so z merličem vselej tudi parklje ali kremplje pokopali, de je mogla njegova duša po stermini do velicega duhovna priti.
Kervnik, v Serbskem ubiica, je bil, kteri je kri prelival.
Kupalnica (kopavnica, ognjena kopel) se je imenovala velika slovesnost, ko so po noči, kadar je bil dan nar dalji, na gorah solncu v čast darove žgali. Ostanke te slovesnosti imajo še zdaj, ker Kres žgo. Od nje je pel Jarnik:
Stari Kres nekdaj očovam Našim svet, al' nam sinovam.
Skoro iz spomina vzet.
Teodoret pisatelj V. veka od 2. Reg. XVI. 3. pravi: „Vidi... accendlrogos et trans eos saltare aliquos, non solum pueros sed etiam viros, infantes autem per flammam ferri a matribus: videbatur autem es-se quaedom e.\piatio et purgatio.
Kurent bog vina in pirovanja.	(D.ij. »i«*.)
Šolska roba.
Vaje za spisje. Čedni otrok, čedni otrok se vsaki dan umije in si poravna lase; ne pomaže obleke in se ne valja po prahu in blatu; kedar ima umazane roke in obraz, se umije. Vsi ga imajo radi.
Hlapec. Hlapec je posel, in pomaga gospodarju delati. Zvesti hlapec je priden in rad dela, in vedno skerbi, da bi gospodarju kaj koristil. Nobeno delo mu ni pretežko. Dobri hlapec se tudi lepo vede in je poterpežljiv; nikoli ne kolne in ne razgraja; z vsemi je miren, lepo oskerbuje živino in je ne terpinči. Takega hlapca ima Bog rad in ga tudi ljudje ljubijo.
Dekla. Dekla pomaga gospodinji delati, vendar ne dela samo dom&, ampak tudi na polji. Dobra dekla je pridna in zvesta, molčeča, sramožljiva in čedna; je varčna, da stara ne strada in si ne napravlja nepotrebne obleke. V nedeljih in praznikih, kedar nima dela, gre v cerkev in tudi domi bere dobre spise. Dobra dekla je sreča pri hiši.
Šolska izba. Šolska izba je v šolskem poslopji; je prostorna, visoka in svitla; v nji je več reči, ki so potrebne za nauk, in ki se jim pravi šolsko orodje. V šoli so učenci in učenik. Učenik uči, učenci pa poslušajo in odgo-varjajo. Šolska izba mora biti vedno čedna.
Y&HYvac I&GO.
Andante suxtenuto.
Ml.
* * I I I	I
Tan - turn er - go sa	- era - men
Ge - ni - to - ri, Ge	- ni - to
r±_t
i	i
I • '
J—f----V-V -
V T
turn que
- 0
:— [t
Ve - ne-
Laus et
re - mur cer - nu - i: ju - bi - la - ti - o,


Et an -. ti - quum do - cu-Sa - lus, ho - nor, vir - tus
r r*

¿T.I f. t *
■f^—v ii^-^v—V- T I p.—p


»
f-i-
i
men - turn No - vo quo - que, Sit, et f
ce - dat ri - tu - i: be - ne - die - ti - o:
pfi e*,S íAíM. mi
jr:
Prae-stet Pro - ce-P

		1__ 1-	I ~H	5	-i	t]		¿ : i i-.	»—+		J'-----	P1
V				i	—s *—•		t-lj	i -rrn	¡T i			/
fi - des sup - pie den - ti ab u P
t if - •
men - turn Sen - su - um de - fee - tu-tro - que Com - par sit lau - da - ti-
r r s r 1 r • r * " r rr:;
fn. _ _ rr /is p. . r „
riMfMfs ! M^js! ill
1—t
Sen-su-um de - fee - tu - i.	Sen-su-um de - fec-tu - i.
o. Com-par sit lau-da - ti - o.	Com-par sit lau-da - ti - o.
epippp
ppa
itTtSie
V Bernu na Moravskem prestrojila je občina plače svojim učiteljem. Učitelji v glavnih šolah dobivajo po 700, v trivialnih pa po 600 gold. na leto; vsakih šest let pa dobijo 50 gold. več, tako da imajo pervi v 13. letih 800, drugi pa 700 gold. plače. Podučitelji imajo 300 gold. s povišenjem 50. gold. vsakih 6 let. — Slava takim občinam!	(Po „Napr.")
Iz Gradca. Razglas tukajšnjega c. k. deželnega poglavarstva 16. febr, t. 1. s št. 23963 na škofijske šolske gosposke v Gradca in Mariboru hvali njih učiteljske zbore preteklega leta. Tukajšnje šolstvo tedaj sploh veselo napreduje.
