teto XXVI. TRGOVSKI LIST Ur, meae6no # Ur. Te v tod *e v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt in denarništvo NaroCruna za LJuWjansKo Pokrajino: letno 100 lir (»a Inozemstvo 110 Ur), za '/. leta 60 Ur, za V< leta 26 Številka 96. Uredništvo: LjuUjMVh, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor. čičeva ul. 27. Tea. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.983. tehmia Ljubljana, torek 30. novembra 1943 Preis ■ ceaa L O#*0 Obveznost prepustnice za »Jadransko Primorje« odpravljena Der Oberste Kommissar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« je odredil, da se ukine obvezna posest propustnic na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«. Kdor se zadržuje na področju operacijskega ozemlja Jadransko Primorje«, mora imeti stalno pri sebi veljavno, s fotografijo opremljeno uradno osebno izkaznico. Predpisi, ki prepovedujejo vstop v lokalno blokirane kraje ali dostop na javne ceste, trge in pota ponoči (po policijski uri), se ne spreminjajo z ukinitvijo obvezne posesti propustnic. Umetnost obratnega vodstva Uvoznina za uvoženi premog Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo z dne 24. novembra 1943 VII1/2 — nr. 4714/1-1043 odobril, da se k prodajni ce- j ni za uvoženi premog sme zaračunati uvozni no, in sicer: 3%no, uvedeno z naredbo bivšega Vis. komisariata z dne 29. decembra 1942 št. 239, oz. na 5 % no zvišano uvoznino, uvedeno z naredbo z dne 9. junija 1943 št. 66. Znesek uvoznine se mora v fakturah izkazati ločeno. Kot dokaz plačane uvoznino služi carinska deklaracija. Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. maja 1941 objavili v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh naj višjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942 št. 8, Službeni list št. 8/42. Sprememba cene za plinski koks Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo z dne 4. t. m. Vili No. 3700/4 na prošnjo Mestnega poglavarstva v Ljubljani odobril te najvišje prodajne cene za plinski koks, in sicer: v prodaji na debelo, to je trgovcem detajlistom: a) nesortiran koks za tono Lir 496.-, b) sortiran koks za tono Lir 526.—. Cene se razumejo franco voz, vključno cestarino. V prodaji na drobno: Konsumentoin po mestni plinarni in trgovcih s kurivom v Ljubljani: a) nesortiran koks za tono Lir 566.-, b) sortiran koks za tono Lir 596.-. Cene se razumejo franco dom kupca. S to odločbo se razveljavijo vse dosedaj odobrene cene za plinski koks. Cene je v smislu odredbe čl. 4. naredbe od 9. maja 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942 št. 8, Službeni list št. 8/42. Obvestila »Prevoda« Cene živilom Cene živil, nakazanih trgovcem za december, ostanejo neizpre-menjene. Nabava riža Trgovci, ki so prejeli nakazila za riž, naj dvignejo riž v rižarni po naslednjem redu: 1. dec. 1943 črke A—L, 2. dec. K—M, 3l. dec. N—S in 4. dec. 8-3. V svoji gospodarski rubriki je objavil »Volkischer Beobachter« članek dr. med. R. Liertsa, ki nazorno obravnava važno poglavje takozvane obratne psihologije. Prikazuje nam, da je vodstvo podjetja težka naloga in velika umetnost. Dva ravnatelja sta na čelu velikega obrata. Prvi je tip vase zaprtega, moškega človeka, drugi pa je človek, ki bi rad ves svet objel in ki močno občuti vse, kar se dogaja okrog njega. Prvi nima prav nobenega osebnega stika s svojimi sodelavci in tudi ne s svojimi tovariši. V občevanju je stvaren, često preveč (stvaren, tegolj razum in volja, brez izraza srca in duše. Le redki tovariši ga razumejo, večina sodelavcev pa ne more prenašati njegove ledene hladnosti. — »Nikdar ne veš, kaj misli! »Nikdar ne veš, ali je zadovoljen ali ne.