Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 27. aprila 1937 Stev. 95. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Id. uretlu. 2110. uprave 213.' Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na doni 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA ygdat/a - hukatešta Praga, 26. aprila. Sporedno z beneškimi posvetovanji 'ned Schuschniggom in Mussolinijem, ki so našla po končani konferenci čudne odmeve v raznih časopisnih pojasnitvah na avstrijski ter italijanski strani in ki slej-! koprej kažejo, kako dvoumna nejasna in j tteuaturna je italijanska akcija za poskus-»o v rinjenje Avstrije v osišče Rim-berlin, so potekali v Bukarešti nič manj pomemb-■ ni razgovori, ki jih je imel poljski zunanji minister Beck z merodajnimi bukareškimi Političnimi osebnostmi. Kako važnost pripisujejo tem razgovorom v vseh evropskih političnih centrih, še prav posebej v i Parizu, izhaja iz okolnosti, da se je ne-j nadoma' pojavil v Parizu bivši romunski Zunanji minister ter izraziti pristaš francoske politične linije Titulescu, ki se je sestal z Blumom in Delbosom. Nič dvoma Ji. da sta oba francoska državnika skušala izvedeti za Titulescovo mišljenje -glede situacije, ki je po beneških in buka-reŠkih razgovorih nastala v srednji in jugovzhodni Evropi v zvezi z najnovejšo nalijansko diplomatično ofenzivo v teh smereh. Razgovore med romunskimi in Poljskimi državniki v Bukarešti tolmačijo v' nekaterih političnih krogih tako, da niso ti razgovori v skladu z okrepitvijo poli-*'čne linije Pariz-Praga-Moskva. Značilno ®a se tudi komentira okolnost, da ni polj-s’ki zunanji minister Beck navezal samo s,ikov z bukareškimi vladnimi krogi,'am-,);>k tudi z vsemi vidnejšimi političnimi Roditelji kakor so na primer Vajda Voe-y°d, Bratianu, Avarescu ter Mihalake, Se' največje romunske kmetske stranke, s katerim se je Beck še prav posebno dol-Xt) razgovarjal. Rezultat Beckovega obiska v Bukarešti je načelni sporazum glede sodelovanja Poljske in Romunije v vzhod-n' in srednji Evropi v vseh vprašanjih, ki neposredno tičejo obeh držav. V duhu politike, ki jo povdarja in predstav-)a Beck, je ugotovljena osnova za spo-,3r-um glede turizma in sklicanja posebne onference za železniški tranzit med romskimi in poljskimi pristanišči. Beckov poset v Bukarešti je zbudil naj-azličnejše in zelo poučne komentarje. Celo Nizozemska se sie čuti več varne Velikopotezno oboroževanje nizozemskih vojnih sil HAAG, 27. aprila. Položaj na našem kontinentu se značilno odraža ob nizozemski oboroževalni akciji, kj naj zviša jamstvo sigurnosti tako v matični zemlji, kakor tudi v kolonijah. Ob nizozemskih mejah so postavljeni posebnj obmejni obrambni bataljoni. Razen tega se je energično izvedel načrt brambe meja. Od 17 predvidenih utrdbenih sektorjev je izgrajenih že 42. So to podzemske in naj-moderneje z orožjem opremljene podzemske zone. Brambna moč šteje danes v nizozemski matični zemlji 25.000 aktivnih vojakov, kar predstavlja za nizozemske razmere doslej najvišje stanje oboroženosti. Tudi je bilo v zadnjem času zgrajenih 100 novih letal, pretežno bombnikov. Posebna pozornost pa se posveča izgradnji zračnih sil v nizozemski Indiji. Tudi se je izdelal obsežen program oboroževanja na inorju. Nedavno je bilo zgrajenih 8 novih podmornic, te dni pa je sklenila vlada, da se zgradijo še -1 nove podmornice z brzino 19.5 vozlov na uro. Tudi zastarele križarke se bodo opremile z novimi. Od večjih vojnih ladij razpolaga nizozemska mornarica z novo veliko križarko »De Ruyter«, ki je med najmodernejšimi vojnimi ladjami svoje vrste. Pehota se bo opremila z obrambnimi topovi prot; tankom in se bo izpopolnila z motoriziranimi enotami. sc h*ed Bo&mi&ug i& * m IP*r M1» iP V IfU’ »»tClf •Pr y BEOGRAD, 27. aprila. Urednik »Picco-la« Mario Nordio, ki je vrgel prve vesti v svet o pripravljajočem se zbližanju med Beogradom in Rimom, zatrjuje v poročilu iz Beograda, da se smatra obisk ministra Becka v Bukarešti v skladu z akcijo, ki se vodi za razčiščenje splošne situacije v srednji in vzhodni Evropi. V tem poročilu, ki je zbudilo veliko pozornost, pravi Nordio, da bo po modelu italijansko jugosio-venskega sporazuma verjetno v najbližnji bodočnosti sklenjena tudi druga pogodba, ki naj koristi končni stabilizaciji situacije na Balkanu. Po informacijah Maria Nor-dia se že sedaj vodijo pogajanja med Bolgarijo in Grčijo ter se proučujejo vsa vprašanja, ki so doslej povzročala nesporazume in nezaupanja med obema zemljama. Kot prva posledica bolgarsko grškega zbližanja se smatra podpis sporazuma, s katerim se ukinjajo vse represivne carinske mere. Grčija bo, kakor doznava Nordio, uredila svoje odnošaje z Albanijo. Tako se je te dni opazil znaten napredek v pogajanjih, ki se vodijo med Atenami in Tirano v svrho rešitve gotovih verskih vprašanj, ki so doslej že urejena. Kar se tiče potovanja italijanskega zunanjega ministra Ciana, ki odpotuje v sredo na vabilo albanskega kralja v Tirano, pa zatrjuje Nordio, da bo to potovanje znatno pripomoglo k razčiščenju situacije na Balkanu. Po sklenitvi italijansko jugoslov. sporazuma smatra Nordio, da prehaja prijateljstvo Italije In Albanije avtomatično v okvir novega italijansko jugoslovenske-ga sporazuma. Bravo Rešetat! Peter Rešetar je napisal v »Slovenskem gospodarju« tole: »Pri nas se ne-kaj zgodi. Tebi ni prav, da je res, pa napišeš, da ni res. In čeprav je res, moraš objaviti, da ni res. Čudim pa se, čemu se nekateri bojijo reči, da je res, kar je res. Pa če tak tudi stokrat reče, da ni res, je vendar res.