Iz Konjic. Prijatel prijatlu rad potoži svoje nadloge, zato ti pišem, ljubi „Tovarš", in ti nekaj iz naših krajev naznanim. Ljubeznjivo odeva juterna zarja mlado jutro, ter obeta lep, vesel dan. Enako razliva se tudi duh prave keršanske omike na ljubeznjivi naš narod, od kterega pričakujemo obilno koristnega in tečnega sadu. Pride pa tudi dostikrat tamen oblak, ki zakriva Ijubeznjive solnčne žarke, da se povsod ne razlivajo in ne oživljajo temačne narave. Tako godi se (udi na šolskem polji. Iz lastne skušnje lahko govorim, da se učitelj velikrat zastonj trudi in da težko zadostuje ljudem, akoravno si prizadeva , kolikor more. So med prostim ljudstvom taki, ki znajo nek-tere nemške besede blebetati, pa zavoljo tega mislijo, da vse vejo in tedaj zaničujejo tudi take, ki se po pravi in postavni poti prizadevajo, da skerbe, da se prava omika in tedaj sreča med ljudstvom širi. Da bi se take napake tudi šolski omiki ne stavile na pol, bi bilo treba, da se šola napolnuje s pravim domačim duhom ; zraven pa naj bi se tudi od drugih strani pospeševala prava narodska omika. Naj bi p. vradnije ljudstvu po domače dopisovale, da bi ljudje bolj spoznali, koliko koristi in je vredna dobra domača 1. j. narodna šola. Starši bi potem otroke raje pošiljali v šoli, ker bi jim lahko doma prebrali kak vradnijski dopis i. t. d. Mi učitelji pa se tudi marljivo obnašajmo v slovenski šoli, ter se tudi sami primerno izobražujmo; ne bojimo se nikdar, če zavoljo svoje zvestobe do Boga in domovine tudi moremo požreti kaj grenkega! Z Bogom!	J. Delakorde.
Iz Trebna. (Učiteljski zbor.) Tudi pri nas smo imeli 17, preteč, m. učitelji shod. Sošlo se je 8 gg. učiteljev in 1 g. katehet. — Odgovarjali smo na razpisane vprašanja (glej „Tov". 1. 10. str. 159.) Iz odgovorov na vprašanje a) bi se moglo ob kratkem to le posneti: Vsako početje ima svoj namen, in da se ta ložeje doseže, je potrebno, da se rabijo posebni pripomočki. Namen poduka pa je dvojen: materialen in formalen. Pervi je podlaga vsega znanja in ročnosti, drugi razvija splošno dušne moči, izurja jezik in stori učence za uk pripravne. Potrebno je, da učenik stori učence za uk pripravne s tem, da jim kaže reči, ktere se lahko na vse strani ogledajo, in pri tem njih misli izbujajo, da se telesno oko odpira do stvari, dušno pa do stvarnika. Oko je ključ in uho so vrata, skozi ktere vse spoznanje
dohaja k duši. Pri teh vajah naj vadi učenik učence, da vsako reč dobro pregledujejo, jo na tanko premišljujejo in da od njih lepo in razumno govore. Ravno tega je pa naj več treba pri branji, da se tedaj najpred čerkc dobro ogledajo in potem zlog za zlogom, beseda za besedo in stavek za stavkom premišljeno berejo, da učenci razumejo vse, kar berejo. Razumeli morajo učenci, kar berejo, da jim branje kaj koristi, To pospešuje učitelj s tem, da učencem odločeni odstavek lepo prebere in poglaviten pomen ob kratkem razloži; kar pa bi se ne razumeli, naj jim učitelj poočituje s primernimi podoba!!», Pri premišljevanji berila nadalje naj učenci pripravne reči med sabo primerjajo, da se vadijo razsojevati in prav sklepati. I)a si bodo učenci bolj zapomnili in razumeli, kar so brali, je potrebno, da se jim ukaže, da pismeno izdelujejo berilne spise; z berilom naj se pa tudi združuje slovnica in pravopisje. — O drugi reči 6) se je nekako tako le govorilo: Gotovost in natančnost ste podlaga vsega številjenja. To dvojno se pa ne more doseči, če se pri številjenji prehitro napreduje, temuč le s tem, če se počasi in varno ravna, da učenci vsako število posamesno in v primeru z manjšimi in z višjimi dobro preduh-tajo in si ga v spomin vtisnejo. Ker pa je za pervence naj večja težava, da števila v spominu obderžujejo, je treba, da se ta nauk mnogo ponavlja in da se skerbi, da učenci število za številom razgledujejo na vidnih rečeh. Da pa bode ta poduk izobražljiv in mikaven, je pred vsem polrebno, da ga učenik tako učencem podaja, da ga popolnoma razumejo. Za to je treba, da se za naloge rabijo le take števila, ktere so jim znane iz vsakdanjega življenja. Da je reč mikavna, se mora tudi večkrat premenjevati. Ker so pervenci še okorni, da bi samostojno rabili dušne moči, naj se jim nc dajo preobširne in zamotane naloge, kar bi jih delalo le maloserčne. Kar zadeva drugo polovico tega vprašanja, se je večidel poterdilo, da je potrebno in koristno, če se podučuje tudi kaj o desetnih drobcih in tričlenki; da bi bil pa ta poduk le na korist in ne na potrato časa, naj se učitelj pri podučevanji od desetnih drobcov ravna po vodilih desetiške sestave, kakor mu kaže „Navod za