« »Zakaj ničesar ne pohvali, nikdar ne pouči, nikdar ne svetuje?« »Zakaj nima nikdar časa za naše osebne zadeve?« »Kaj smo mu storili?« — S takimi vprašanji se izraža razpoloženje uslužbencev obrata. Šef vidi in si zapomni vsako napako, red koka toro pa popravi in odpravi, ker ne zna delati z ljudmi. Za-i povedati in prepovedati zna, ne zna pa voditi, ogreti in navdušiti. Mrzlo in trezno misli in računa, ljudje, ki kažejo svoje občutke, so mu pa zoprni. Drugi šef je pa idealist, človek občutkov. Srce ima za svoje ljudi in rad bi se zanje zavzel. Starejši | tovariš se sožalno posmehuje ta-; kemu »fantastu«, ki postaja ved-! no bolj nesiguren, ker je potreben .razgovora in razumevanja, ki ga j pa ne najde. Njegovi socialni predlogi ne najdejo odmeva in upravni odbor podjetja se lx>lj in bolj ravna po nasvetih prvega ravnatelja. Zaradi tega se drugi vedno bolj odmika od osebnih zadev, ker mu je težko reči ne, kadar bi po svojem prepričanju rad rekel da. Uslužbenci opazijo njegovo nesi-gurnost, njegovo umikanje in ko vidijo, da marsikaj stori proti svoji 'oljii zgubijo tudi svoje zaupanje vanj. S tem je konec zdravega in koristnega sožitja med vodstvom in uslužbenci obrata. Ravnatelja ali voditelja, ki sta si tuja, si lahko prizadevata na vse kriplje, da bi obrat obdržala na višini, a tu se ne da pomagati samo z razumom in voljo, pomagati bi mogel samo še psiholog, ki bi moral spraviti v sklad najprej vodstvo, da bi mogel potem urediti zdrave odnošaje med vodstvom in sodelavci obrata. Ce do tega ne pride, nazaduje obrat tako, da se nazadovanje naj>osled izrazi tudi v poslovnih knjigah v veliko začudenje upravnega odbora, ki za nazadovanje nikjer ne vidi in ne najde stvarnih razlogov, ko se pri delovnih in tehničnih pogojih obrata vendar ni prav nič spremenilo ali celo poslabšalo. Morda se je v tehničnem pogledu celo kaj zboljšalo, nera- Zaradi tega je važna snov za strokovni tisk in strokovna posvetovanja obratna psihologija, ki le-melji na načelu, da se pri sodobnih racionalizacijah tehničnih obratov človek ne sme motriti samo 1 hektarja kmetijsko uporabne zemlje, morajo obvezno oddati od svojih proizvodov najmanj v razmerju 1000 mlečnih enot od hektarja (vse kmetovalce, ki niso oddali niti minimuma predpisanih dobavnih kontingentov. S takojšnjo veljavnostjo je lem kmetovalcem- prepovedano, da bi še nadalje redili koze, kunce, gosi, race, kokoši in purane, če niso do konca oktob/a 1943 oz. do 31. I. 1944, ko se neha drugo kontingentno četrtletje, do- orne zemlje). Kot mlečna enota bavili najmanj 100 mlečnih enot se računa: 1 kg svežega kravjega v mleku, prašičih, goveji živini in mleka s 3.5% maščobe = 1 mleč- ovcah (t. j. če niso dobavili naj-na enota. 1 kg prašiča žive leže 1|manj 25 kg mleka, 3 kg prašič?v je 6 mlečnih enot, 1 kg goveda ali ! ;n 10 kg govedi in ovc žive te/e ovce žive teže = 5 mlečnih enot, j za vsak ha kontingentne povr^i-1 kg oljnatih semen — 5 mlečnih 'ne). Od te prepovedi prizadete enot. V dobave se vračunajo tudi | živali se morajo odpraviti ter je vse oddaje volne, krmil, sladkor- j način uporabe koz in kuncev svo-ne pese, čebule itd. Najmanjšo od- bodilo prepuščen kmetovalcu. Vsa dajno količino mlečnih enot predpiše posameznim kmetovalcem občina s sodelovanjem občinske kmetijske komisije. Ta kontingentacija nudi