« Bogve, kako misli Rešetar glede političnih novic, česar tudi v obliki popravka ni mogoče objaviti. Utrinek Pred dvema dnevoma je osmič pričela kontrola španskih meja. Radi tako velike kontrole uvoza lahko uvažajo sedaj v Španijo, kar kdo hoče. Pred odborom za nevmešavanje se je pojavil nov problem: kdo naj kontrolira sedanje kontrolorje. Odbor upa, da bo rešil'ta problem že v teku več mesecev. ^emški in italijanski komentarji vidijo v citatih bukareških posvetovanj Izola* Češkoslovaško v Podonavju *n do-fOnčno ugotovljeno protisovjetsko or len-®ilo varšavske in bukareške politike, ki g,aji^°ki z bližnjim podpisom posebne po-D«. e lncd Romunijo in Italijo še prav n se>n pečat. Nekateri sicer malo za-{j. J'vi komentarji gredo celo tako daleč, ..javijo, da gre pri tem za Beckov Dor (la */tr^a Romunijo iz političnega v la Male antante ter io tako osvobodi I, :slovaškega vpliva, ti* 0 strani pa gledajo vodilni polisa 1 J*rogi v bukareških posvetovanjih, ki javila teren za bližnji poset romun-Ža »^ra^a Karola v Varšavi in poljske-l3ul,. ueKa Prezldenta Moscickija v t>r]jpoživljenje poljsko romunskega teh\l^ a; . zc>petno potrdilo prija-Scjn,.11 ve'£‘ bistvene važnosti pri pre-Dom Ju bukareških posvetovanj. Realnost SaVsre*a gledanja in odločevanja v var-v 7 ! zunanjepolitični liniji, ki sc opaža Času, je nujno porušila vsa in je VIVvallna koketiranja poljske politike 'v ‘ K°nčno i zbistrila položaj, v katerem MVa 'a 0 Poskusu likvidacije prijateljska/* )()lnuni-io- kar so si svojčas želeli kl0e-: 1 0 staligčc Podcenjevanja i?mUl ,stKCKa zavezništvi je danes premaknil ,ar 'n Polkovnik Beck se je sedaj Ui)5iiv,y YarSavo s prepričanjem, da je s ‘%tv '.kln 3l,sk<> romunskega prija- ta obnovo vezi med Varšavo in CeUasiavaška ifc nomrnska deto&uija u decfmdu t BEOGRAD, 27. aprila. V tukajšnjih 'krogih sc z velikim zanimanjem pričakuje prihod romunske in češkoslovaške parlamentarne delegacije, in ki se bosta udeleževali beograjske konference parlamentov Male antante. Romunska parlamentarna delegacija prispe v Beograd dne 5. maja ponoči, češkoslovaška delegacija pa dne 6. maja zjutraj. Dne 6. maja obi- ščeta obe delegaciji senat, narodno skupščino in magistrat. Zvečer bo v veliki skupščinski dvorani banket z veliko recepcijo. Dne 7. maja bo v skupščinski dvorani skupen sestanek vseh treh delegacij s posvetovanji. Dne 8. maja bosta romunska in češkoslovaška parlamentarna delegacija gostje beograjskega župana Iliča. 01 mk&juiku. dtufe net&etlce: sovjetska fitodukuja sitc-jeu m svetu MOSKVA. 27. aprila. Statistični centralni urad objavlja, da je druga petletka zaključena 9 mesecev pred predvidenim rokom. Priznava se, da nekatere industrij:, zlasti rudarska in petrolejska, niso bile v stanju, da popolnoma izvedejo svoj program. Nadalje se povdarja, da je industrijska proizvodnja sovjetske Rusije ob zaključku druge petletke sedaj sedemkrat večja, kakor je bila pred vojno. Sovjetska proizvodnja poljedelskih strojev pa je danes največja na svetu. Električna industrija je druga na svetu in takoj za Nemčijo, dočim se je proizvodnja strojev in orodja podesetorila. ttofteskejsa ito\alka Md fnaučila <7* LONDON, 27. aprila. Iz vladnih krogov se doznava. da je britanska vlada na pobudo francoskega vojnega ministra Dala-diera za časa njegovega bivanja v Londonu pristala na nadaljevanje generai-štabnili razgovorov med obema državama. Opozarja se., da ne predstavljajo (i razgovori nikakšne senzacije, marveč so potrebni radi tega, ker je z belgijsko nevtralnostjo nastala povsem nova situacija ter je potrebno, da storita oba generalna Bukarešto dejanski ter izdatno okrepil mirovno fronto v Evropi. štaba potrebne ukrepe, da bi se Francija in Anglija radi spremenjene vojaške situacije čimbolj zaščitili. Ta pogajanja se bodo pričela v najkrajšem času in se smatrajo kot najboljši dokaz, da nadaljujeta Francija in Velika Britanija s svojim sodelovanjem ne samo na političnem in gospodarskem. ampak tudi na vojaškem polju. Velika Britanija je sicer v zadnjem času oklevala, da bi vodila nova vojaška pogajanja s Francijo, vendar pa je sedaj spremenila svoje stališče. Tudi povdarjajo londonski listi ob sedanjem prihodu britanskega zunanjega ministra Edcna v Nič več pritožb Kakor se doznava je odbor za prošnje in pritožbe sklenil, da izloči iz naziva besedo »pritožbe«, ker se nikdo ne pritožuje, ampak vsi zahtevajo in prosijo. [Krivi so — faraoni V zvezi z Jutrovim nedeljskim uvodnikom, v katerem se dokumentarično povdarja nujna potreba decentralizacije, se sklicuje današnji Slovenčev uvodnik na vidovdansko ustavo od 1. julija 1921. ki da sta jo podpisala tudi ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. Čuditi se je. da je segel »Slovenec« nazaj v leto 1921 in da ni za težke posledice centralizma, fv m Hj/Uk'. iv.fiY/v faf *v4v! fv1 tv x v gospodarskem življenju, napravil odgovornih — egiptskih faraonov. Vojaški upor v Granadi? VALENCIJA, 27. aprila. Tukajšnji dopisnik »United Press« poroča, da je po poročilih iz Granade izbruhnil