poštevanje iz glave iu s številkami". Pri tričlenki pa je naj bolj potrebno, da se ložeje naloge iz glave izštevilijo in po najdenih vodilih še le s številkami. — O tretji in naj važnjiši reči se je nekako tako le govorilo : Pobožna iu lepovedna izobraževnost je v tem, da se duševne in telesne zmožnosti s pripravnimi pomočki zbujajo in tako napeljujejo, da se s tem hudo nagnjenje zatira iu serce strasti varuje, — nasprotno pa, da se človek k dobremu zbuja in nagiba, da Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe ljubi. — Učenik mora torej dušne moči zbujati, za kar pa mu je treba, da pozna človeka tudi po dušnih močeh. Zbujati more on z besedo, če pri vsaki priložnosti otroke spominja na Boga in njegove svete lasnosti, in jih vadi, da se vedno spominjajo in da pazijo na notrajni glas vesti. Z zgledi naj jim dokaže, kterega ima Bog rad, in kaj nas stori časno in večno srečne, ali pa tudi časno in večno nesrečne. Z besedo in z zgledom naj se vcepi v mehke serca strah božji. Kar je potem takem zbujeno, mora se pa vedno uterjevati, ker le hudo je človeku prirojeno in dobro mora se
mu vkoreniniti. Zadnjič mora učenik ozdravljati in naj, kakor zdravnik, pazi na izvir bolezni, da more rabiti pravo zdravilo. Pomoč za to tako važno in zraven tudi težavno delo naj se pa išče pri Bogu ! Priporočevalo se nam je, da bi vsak iz med nas tudi v djanji spol-110val, kar je tukaj sam spoznal, da je potrebno in koristno. Tudi smo se še pomenili, kako bi se povzdigovala sadjoreja in čbelarstvo.
—o.
Iz Dropepolj. Pisma, ki jih v „Tov." piše Tu gos lav svojemu prijatlu, so me nagnile, da sem nekoliko resneje premišljeval o učiteljskem stanu. Zapisal sem si te le čertiee, ktere tukaj očilno razložim. — Ako prav pomislimo, ne dobimo kmali lepšega in imenit-nejšega stanu', kakor je učiteljski. Bes, 011 ima mnogo težav, zo-pernosti, nadlog in grenkost; pa dobri učitelj jih vender lahko prenaša. Vsak, ki si ta stan izvoli, se mora, ako hoče vse svoje dolžnosti na tanko spoluovati, veliko veliko truditi, prizadevati in vkvarjati; toda, komur je ta stan pri sercu, lahko vse to terpi. Učiteljski stan je gotovo zato toliko imeniten, ker 011 dela za časni in večni blagor. Ker je pa učiteljev poklic toliko imeniten, tudi gotovo zasluži, da ga ljudje ljubijo in spoštujejo. In vendar od kod je to, da se toliko učiteljev še vedno pritožuje, da jih ljudje zaničujejo, sovražijo, težko vidijo, da jim niso nič kaj vdani, da jim njih zasluge plačujejo z nehvalež-nostjo i. t. d.? Tega je dostikrat kriva pičla plača učiteljeva; učitelj, ki je slabo plačan, ne more vedno svojemu stanu primerno oblečen hoditi. Večkrat tedaj pripravi preveč ponosena obleka učitelja pri priprostih ljudeh ob veljavo in spoštovanje. — Večkrat se slišijo med ljudmi ne dosti prijazni pogovori: „Sej je naš šomošter tudi šomošter, pa drugi nekteri so po gosposko lepo oblečeni; naš je pa ves podoben c .... ! „Spoštovali bi ljudje učitelja, ako bi ne opravljal toliko postranskih služb, p. zvonjenja, ogledovanja merličev i. t. d. Dostikrat pa je učitelj tudi sam kriv, da ga ljudje ne spoštujejo in ne ljubijo. Ce se učitelj ne trudi, da bi se vedno izobraževal in s časom naprej ne hitel, se mu kmali pozna, da je plitva njegova vednost in da je sta-rokopitnež. Učitelj, ki si svoj stan izvoli le bolj zavoljo prijetnosti, kakor pa iz prave ljubezni (lo tega poklica, se navadno zelo opeče; zato se pa tudi le malo, ali pa še celo nič ne prizadeva, da bi kaj više mislil, kakor na vsakdanje navade. Za nauk se le malokdaj in večidel le prav plitvo pripravlja; tudi mu ni veliko mar, če pride v šolo o pravem času, ali pa pol ure prepozno, pa se tudi ne prizadeva , da bi učencem kaj prida koristil, in mu je vse eno, če je tako ali tako. Kdo bi tedaj spoštoval takega učitelja? Se huje pa je, če se učitelj vda pijančevanju, jezi, kletvi, prepiru, prederznosti, in drugim takim strastim, ki ga pri ljudeh pripravljajo ob dobro ime in poštenje. Tak učitelj je vsi fari veliko pohujšanje in spodtika. Gorje mu! Ce je učitelj nepriljuden iu nepoterpežljiv do ljudi, ga tudi nihče ne spoštuje in ne ljubi; pa tudi ga nimajo ljudje radi, če je preveč priliznjen. — Marsikterega učitelja bi ljudje tudi bolj čislali, ako bi se bolj prizadeval, da bi preskerboval v cerkvi lepo spodbudno petje in orglanje, pa ne, da bi jih s tem še le motil. — Predragi sobratje! nikar se ne hudujte, če morda komu ta spis kaj uho žali; le pre-
mišljujmo in preiskujmo, gotovo bomo dobili škodljivega merčesa, ki nam je poštenje, ter ljubezen in v«peli pri ljudeh. Iti Dobre?oljski.