možnost, da ‘more vsak kmetovalec dobaviti predpisane ikoličine z ozirom na proizvode svojega go-1 spodarstva. Pri tem velja načelo, da se morejo z mlekom nadomestiti predpisane oddaje vseh drugih proizvodov. Na vsak način pa se mora oddati najmanj 500 mleč- j nih enot za vsak hektar in šele ko je bilo toliko mleka oddano, se more ostala količina predpisanega mleka nadomestiti z dobavo prašičev, goveje živine in oljna'h semen. perutnina se mora oddati določe zbiralnem uradu. Razglas nem prepoveduje nadalje vsako klanje prašičev na domu kmetovalcem, ki so v zamudi s svojimi oddajami. šele ko more dati kmetovalec , s svojim gospodarstvom jamsivo, da bo oddal predpisane količine, sme zopet klati doma prašiče. Namen teh odredb je, da so omeji vedno bolj naraščajoča gojitev perutnine in malih živali, ker se more z enakimi količinami krmil dobiti z rejo prašičev mnogo večje količine maščob. Ko kmetovalec dobavi predpisane količine, ugasne zanj tudi prepoved gojitve perutnine in malih živali. Francoski zakoni o delu Z imenom la Charte du Travail I in truste, da bi se gospodarski se imenujejo vsi francoski zako-1 obrati spravili čim hitreje v tek zumljivo nazadovanje pa se ven-; slojev. ni, naredbe, ministrski ukrepi itd. o delu. Teh je tako mnogo in tako različnih, da so celo strokovnjaki v zadregi, če se jih vpraša, kaj je v tem ali onem konkretnem primeru predpisano, kakor piše neka oficialna brošura o delovnih zakonih in kakor posnemajo po njej »Miinchner Neueste Nachrichten :. Če pa se že strokovnjaki ne spoznajo v labirintu teh predpisov, tem manj pa si morajo pomagati navadni ljudje. V zadnjem času pa so postali ti zakoni politično vprašanje,- ker zlasti 'mladi politični voditelji trde, da more samo uvedba obligatnih nacionalnih enotnih sindikatov dati delojemalcem možnost, da iniciativno pripomorejo k organizaciji vseh ustvarjajočih darle kaže. Potem pride upravni odbor z raznimi svojimi recepti, La Charte du Travail je nastala po francoskem 'polomu 1. 1940.. ki pa nič ne pomagajo, ker ne ko se je skušalo spraviti v obra-zadenejo bistva nezadovoljive bi- ■ tovanje zopet francosko gospodar-lance — osebnih zadev v nod- stvn in reSit; tudi razna Kocialni pod-. stvo in rešiti tudi razna socialna ji-tju. j vprašanja Tedaj je vlada ustano- Podjetje je skupnost, celota, nje- vila organizacijske odbore ter se | no središče pa je in bo človek, j je z njimi obrnila na velekapital Dne 4. oktobra 1941 je bil izdan drug zakon, s katerim naj bi se omogočila socialna organizacija vseh poklicev v Franciji. Toda še danes, ob koncu 1. 1943., se še vedno samo eksperimentira in zastopniki francoskih delojemalcev so prepričani, da reakcionarna opozicija nalašč zavlačuje rešitev socialnih vprašanj. Mladi ljudje zahtevajo zato, da se ustanovi po nemškem zgledu enotna nacionalna stranka, ki bi mogla organizirati delo. Doslej je bila francoska organizacija delojemalcev zelo obremenjena zaradi starih soc. demokratičnih strokovnih organizacij. Njih voditelj Leon Jouhaux je dobil celo ime »strokovni papež«. Za vlade delovske fronte so prišle strokovne organizacije močno pod komunistični vpliv. Sedaj pa naj bi se novi delovni sindikati združili v znaku nacionalne revolucije, da bi se dosegli pravični odnošaji med delodajalci in delojemalci. Po dosedanjih zakonih se dele vsi poklici v šest kategorij: v de- lodajalce, delojemalce, nameščence, inženirje, obratne vodje, upravne in trgovinske štabe. Nad vsemi pa je najvišji svet, tako