tamkaj vojaški upor in da se ves dan sliši po mestu živahno streljanje iz pušk in strojnic. Okoli poldne se je 12 frankovskih ietal pojavilo nad mestom, od katerih jih je pet pristalo ter se priključilo upornikom, dočim so ostala letala pričela z bombardiranjem mesta. Ni še znano, alt se je generalu Francu posrečilo, da zatre ta upor v lastnem taboru in tudi ni možno kontrolirati, če je ta vest resnična. Poplave v Bolgariji SOFIJA, 27. aprila. Bolgarska agencija poroča: Radj neprestanega deževja je Donava zelo narastla. Nižji deli mesta Vidi-ma se nahajajo pod vodo. V tem delu }e okoli 400 hiš in stanuje prebivalstvo v šotorih. Človeških žrtev doslej ni bilo, vendar pa je materialna škoda zelo velika. Predstavniki oblastev se nahajajo na licu mesta, da organizirajo pomoč. Ministrski svet se je posvetoval o ukrepih slede pomoči poplavljencem. Bruselj, da je praktično med Anglijo in Francijo dogovorjena obojestranska pomoč, četudi ni govora o kakšni zvezi. V splošnem prevladuje prepričanje, da mora novi statut Belgije dovesti do najtesnejšega zbližanja med Francijo in Anglijo. Listi povdarjajo, da je Eden potoval v Belgijo, da prouč/ z Van Zeelandom možnost, sklenitve novega pakta na temelju novega stanja. ifc- utiKic ” WWf ~l I ■■—— IIII------ ftk>va uprava mariborske sokolske župe Na nedeljskem občnem zboru marib. sokolske župe, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, je bila izvoljena skeleča uprava: starosta; dr. MHan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. gor.; 1. namestnik: Ljudevit Kranjc, Maribor, II. namestnik dr.Franjo Šalamun, Ptuj. III. namestnik Ivan Rojtiiik, Slovenjgradec. Načelnik: Slavo K«niac, Fikšinci; I. namestnik Ciril Hočevar, Studenci pri Mariboru. II. namestnik Davorin Polič, Sv. Lenart v Sl. Kor.. III. načelnik Miloš Ledinek, Tezno pri Mariboru. Načelnica: Stanislava Makuc, Maribor; I. namestnica Mira Živic, Maribor, II. namestnica Stanislava Železnikar, Slovenjgradec, III. namestnica Živa Petrovič, Pobrežje pri Mariboru. Pro-svetar: dr. Maks Kovačič, Ptuj. Tajnik: Mihaik) Dnieinovič, Maribor. Blagajnik: Janko Zorko, Maribor. Statistikar: prof. Friderik Degen, Maribor. Zdravstveni referent: prim. dr. Mirko Černič, Maribor. Socijal. referent; Ferdo Prelog, Maribor. Gospodar: Joško Gergič, Maribor. Referent za S. P.P.: Josip Mohorko, Maribor. Reich ert (čelo) m Magda Rusy (kla ] tria. Eden ima že tradicijo, drugi si 1® vir) združujejo v celoto, ki je izborno ustvarja. Oba pa bosta po svojih najbolj-ubrana, umetniško poglobljena in močno ; ših močeh vneto sodelovala na polju re-izrazita. Podajanje je doživljeno in radi | produktivne komorne glasbe in bosta s tega življenjsko in nazorno. ; tem delala za našo glasbeno in splošno V Mariboru imamo zdaj dva klavirska j kulturo. n —' Discipl. referent: dr. Tomo Turato, Maribor. Gradbeni referent: Maks Končnik, Marib°r: ostali.č,*ni upra,f: pes. brig.IGladina iqra v aledališču gen. Milutin Milenkovič, Bures Fran]0, i '■* dr. Fornazarič Slavko, dr. Kac Leo, dr. | Naše Nar. gledališče je sličilo v nede-Kac Rudolf, ravn. Krejči Anton, Ruše, | ljo pred in popoldne mravljišču. Cele tru-Lavrenčič Ivan, Lenart Rado, ravn. Mast- ! me naše mladine in njihovih roditeljev so nak Martin, dr. Mihalič, Boris, Močnik Peter, Prevalje, Nišlvicer Slavko, Murska Sobota, Požar Araton, Pobrežje, prof. Struna Lojze, Šašel Gregor, Ljutomer, Špes Franjo ml., Vigele Ferdo. Sl. Bistrica, dr. Weixl Bruno, Sv. Trojica v Slov. gor., Zadravec Juriča, Središče ob Dravi, dr. Zbrizaj Teodor, Sl. Konjice. Revizorii: Kocmut Drago. Hvalenc Joško, Tomažič Ivan, hr. ur., Bratuš Josip in Pišek Franjo, vsi iz Maribora. Častno razsodišče: predsednik dr. Tomo Turato. podpredsednik dr. Franjo Lipold, člana: Zemljič Ivan in dr. Jančič Ivan, namestnika: dr. Slavko Fornazarič in Juhart Franjo, zapisnikar: dr. Mihalič Boris, vsi iz Maribora. Župni praporščak: Nace Vidmar, Maribor. mr s mn mi iiiiiii ■ i t i i i:vaMM UtiMsd Tam F. BmkMave Po uspeli turneji v naših mestih in v tujini je ta solidni trio v četrtek 22. aprila priredil koncert tudi v Mariboru in sicer' v Narodnem gledališču, ki je bilo prav dobro zasedeno. Za ta svoj nastop si je trio izbral po eno Dvorakovo, Beethovnovo in Brahmsovo delo. Prvi je bil na vrsti J. Brahms s svojim klavirskim triom op. 101 c mol. Težišče Brahmsovega skladateljskega ustvarjanja leži prav v njegovih komornih delih, v katera je položil največ svojega osebnega izraza. Tudi tej skladbi se pozna skladateljeva volja do individuelne gradnje in izraznosti, ki predstavlja zjiačilno spojitev klasičnih in romantičnih (jlauien-tov. L. van Beethovnov Trio op. 11 b dur kaže v svoji celoti in v sestavinah izrazito klasično podobo, ki jo je skladateljeva tvornost okrasila z izbranimi motivi. V vseh štirih stavkih se skladba nikoli ne izneveri dovršenemu slogu. Poudarjena je posebno klavirska vloga, ki očituje zlasti v prvem stavku precej izvirne iznajdljivosti. Beethoven je leta 1798 napisal ta trio za klarinet ali gosli, čelo in klavir. Violinska vloga je zato tudi mafij razgibana, kakor v drugih njegovih komornih delih, pa je skladba prav radi te- varijacije v tretjem stavku (Tema con variazioni). , Največje delo tega večera pa je bil Trio S,edu-op. 65 (f-mol) Čeha