Od sv. Petra. V naši šoli imamo platneno tablo za pisanje že tako slabo, da je ne moremo dalje rabili, in radi bi kupili novo, pa ne vemo, kje se dobivajo take reči. Prosimo, da bi nam „Uč. To-varš" kaj od tega naznanil.	G. G.
Odgovor „Uč. Tovarša". Platnene šolske table se redko dobivajo narejene na prodaj; napravi pa si tako tablo lahko vsak sam, in sicer tako le: kupi naj četnega platna, kakor se dobi naj boljše v Radlerjevi fabriki blizo Dunaja (Schreib-, Maler- und Zeichnung»- Requisiten - Fabrik J. M. Radler in Hernals N. 263, bei Wien), po 50 kr. — Domač mizar naj pa naredi za to okvir ali rom z zagojzdaini zadej, da se platno nanj lepo napenja iu odjenjuje, kakor je treba. Rabi pa se namesti kupljenega, če ni drugače, tudi lahko lepo, tanko domače platno, ktero naj se na eni strani prav tanko počerni.
Iz Ljubljane. Dobili smo zopet lepe „Slovenske pesmi. Zložila in posvetila čast. gospodu D a v. Torsten ja k u brata doki. Benjamin in Gustav Ipavca". V Celji založil J. Tarinon, knjigoteržec. II. zvezek. Brata dokt. Ipavca sta izverstna skladavca slovenskih napevov, ki dobro poznata narodni slovenski duh, in ga tudi znata vdihovati svojim mičnim napevom.
—	21. vezek „Cvetja iz domačih in tujih logov" je dokončal III. šetko tega lepega dela, s kterim je nevtrudljivi £osp. J a-nežič zopet lepo obogatel našo književnost.
—	Razpis preč. ljubljanskega knezošk. konzistorija 6. (. m. pod št. 643/108 naznanja slavnim okrajnim šolskim ogleduištvom, da je slavilo deržavno ministerstvo po velikem naznanilu o šolstvu na Kranjskem I. 1863, dovoljno izvedilo, da veliki del duhovščine in več učiteljev hvalno dela na šolskem polji. Vendar pa se tudi opomni, da se to leto niso pomnožile šole in tudi otrok ni hodilo več v šolo. Zato pa se priporočuje, da bi si. c. k. deželna vlada, preč. konzistorij, okrajne šolske in druge gosposke in vse duhovnije združeno delale za povzdigo domačega šolstva.
—	Mil. knez in škof so podelili mnogo zasluženemu preč. gosp. Janezu Poklukarju, profesorju paslirstva iu srenjskemu sveto-vavcu, cesarsko kolarstvo „ad baculum" v ljubljanski stoljnici.
—	Ljubljansko mesto je dobilo župana, kakoršnega si je sploh želelo: 8. t. m. izvoljen je bil za mestnega predstojnika slavni iu rodoljubni gospod doktor E t b i ii H e n r i k Onsta.-r- Ljubljanskim ljudskim šolam se je tedaj zopet prikazala mila upljiva zvezdica. Slava!
Pceroemfm v «eitel^fcem stara,
V ljubljanski škofu. G. Janez Jarm, šolski provizor v Dolenji vasi, je postavljen ravno tu za učitelja, orglavca in cerkvenika.
Pridjano je „povabilo k pristopu v društvo slov. Matice".
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Natiskal' in založnik : Jož. Rudolf Milic,