imenovani Conseil superieur de la Charte, kateremu pripadajo tudi štirje zastopniki delavstva, kadar razpravlja ta o čistih poklicnih \ prašanjih. Ta najvišji svet je določil 29 poklicnih družin ter naj bi vsaka družina združevala podobne ali skupno delujoče poklice. Značilno je, da troje najvažnejših družin danes sploh še ni ustanovljeno, tako družine kmetijske in živilske industrije, tiskarn in časopisov ter različnih trgovinskih panog. V neizmernem materialu aktov Charte du Travail je vse polno študijskih komisij, posebnih (odborov in provizoričnih odborov in drugih odborov, da postaja vse nepregledno celo to strokovnjake. Na vsak način pa se namerava na čelo vseh poklicnih in socialnih delavskih organizacij postavili prej omenjenih 29 poklicnih družin. Te naj slone na nacionalnih sindikatih, ki naj združujejo vse delodajalce in delojemalce istega poklica. Sindikat naj bi vodil upravni svet, čigar sestava naj bi se določila, z zakonom. Čeprav je biUi ta oblika sindikalizma predvidena že v prvem zakonu delovne karte, se je šele pred tremi meseci izdal zakon o obveznih mesečnih prispevkih za sindikat* in še sedaj le zaradi grožnje ministra za delo Lagardella, da de-misionira. Delojemalci zahtevajo, da bi morala Charte du Travail imeti dve glavni nalogi, da določa mezde in delež delojemalcev pri čistem dobičku podjetij. Dve leti že v Franciji, čakajo, da se ti nameravani socialni zakoni uresničijo. Danes ni še določena niti podlaga za mezde, ker zakoniti posebni odbori, ki so v la namen potrebni, večinoma še niso bili imenovani. Glede teh odborov pa izjavljajo zastopniki delavcev, da naj imajo ti odbori v socialnih vprašanjih odločujočo besedo, glede čisto poklicnih in gospodarskih vprašanj pa jim ne pripada niti posvetovalni glas. Vlada v Vichyju je ustanovila tako imenovane organizacijske odbore, ki naj bi bili podrejeni produkcijskemu ministrstvu ter imeli naslednje naloge in pravice: številčno ugotavljanje vseh podjetij in njih storilno sposobnost, njih proizvajalne možnosti, njih zaloge in število nameščencev. Določitev njih proizvajalnega načrta, razdeljevanje surovin in potrebnega materiala, določitev zaposlitve ter predlaganje cen oblastem itd1. Ti organizacijski odbori bi smeli obstojati po izjavi maršala Petain na samo tako dolgo, dokler ne bi začela Charte du Travail v polnem obsegu delovati. Delavci očitajo, da se polno delovanje delovne karte pa nalašč zavlačuje in da zato ostajajo vse obljube o ureditvi delovnih in socialnih zahtev delavstva samo na papirju. Zbiranje starega papirja v Nemčiji V nemškem gospodarstvu so porabi na leto nad pol milijard« papirnatih vreč in ker ta potrošnja še narašča, so bili razširjeni predpisi o zbiranju in uporabi starega papirja. Odslej se zbirajo in predelujejo tudi takozvane Cementne vreče, ki služijo tudi za transportiranje gipsa, krede in apna. Vsaka taka nova vreča ima odslej kupon za 0.20 RM, ki se vnovči na zbirališču starih vreč. Stran 2 »TRGOVSKI LIST«, 30. novembra 1943. Štev. 96. Trgovski koledar za 1. 1944. je izšel Pravkar je izšel »Trgovski koledar za 1. 1944. Kar bo njegove /.veste naročnike posebno veselilo, je to, da je zopet izšel v svoji stari obliki in brez vsake n jpo-Jiebne navlake. Kakor že tudi Obvestila Pokr gospodarskega sveta Obračun v kliringu Pokrajinski gospodarski svet sporoča, da se bodo v italijansko- , . . . . | nemškem kliringu izvršili obraču- prejšnje Trgovske koledarje, jel. y.