A. Dvoraka. V tej prelepi skladbi se sijajno zrcali silno duševno bogastvo velikega skladatelja, ki si v krasno izdelani tvorbi daje duška in najde nad vse plemenitega in učinkovitega izraza. Kakšen neizčrpen vir čudovite glasbene iznajdljivosti je bil poosebljen v Dvofaku in kako so iz tega vira nastajale čarobne tvorbe trajne vrednosti, nam v malem dokazuje že ta trio, ki ga odlikuje fina zvočnost, melodijoznost in temperament, ki jasno očituje, da je skladatelj sin pohitele v Talijin hram, da si ogledajo spevoigro »Punčke žive«, ki so jo pod vodstvom svojih vrlih učiteljic uprizorile učenke II. dekl. osnovne šole v magdalen-skem mestnem okraju. Vzorno in požrtvovalno učiteljstvo, ki se rekrutira iz vrst omenjene narodne šole, se je lotilo težke in mnogo truda zahtevajoče naloge, da izvežba iz vrst učenk 2., 3., 4. in 5. razreda mlade diletantke in nudi mladini po tolikem presledku na deskah našega gledališča lepo uspelo spevoigro. Ko omenjamo vse predpriprave učiteljskih moči, si ne moremo kaj, da ne bi omenili vestnih in vzornih vzgojiteljic R a v t a r j c v e, D o j č i n o v i č ev e ter Vrusove, na katerih je slonela vsa teža odgovornosti in dela ter riziko na uspe hu te prireditve. Nič manj zaslužno delo je bilo v rokah našega plesnega mojstra-učitelja Simončiča, ki ga je pri tem pridno podpirala gospa Jurjevičeva s klavirskim spremljevanjem. Toplo priznanje gre vsem tihim delavcem, ki so izvežbali našo deco do podrobnosti, tako v igralskem in pevskem kakor tudi plesnem po- Kako potrebne so take mladinske prireditve ste pokazali baš nedeljski predstavi, pri katerih je deca, ki je obakrat napolnila gledališče do zadnjega kotička in uživala skupno z nastopajočimi živimi punčkami, ki so v otroških sanjah oživele in pokazale, da so za otroka živ organizem, ki živi in čuti z njim. Ko se otroci vležejo spat, ko jih uspavajo sanjski mo-žički, takrat ožive punčke in se dvignejo iz blazin ter se sestanejo k svojemu »nočnemu konziliju«, kjer sklepajo o tem, ka- češkega naroda. Čeprav nudi to delo en j ko ozdraviti punčko, ki sta jo razbila po-sam neprekinjen užitek, moramo vendar j redni Tonček in Jožek, ki ju v noči mori še posebe naglasiti neprekosljivo lepoto ! in straši slaba vest v podobi velike črne tretjega stavka (Poco adagio), ki v svojij žene. Čudodelni zdravnik dr. Matjaž reši dognani poduhovljenosti mehko boža uše punčke kočljive situacije in ozdravi razbi-sa in neposredno osvaja. Skladba se upra j to in polomljeno punčko. Vse dogajanje vičeno uvršča med najlepša dela te vrste, spremljajo nežno in toplo izvedeni plesni štva, iz katerega so deležni podpor naj-potrebnejši med potrebnimi. Tretja, zaključna slika, združi poredna bratca Tončka in Jožeka ter pridno malo Bredo pod ljubezni polnem okrilju ljube mamice na tleh trde resničnosti, ugotavljajoč pri tein, da je bila prigodba o razbiti punčki samo sanja. V mamičinem naročju dovede pi'eJ tako poredna bratca do poboljšanja, malo Bredo pa še bolj priklenejo na njeno punčko Milijanco, ki je del njenega življenja, ravnotako kakor je bila del našega, ko smo bili še majhni in ko smo živeli v za sanjanem otroškem svetu. Ni bil to užitek samo za našo nadebudno mladino, ki ga v značaju, plemenitosti in srčni kulturi s skrbno roko vzgaja naše požrtvovalno učiteljstvo, temveč so bili deležni precejšnjega užitka tudi starši. Veselili so se z razigranimi obrazi otrok, ki so napolnili Talijin hram do zadnjega kotička, da so se s živahnim, iz otroške duše prihajajočim odohrav; '"m oddoi” < za trud svojin vzgojiteljev in svojih malih tovarišic. Hva levredna pobuda k tej prireditvi zasluži vse priznanje, obžalovati pa je, da so tovrstne prireditve v našem obmejnem Mariboru tako redke. Dajte mladini to, česar si želi in kar ima rada. želeti bi bilo, da se ta prireditev ponovi ob priliki letošnjega Protifuberkuloznega tedna. Doraščajo-ča mladina bo prirediteljem vedno hvaležna. PMskovske umu Kakor vedno, tako je Trio tudi tokrat dokazal, da ga vodi ljubezen do prave umetnosti in da se temu skupnemu cilju vse tri umetnice posvečajo z enako preda- in pevski vložki, posveženi s pestro menjavo raznih barv reflektorja iz sveta sanj, v višek ob koncu II. dejanja z učinkovito živo sliko. Občudovati moramo neprisilje- nostjo. Vsaka izmed njih je v svoji vlogi no igro otrok, ki so prav vsi od prvega kar sc da dovršena, kar smo posebno jasno opažali tam, kjer ima to ali ono glasbilo kakšno izrazitejše mesto ali celo samostojen motiv. Pa se vse tri članice, ga lažje razumljiva. Prav zanimive so I Fanika Bran d lova (gosla), Beatrice V nedeljo 25. t. m. je bila v Zg. Polskavi lepo uspela proslava dne Rdečega križa. Pomladek RK pod požrtvovalnim ii1 sposobnim vodstvom gdč. Bobičeve ie vprizoril v dvorani g. Cizlja igro s petjem »Sirota«. Prisotne je pozdravil z 'x' branimi besedami šol. upravitelj g. Vokač. Sledile so lepo uspele in organizi-rane deklamacije najinlajših pomladkar-jev. Sama igra je bila podana z ljubko otroško prisrčnostjo. Marsikateremu se je orosilo oko, ko je videl, koliko duše i11, čuvstev izraža nežno otroško srce. Trud. ki ga je gdč. Bobičeva imela s študira-njem igre. je bil poplačan s priznanjej11 in simpatijami vseh prisotnih. Naraščaju naše največje humanitarne organizacij® želimo tudi v