( yge oue blagovne dobave ,n znam go- p0^i|j^e med Ljubljansko polira- ti redil tudi novega na spodarskl publicist Fr. Zelenik. Ta je tudi poskrbel, da ima novi »Trgovski koledar-;' polno zanimive vsebine, čeprav seveda ne tako oogate ko druga leta. Novi »Trgovski koledar« je tudi jubilejni koledar, saj je 30., ki je doslej že izšel. Že samo zaradi te častitljive tradicije »Trgovskega koledarja« naj ne bo trgovca in gospodarskega človeka, ki ne bi imel »Trgovskega koledarja«. »Trgovski koledar« se naroča pri Trgovskem društvu »Merkur«, Ljubljana, »Trgovski dom«. Kupujte »Trgovski koledar«, ki je legitimacija vsakega stanov-ko zavednega trgovca! Ponarejeni Franck v prometu ! Opozarjamo s tem vso javnost, da je v prometu potvorba našega »Pravega Francka«, kavlnega dodatka. »Pravi Franck« v škatlah po 'A kg, A kg in ‘/e kg z znakom mlinčka izdelujemo izključno mi in je znan kot kavin dodatek v vsakem gospodinjstvu že več desetletij kot izdelek prvovrstne kakovosti. Ovitek potvorjenega blaga je skoro za las enak našim originalnim škatlam, a se razlikuje od originalne škatle po tem, da je na sprednji strani mlinček tiskan v črni barvi, dočim je barva našega mlinčka temnomodra kot trakovi in površina okoli napisa »Franck«. - - - Vsebina ponarejenega ovitka jškem jeziku, ker se sicer rešitev sploh ni nikak kavin dodatek (ci- zaradi prevajanja spisov zelo cikorija) p temveč nekakšna zmleta, sipka mešanica. jino in Nemčijo, za katere so bili stavljeni predlogi za izplačilo do vštetega 15. septembra t. 1. Glede poznejših predlogov se vodijo i-e pogajanja. Plačilni nalogi do 15. septembra se bodo obračunavali po starem obračunskem tečaju: 1 RM = 7.6 lire. Glede poznejših blagovnih obračunov je treba staviti predloge po tukajšnjem gospodarskem svetu. Vplačevalo se bo v Italiji po Reichskreditkasse Milano in za 1 i-kajšnjo pokrajino po njeni podružnici v Ljubljani, v Nemčiji pa se bodo izplačila vršila po Reichs-banki v Berlinu. Roges Milano Ves blagovni promet s proizvodi, ki so popisani in pod zaporo ter podlegajo racioniranju, kakor tudi preskrba industrije s surovinami, sta sedaj centralizirana izključno pri Rohstoffhandelsgeseli-schaft m. b, H. v Milanu, ki se s kratico označuje kot »Roges«. Brez njene odobritve se ne smejo zgoraj navedene vrste blaga dobavljati in odpošiljati. Predloge za oprostitev blaga je treba vlagati pri tukajšnjem gospodarskem svetu. Rogesu je treba javiti istotako po tukajšnjem gospodarskem svetu tudi vse sklenjene kupčije z navedbo podrobnih podatkov (kakor je razvidno 'iz priloge). Prijave kakor tudi prošnje za dot javno dovoljenje je treba napraviti v nem- | možno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, ki jih (predlaga Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, se opozarjajo, da se morajo meseca decembra dvigniti boni po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji, začetnica A do O 1. decembra, od P do Z 2. decembra; in pleskarji 3. decem- in knjigovezi 4. decem- slikarji bra; urarji bra; mehaniki 6. decembra; kleparji in ključavničarji 7. decembra; elektrotehniki in steklarji 9. decembra. Upravičencem, ki ne dvignejo bonov na določen dan, zapade nakazilo za dotični mesec. Navodila detajlnim trgovcem za sprejemanje in oddajo nakaznic V zvezi z Naredbo o dopolnitvi predpisov za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih -predmetov z dne 8. novembra t. 1., objavljeno v Službenem listu št. 90 z dne 10. novembra t. 1., sporoča Pokrajinski gospodarski svet naslednje: Trgovci in obrtniki, ki prodajajo tekstilno blago in čevlje, katerih prodaja je sedaj vezana na nakaznice, morajo Pokrajinskemu gospodarskemu svetu mesečno predložiti sprejete nakaznice s posebnim seznamom v dvojniku. Seznam naj izkazuje: Zn j). Nakaznica za 7 Prodano blago v metrih za 9 za 11 za 13 za 17 za 22 za 20 štev. Ime štev. točk točk točk točk točk točk točk i Skupno . • Skupaj znaša vse prodano blago v točkah Overovitev Pokrajinskega gospodarskega sveta. Podpis trgovca. En izvod seznama prejme -trgovec ob predložitvi Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, kar se mora zgoditi najkasneje do vsakega 5. v mesecu; seznam mora biti jjotrjen za nazaj. Podoben seznam, kakor je gornji za tekstilije, imajo predložiti tudi trgovci s čevlji, upoštevaje število točk za posamezne pare čevljev. Združenje trgovcev v Ljubljani naj ev. založi potrebne tiskovine. Predložene nakaznice se bodo trgovcem zamenjale v nabavnice za novo nabavo bhfjja j>o dosedanjih predpisih ob predložitvi naročila za nabavnice. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da tega ponarejenega blaga up kupuje, da ne bi mesto našega kvalitetnega izdelka dobilo le brezvredno mešanico. Proti ponarejevalcu bomo uvedli sodni postopek. FRANCK INDUSTRIJA KAVO VINA D. D. prej Hinka Francka Sinovi d. d. Zagreb. Lastnikom motornih vozil Pozivajoj se vsi 'lastniki ali oskrbniki motornih vozil (potniških avtomobilov, tovornih avtomobilov, atnbulančnih, škropilnih ali gasilskih avtomobilov, motociklov', priklopnikov, vlačilcev itd.j, ki imajo v Ljubljanski pokrajini svoje . stalno bivališče, in sicer brez ozira na /t-o, ati imajo domačo ali tujo evidenčho številko, T udi črni borzi biie dvanajsta ura ljevanj začasno ustavljenih obratov je bilo 1. 1940. prijavljeni h'28, naslednje leto 15, lani pa 20. Število izbrisov jo od 1. 1940 na 1941. naraslo od 126 na 190, lani pa se je zmanjšalo na 110. Začasno ustavljenih obratov je bilo 1. 1940. prijavljenih 135, naslednje leto 49, lani j>a 78. Oddaja odrezkov novembrskih živilskih nakaznic Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakaznic za november prevzemal v Mestnem domu II. nadstropje, soba št. 8, tako da bodo 2. decembra prišli na vrsto trgovci z začetnicami A do Ba, 3. decembra z začetnicami Be do konca, 4. decembra z začetnicami C do F, 6. decembra z začetnicami G in H, 7. decembra z začetnicami I in J, 9. decembra z začetnicami Ka do Kom, 10. decembra z začetnim zlogom Kon do konca, 11. decembra z začetnicami L do Ma, 13. decembra z začetnim zlogom Me do konca, 14. decembra z začetnicama N in O, 15. decembra z začetnico P, 16. decembra z začetnicama R in S, 17. decembra Nabav-ljalna zadruga drž. železničarjev, 18. decembra trgovci z začetnicama Š in T, 20. decembra z začetnicami U do Ž. Peki pridejo na vrsto 21. decembra z začetnicami A do J, 22. decembra z začetnicami K do P in 23. decembra z začetnicami Pi do Ž. Za sestavo oziroma zložitev odrezkov veljajo določila, ki so bila objavljena za oktobrske odrezke. Gospodarske vesti torno vozilo šefu pokrajinsl uprave, poslužujoč se tiskovine, ki se clcbi v Uradu za civilno motorizacijo, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12-T.. . Te prijave, točno izpolnjene in po lastniku ali oskrbniku podpisane," iti sicer za vsako vozilo na posebni tiskovini, je poslati priporočano ali osebno oddati najpozneje do 15. decembra t. 1. v Uradu za civilno motorizacijo V zakonskih posledic. vleče. Nabava