bodoče obilo uspeha. — do zadnjega rešili svoje vloge odlično in se gibali na odrskih deskali, kakor da bi j bili tu doma. Igra dece za deco in to za plemenit namen, saj gre čisti dobiček v ubožni sklad mariborskega ženskega drtt- V teotjestm žeot Indijka se otresa okovov zastarelih zakonov in praznoverja Ko stopa v evropskih državah žena vedno bolj v ospredje in se povzpenja do najvišjih položajev, opažamo tudi med 170 milijoni žeti a širne Indije prve počet-ke ženske emancipacije. Iz takozvanih ženskih učilišč v Kalkuti, Inhoreu, Ala-habadu in Misoreu gre vsako leto približno 400 Indijk med narod, bodisi kot učiteljice, vzgojiteljice, mlade zdravnice ali celo odvetnjjje, z namenom, da dvignejo tamkaj s predavanji, zborovanji in drugimi javnimi prireditvami današnji bedni položaj indijske žene na stojmjo Fvropejk. Iz leta v leto zavzemajo te žene vedno .več in več važnih ter vodilnih mest v vseh panogah javnega življenja in udejstvovanja. Razumljivo je, da imajo izmed teli žen one, ki so poročene, številne predpravice. Indijske žene se udejstvujejo danes celo v politiki. Bodočnost bo pokazala, kolikšne sadove bo obrodilo njihovo delo za osamosvojitev indijske žene \/ okovov zastarelih indijskih zakonov in praznoverja, ki prepaja indijski narod že od pradavnin. V ženi vidi danes vsak Indijec manjvredno bitje, ki je rojeno samo za to, da služi svojemu gospodarju, odnosno svojemu^ možu. Ko govorimo o indijski ženi, marsikdo niti ne ve, da je med Ind!jkami nepismenost tako bohotna, da znate izmed ICO žena podpisati svoj^ ime komaj dve. Sicer pa je res, da se položaj boljša, ker je "število šol narastlo na 26.6S2 ljudskih šol in 26 višjih učiteljskih šol. Za indijske žene je še danes v veljavi zakon, ki pravi: > Za poročen« ženo živi samo en bog in ta »e mož. Izmed vseli dobrih del, ki jih žena napravi v svojem življenju, j? najzaslužnejše delo ono, ki je posvečeno njenemu možu. Žena mora služiti svojemu možu z brezmejno in brezpogojno pokorščino, kakor on želi in zahteva. Žena se ne sme dotakniti že pripravljenega jedila na mi7-i vse dotlej, dokler se mož ni najedel. Če je‘ mož slabo razpoložen, tedaj mora biti tudi žena resna. Če govori mož o nčenih stvareh, ga mora žena poslušati z občudovanjem in razumevanjem. Če je mož vesel, tedaj mora žena deliti z niim veselje. Žena je poklicana, preprečiti vsak spor. pa naj si bo ta spor v družmi ali pa izven nje. Hinduizem je vera starih lndov. Ta vera smatra za prvo in največjo dolžnost novoporočencev, da dobijo čimpreje sina. Ženo, ki v zakonu ne bi rodila otrok, pošlje mož v molilnico, kjer prebije vso noč v molitvi in goreči prošnji po nara-aju. Če je prvorojeno dete deklica, začne za ženo težko življenje. Novorojenka ne pomeni mnogo v očeh Indijca. Zanj je novorojeno dete ženskega spola manjvredno bitje. 240 milijonov Indijcev, ki verujejo v preseljevanje duš. živi namreč v prepričanju, da pride vsak človek, ki Je umrl s težkam grehom na vesti, ponovno na svet In to v podobi novoroje-negn otroka ženskega spola. Če rodi tedaj žena hčerkico, gledajo nanjo vsi domači nekam od strani, najbolj pa mož in tašča. Zgodi sc celo, da je taka žena deležna pogostokrat tudi zasmehovanja in zapostavljanja. V s-.' drugačno razpoloženje pa vlada v hiši. če rodi žena sina. Moževo spoštovanje se neprimerno dvigne, še celo tašča se v takem slučaju omehča, da ne govorimo o drugih ženah, to ie njenih prijateljicah, ki vidijo v njej ob roistvu sina pravo junakinjo dneva. Z rojstvom otroka moškega spola jc njen položaj v hiši temeljito okrepljen, če • sin ob njeni smrti podkuri grmado, n** kateri jo sežgejo, ji ie pot v nebesa *a* gotovljena. Staroindijska vera zahteva od starše • da določijo .. sinu nevesto, še predno je izpolni deveto leto . svoje starosti. Dogodi se pogostokrat, je bil mož star že 60 let, medtem ko ^ imela njegova žena še niti 5 let. V le 1930 je izšla nova naredba, ki dovo»l_ Indijcem poroke samo s takimi 1,eVp j mi. ki so že prekoračile 14. leto. F dnevom polnomočnosti te nove ure se je v Indiji poročilo na tisoče in mladoletnih. Aled temi nevestami so ^ celo deklice stare komaj par te^,1t>vt'llC[i novim zakonom so se torej končno v Indiji kljub protestom in odporu cev prepovedale poroke mladole Prepričanje, da žena ni manjvredno ) pa še ni prodrlo med široke n,asc 1 g0|3 skega naroda. Novodobna ženska pošilja že nekaj let sem med narod propagatorlce .žens " pravic. v sajjio Ker je pa med 170 milijoni^ zenai . ]eto 400 izobraženih in borbenih žena * ^a. mnogo premalo, bo trajalo c-vet sa, predno se bo tudi indijski zen* ,a]1aŠ-otresel starih tradicij in so njega suženjstva. Prvi boja tu. V kakšnem obsegu in tempu.-, ta borba razvijala, nam ho nja bodočnost počet ki ,l0 X%': Kino Union. Danes dražestni film, sijajne vsebine: »Mladost kraljice«, Jen-ny Jugo, Otto Tressler. Gustav Waldau. Mariborski dvoiP vsako soboto, nedeljo porcija ocvrtega piščanca s salato Din 10* — , veliko belo ali črno pivo Din 4*-, vsako soboto, nedeljo Gostom brez- plačno na razpolago vsakovrstne igralne karte. Sokol Maribor I. razglaša, da ima dr. Pivkov fond tekoči račun pri Jugoslovanski hranilnici in posojilnici r. z. z o. z. v Mariboru, čekovna številka 13443. — Uprava. NARODNO GLEDALIŠČE. Torek, 27. aprila ob JO. uri "Ko umira sreča«. Nastop tezenske sokolske družine. Izven. Sreda, 28. aprila: Zaprto. Četrtek, 29. aprila ob 20. uri: . Dolarska princesa«. Red A. Petek, 30. aprila: Zaprto. Spomnite se &MBI %oP° ved za /ep© # - ELIDA tnitfa EL IDA BDLI ŠPANSKI BEZB6 omamljivega vonja snežnobele barve MmŠmki m Mkdiske *** mmmmmmmmmmmsm i~ —i— s mammmmammmmmuau mmmmmmmm ■ ■ Irgovski parlament se je sestal v Mariboru k važnim posvetovanjem Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila v dvorani Trgovskega združenja za mesto Maribor III. zelo važna plenarna seja predsedstva Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Za omenjeno sejo je vladalo veliko zanimanje in prisostvujejo Posvetovanjem predsedniki in zastopniki vseh trgovskih združenj v dravski banovini. Sejo ie otvoril in vodil podpredsednik Zveze trgovskih združenj g. Ferdo Pinter, ki je v iskrenih besedah pozdravil predsednika zbornice za TOI g. Jelačina 'n številne delegate posameznih trgovskih združenj. Dnevni red III. plenarne seje Predsedstva Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino je zelo obširen ter se obravnavajo vsa pereča vprašanja našega gospodarskega življenja. Po poročilu Predsednika se je na dopoldanski seti sklenilo, da bo letošnja zvezina letna skupščina dne 23. maja, predkonferenca pa dne 22. maja v Ljubljani. Obravnavala se je dopoldne tudi kvalifikacija tajnikov j trgovskih združenj ter je bilo sklenjeno, da se v mestih do 20.000 prebivalcev nastavijo tajniki s srednješolsko izobrazbe, prvenstveno pa absolventi trgovskih akademij, v mestih nad 20.000 prebivalcev pa se naj brezpogojno nastavljajo tajniki z vseučiliško izobrazbo. Tudi je bilo govora o tem, da se nai tajnikom zasigur? neka stalnost. Obravnavala se je izčrpno uredba zakona o minimalnih plačah in so bili storjeni sklepi, po katerih naj se člani trgovskih združenj v bodoče ravnajo. Zakon o minimalnih mezdah pride predvsem v poštev pri vajencih, ki bodo odslej naprej prejemali po prvem letu mezdo, kakor to predpisuje zakon. Na ' dnevnem redu današnje seje so še na-, slednje točI:e: inozemski kapital in vele-i blagovnice, krošnjnrstvo v zvezi s pred- I logom kr. banske uprave o prepovedi jkrošmarstva z maninakturnim blagom, skupno banovinske trošarine in nove obremenitve po državnem proračunu za leto 1937-38, način samoobrambe proti kartelom, akcija o spremembi pravilnika za prodajo soli na drobno, zvezna doklada in kritje potnih stroškov članom zveznega predsedstva za udeležbo na pred-sedstvenih sejah in delegatom trg. združenj na zvezni letni skupščini in slučajnosti. Dopoldanska seja je trajala do 13. ure in se bo seja po kratkem dopoldanskem odmoru nadaljevala popoldne. Urozen rooarski umor pri Sv. Mar u niže Ptuja Ves ptujski srez je pod groznim vtisom umora, ki je bi lizvršen pri Sv. Marku niže Ptuja in katerega žrtev je postal Posestniški sin Jože Zelenik, ki so ga ‘lavi našli ubitega na cesti. O grozni Najdbi so bila takoj obveščena oblastva, ki so uvedla intenzivne poizvedbe v svr-'lo 'razjasnitve zločina. Preiskava se že vrši v smeri podanega suma. Ugotovilo Se je. da ie storilec planil na svojo žrtev iz zasede in jo pobil z večkratnimi udarci s sekiro na tla. Danes popoldne bo obdukcija trupla pokojnega Zeleneka, v nadaljnjem poteku zasliševanj in poizvedb pa se bo dognalo, ali gre za maščevanje ali pa za roparski umor, Vesf o zverinskem roparskem umoru je vse prebivalstvo ptujskega sreza zelo vznemirila. i/. veterinarske službe. Premeščeni so: Za višjega veterinarskega svetnika k banski upravi dravske banovine dr. Bogomil Zavadil. doslej v Mariboru; za viš-|eSa veterinarskega svetnika 4. skupine J- stopnje k sreskemu načelstvu v Mariboru desni breg Peter Škofič, doslej pri Sreskem načelstvu Maribor levi breg, in ža višjega veterinarskega pristava v 6. puPini k sreskemu načelstvu v Mariboru "•vi breg dr. Anton Lampret, doslej v Reli Crkvi Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je HJUrja 481etna fotografinja Elizabeta From. -aluiočim naše toplo sočutje! ^vedeno je poravnalno postopanje tr-£0vca Geze M!tzkya, registrovanega pod 1,1 nio A. Lowy v Središču. , 'z železniške službe. Premeščen jc že-C/-ni.ški telegrafist Anton Zemljič iz Ma-ii50ra k železniški dirckciji v Sarajevu. , ‘Hiaki trgovske akademije so sinoči Ir«0 si°VOs,'° proslavili -v gledališču Otlico tuk. Dr. trg. akademije. O kon-jh^tneni večeru sled; izčrpnejše poro- j Mala Nedelja. V nedeljo 2. maja ob j;'',llri na malouedeljskem odru vpri-trcti’č in zadnjič prleška veseloigra icki e treba moža« s prleškim gostii-w’ieitK V nedeljo 2. maja je torej naj-dds: niaiijiški izlet k Mali Nedelji. fi. o imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna. Rokovnjači strašijo po Košakih. Danes ponoči so rokomavhi udrli v Perkovo trgovino ter odnesli razne predmete v vrednosti okoli 500 dinarjev, vendar pa niso imeli pri tem sreče, ker je stražnik že na Meljski cesti zajel nekoga od storilcev in je tudi ukradeno blago že pri lastniku. V spomin obletnice smrti hrvatskih ve-likanov Zrinjskega in Frankopana se bo brala maša zadušnica 30. aprila 1937 ob 8. uri zjutraj v stolni in župni cerkvi v Mariboru. 'Konj v Izložbo in avtobus. Danes zjutraj okoli 6. ure je pridirjal iz Vetrinjske ulice na Glavni trg splašen konj s kmečkim vozom. Konj se ie' na Glavnem trgu zaletel v mestni avtobus, razbil stranski luči ter nato zdirjal proti Veliki kavarni. Službujoči stražnik je skočil konju v vajeti in ga ustavil. Pri tem je konj padel in obležal na pločniku. Prišel je lastnik konja ter odpeljal^ konja zopet v hlev v Vetrinjsko ulico. Že preje pa je konj zavozil v izložbeno okno Kirbiševe mesarije v Vetrinjski ulici ter povzročil škodo nad 500 Din, škoda pri avtobusu pa znaša okoli 1500 dinarjev. Krvavi sledovi v Tomšičevem drevoredu. Pasantje so včeraj opazili v Tomšičevem drevoredu na dveh mestih precejšnje sledove človeške krvi. Ker ni bil radi tega nikdo prijavljen in nikdo pri-javljenec, je policija pričela s poizvedbami, da ugotovi vzroke krvavih sledov. Kolikor so pokazale dosedanje poizvedbe, gre za neki fantovski pretep, katerega ozadje in krivce sedaj iščejo. Jašnic.'. v UUHIUL.JU meuanc vv- v kan el SC vrne ,K> Trstenjakovi ulici fijiCa!| ; Neposredno po končanih jutra-ii^rgija. Vel. ponedeljek ob • ‘iturgija. Pozivajo se verniki k Radi politega petroleja — človeško življenje Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne obravnaval slučaj uboja, ki se je izvršil dne 19. marca 1937 v Moravcih. Na zatožni klopi je sedel 31 letni delavec Janez Vrbnjak, ki ga jc državni tožilec obtožil, da je zabodel z žepnim nožem Franca Trstenjaka v trebuh, tako da mu je prerezal na več mestih črevo io je Trstenjak na posledicah zadobj}:-nih poškodb dne 20. marca umrl. Obtoženec ie bil obsojen na pet let robije in trajno izgubo državljanskih pravic. Kazen je sprejel. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart. prisednika sta bila s. o. s. Kolšek in Lečnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik, dočim je Trstenjaka branil ex offo odvetnik dr. Irgolič. Dogodek s: je pripetil radi tega, ker sta se Vrbnjak in njegova svakinja Elza dne 19. marca zvečer sporekla radi tega, ker je slednja trdila, da jo je Vrbnjak pri nalivanju petroleja v svetilko polil. To ga je tako razdražilo, da ji je dal nekaj klofut in vrgel na tla. Vrbnja-kova žena je skočila zatem k svaku Francu Trstenjaku po pomoč. Trstenjak je prigovarjal Vrbnjaku, naj gre od hiše in ga pri tem potiskal proti hišnim vra-tam. Pri vežnih vratih pa je Vunjak potegnil nož in zabodel svaka v trebuh, da je naslednjega dne podlegel. Eden uveljavil v Bruslju naMo kolektivne varnosti BRUSELJ, 27. aprila. V tukajšnjih krogih se doznava, da se je angleškemu zunanjemu ministru Edemi v razgovoru s predsednikom belgijske vlade Van Zee-landom in zunanjim ministrom Spaakom posrečilo preprečiti začetek pogajanj belgijske vlade z Nemčijo, ki naj bi prinesla Belgiji slično jamstveno izjavo kakor jo ima že od Francije in Anglije. Anglija in Francija sta namreč nasprotni temu, da bi se nemška izjava glede jamstva belgijske neodvisnosti, nevtralnosti fer teritorialne integralnosti vezala na podlagi posebnega dvočlanskega dogovora, kakor želi Nemčija, ne pa v smislu čl. 16 ženevskega pakta. Angleška vlada želi, da se Belgija zadovolji z angleško-francosko izjavo. V Parizu in London« Je zadovoljstvo, ker se ie Edenu posrečijo, da je s tem uveljavil načelo kolektivne varnosti. Do sklenitve novega po-renjskega pakta ne bo Belgija pričela z Berlinom nikakšnih pogajanj glede nemške garancijske izjave. V Franciji 1. maj državni praznik PARIZ, 27. aprila. Na snočnji seji ministrskega sveta, ki je trajala več ur, so radikalni socialisti beležili zmago nad ostalimi strankam; ljudske fronte. Na pritisk radikalnih socialistov, ki so nejevoljni radi hitrega tempa socialnopolitičnih reform Blumove vlade, se je namreč v zvezi s poročilom fin. ministra Vincenta Auriola sklenilo, da se podajša pavza pri izvajanju socialnopcl’';nih reform In sicer za nedoločen čas. Prav tako se ie na zahtevo radikalnih socialistov odklonila zahteva splošne strokovne zveze po novih kreditih v znesku 10 milijard frankov, ki naj omogočijo zaposlitev. Tudi je odklonila vlada zahtevo po zakonu za starostno preskrbo delavstva in posebnem fondu za podporo brezposelnosti. Pač pa so levičarske stranke dosegle koncesijo v tem smislu, da se proglasi prvi maj v sm'slu njihovih zahtev za državi« praznik. .Ciano Jutri v Tirano RIM, 27. aprila. ltali|anski zunanji minister grof Ciano se odpelje jutri z letalom in spremstvom visokih uradnikov zunanjega ministrstva v Tirano. »GIORNALE D’ ITALIA« NEZADOVOLJEN Z ANGLEŽI IN BOLJŠEVIKi. RIM, 27. aprila. »Glornale d’Halia« piše o nezadovoljstvu vodilnih italijanskih krogov s kontrojo španskih meja, ker vtihotapljajo boljševik; Iz sovjetske Rusije še naprej orožje in municijo v Španijo. Posebno ostro kritiko izreka radi akcij britanskega brodovja, ki indirektno podpira valencijsko vlado. GLEDALIŠKE NOVICE. Drevi v gledališču »Ko umira sreča«. drama v petih slikah, ki jo je napisal vrli režiser tezenske sokolske odrske družine. Igrajo marljivi in nadarjeni igralci tezenskega Sokola ter je zanimanje za nocojšnjo predstavo izredno živahno in veliko. Uspela otroška predstava v gledališču. Učenke II. osnovne dekliške šole so v nedeljo popoldne v gledališču uprizorile spevoigro »Punčke žive« in žele popolen uspeh. Gledališče je bilo razprodano. Ta otroška predstava se bo v četrtek 6. maja ob 15. uri ob znižanih dramskih cenah ponovila; in sicer v okviru letošnjega Pro-tituberkuloznega tedna. Z ozirom na človekoljubni namen je pričakovati, da se bo občinstvo v velikem številu udeležilo te predstaive. Stran A Mariborski »Ve čer n Ik« Jutr; iw—■iiaiaii~ii tt—i n V Mariboru, dne 27. IV. 1937. BOJV Rowland pa je odvedel Hermiono počasi k obali k svojemu čolnu, kjer je bil pustil svojega mornarja. »Srečno naključje je bilo« je med spotoma k obali pripovedoval Rowland Hcr-mioni, »da sem to noč bil delj kakor navadno na morju, ko sem pregledoval vodovja ob otoku, da ne bi naši sovražniki v pričakovanju skorajšnjega prihoda britanske mornarice položili uničevalnih strojev. Ko pa sem objadral skalo in videl tvoje znamenje, ki si ga dala z robcem, sem si takoj mislil, kaj se je zgodbo. Ne morem ti popisati, kako me je vse to globoko pretreslo, saj te imam, draga Her-miona, tako rad in saj hočem, da bi z 88 menoj kot moja življenska družica srečno živela.« Hermiona ni mogla mnogo govoriti. V sebi je čutila nekaj nenavadnega. Toda ko sta sedela roko v roki v čolnu in se bližala vili Andrikosovi, tedaj sta oba dvomno čutila, da ne more na svetu prav nič ločiti njunih src in preprečiti njune skupne usode. že uro pred tem pa je prispela Vera v vilo Andrikosovih, se vrgla na kolena pred svojo prijateljico Katinko, ki jo je na kolenih prosila odpuščanja in ji pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo. Katinka je bila zelo vznemirjena in ni mogla skriti ogorčenja radi Verinega ponašanja. Takoj je obvestila svojega moža o tem, kaj se je bilo zgodilo. V trenutku, ko sta Andrikos in Katinka v groznem strahu, ki jo je bil navdal, hotela vstopiti v čoln, da pohitita k obali, kjer je ostala njena hčerka Hermiona z moškimi, ki se ga je bila Vera Rancova tako ustrašila, se je nenadoma pojavil pred njima v čolnu Rowland, ki je privedel Hermiono nazaj. Andrikos in Katinka sta obsula drago hčerko s poljubi, dočim ni mogel biti Rowland mnogo deležen rodbinske sreče, ker se je moral takoj posloviti in oditi po svojih opravkih v Carigrad. Zdelo se je, kakor da je Hermiona zrasla v zmagovitem boju s privlačnim in neznanim. Ko je v delovni sobi svojega očeta pred presrečnima staršema pripovedovala o tem, kar se ji je bilo pripetilo, sta se Andrikos in Katinka čutila napram njej kakor slaba in majhna. Sedaj se je tudi razodela Andrikosu prava usoda gospe Vere. V prvih trenotkih groze, ko je do-znala za pretečo nevarnost, ki je obdajala njeno hčerko Hermiono, je Katinka pf>' znala Andrikosu, da ni gospa Vera angleška vzgojiteljica mis Lee, ampak mu je vse natančno razložila,' kako je z njeno usodo in kako je prišla v njihovo vilo na Prinčevskem otoku. Andrikos in Katinka pa sta bila sedaj vznevoljena. Ko pa je Hermiona opazila, kaj mislita o Veri Ran-covi, je takoj zaprosila, da ne pustita Ve, re odtod in da jo še pridržita, dokler se ne razvije položaj tako, da bo za njeno usodo najbolje. V tej prošnji se je zrcalila Hermionina plemenita narava, in Katinka. mačeha, je Hermiono še bolj vzljubila. (Se uadaljuje.) iHujske samce Smrtna kosa. V starosti 70 let je umrl po krajšem bolehanju g. Rudolf Bieber, vpokojeni vodja nekdanje podružnice pivovarne Giitz. — V Ormožu je umrl po daljšem bolehanju v 45. letu starosti ptujski javni notar Sevnik Lavoslav. Prizadetim naše iskreno sožalje. Draginja raste. Cena kruhu je zvišana pri kilogramu za 50 para z motivacijo, da je tudi v Mariboru in Celju kruh postal dražji. Tudi ptujski mesarji hočejo zvišati ceno mesu, češ da je živina v ceni poskočila. Upamo, da oblast vsaj za sedaj ne bo dovolila tega povišanja. Zaenkrat so še v veljavi stare cene in sicer goveje meso od 8—10 Din za kilogram telečje mesto pa od 8—12 Din za kilogram. Šport. Prvenstvena nogometna tekma med tukajšnjima lokalnima rivaloma SK Dravo in SK Ptujem se je končala z zmago Drave v razmerju 2:0. Legitimacije za prodajalce živil. Dodatno k poročilu o obveznem zdravniškem pregledu vseh nameščencev v prodajal-nicah z živili, gostilniških in kavarniških obratih, dalje v pekovskih, mesarskih in prekajevalskih obratih kakor tudi v brivnicah in slaščičarnah, sporoča mestno poglavarstvo v Ptuju, da morajo prizadeti prinesti s seboj, kadar se prijavijo k pregledu jia mestni fizikat, tudi še svojo fotografijo, ki se bo nalepila na legitimacijo,^ katero dobo po pregledu. Kino. V sredo 28. aprila in v četrtek 29. aprila, obakrat ob 20. uri se -v ptujskem ki nog ledišču predvaja film »Moder-nj časi g. v glavni vlogi Charlic Chaplin. h foutje jUtd&m Ustanovitev obrtnega društva. V nedeljo. dne 25. aprila 4937 se je vršil v po- sojilnični dvorani ustanovni občni zbor zbor obrtnega društva za sodni okraj Gornja Radgona. Obisk je bil zelo lep. Na zboru je poročal o ustroju in delovanju obrtniške zbornice satnik g. Kavka. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Lančič Janez, klepar, podpredsednik Jančar Franc, krojač, tajnik Jančar Ernest, krojač, blagajnik Mihael Križanec, dimnikarski mojster. Odborniki: Kolar Franc, čevljar, Ajlec Jakob, kovač, Štelcer Rudolf? mizar in Stanovšek Mimi, šivilja. Namestnika: Lasbacher Franc, kolar v Lutvercih in Lipič Ludvik, mizar v Črešnjevcih. Nadzorni odbor: Probst Josip, krojač iz Gornje Radgone ter Rožman Franc, mizar iz -Lešan. tiovke m t$id