gumijastih cevi Pokrajinski svet korporacij razglaša: Nemške nadzorne oblasti v Italiji so ukinile zaporo nad prodajo gumijevih cevi in se zato lahko gumijeve cevi zopet normalno v prostem prometu nabavijo. Zaloge za kritje tekoče potrebe so zadostne. Priporoča se vsem zainteresiranim tvrdkam, naj nujno stopijo v slik s svojimi dobavitelji, da si pravočasno priskrbijo primerne zaloge cevi. Obisk podjetij po strokovnjakih Gospodarski štab v Milanu bo v mesecu decembru poslal v Ljubljansko pokrajino strokovnjake, ki bodo stopili v direktne stike s podjetji posameznih industrijskih skupin. Za sedaj so najavljeni strokovnjaki za kovinsko stroko in za usnjarsko stroko. \ poštev zberejo vse podatke glede svojih obratov, posebno glede možnosti prevzema dobav, nadalje glede potrebnih obratnih in pomožnih sredstev in glede preusmeritve produkcije, v kolikor bi se to zahjevalo. Izdaja nakazil obrtnikom za bencin in petrolej Obtruiki, ki prejemajo pri Po-izogib j krajinskem gospodarskem svetu Ikone za bencin in petrolej kot po- da obvezno prijavijo vsako mo -i prihajajoča podjetja naj 1 . .... _ I llSli d i 1 . 11 . . ,.1 J mt/viiL OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 Poleg drugih nadlog nas je vojna osrečila tudi s črno bovzo in njenima zvestima pajdašicama prekupčevanjem in verižništvom. Skraja so cvetele te smrdljive cvetke le v temi in so uganjale svoje nečedno početje po zakotnih krčmah in kavarnicah. Roka pravice je večkrat trdo zgrabila v te vrste in dela pokoro za varnimi zapahi še danes marsikdo ter premišlja o svojih grdobijah. Ze zdrava jramet — da kar molčimo o čutu časti — bi narekovala njihovim pajdašem, da krenejo s svojih krivih potov. Nikakor ne! Na obsojenčevo mesto sta planila dva, po moškem je nadaljevala ženska isto umazano obrt. Lahko bi postregli kar z imeni. Tako se je samo še podražilo blago, češ riziko se je zvišal. Zdelo se je, da bijejo obla-stva blazen boj z nepokončljivim zmajem, kateremu zraste namero ene odsekane glave kar sedem mlajših in požrešnejših glav. Po razsulu Badoglieve vojske in po begu njegovih podkupljivih oblastnikov, ko so imela oblastva drugod polne roke dela, pa se je ta golazen ne le upala na svetlo, temveč so se celo javno pri belem dnevu sklepale kupčije in se na debelo tovorilo in javno prodajalo prepovedano blago, kakor da ni več zakonov, ne oblastev. Ko glas vpijočega v puščavi so se izgubili uradni opomini. Kar leze in gre, se je vrglo na lov za nedovoljenim dobičkom v trdnem prepričanju, da se tudi sedaj ne more nikomur ničesar hujega pripetiti kakor kratek dopust za oddih na javne stroške. Povemo vam pa jasno in na ves glas: v strahotni zmoti ste! Podobni ste tistim nespametnim meščanom davnega, objestnega mesta Vrbe, ki v svoji nespameti niso Nakaznice na tobak so uvedli v Goriški pokrajini. Zaenkrat pa se dele cigarete še na navadne živilske nakaznice. Moški so dobili po 40, ženske pa po 15 cigaret. Zaradi nadzorstva nad uvozom, razdeljevanjem in potrošnjo železa , in kovin je bilo na I-Irvatskem od-I rejeno, da morajo vsi uvozniki do I 25. novembra prijaviti vse količine I železa in kovin, ki so jih uvozili. Zavarovanih delavcev in name- poslušali možička, opominjajočega ščencev je sedaj na Hrvatskem po 1 ^ .. i >7arlniiVi vtrvH o tlri 9ll9 l flX jih k pokori in grozečega jim, da bo odprl pipo na sodčku, ki ga je nosil s seboj, še smejali so se mu in ga zasramovali. Celo, ko je že. odprl pipo in so začeli butati valovi ob hiše, so ljudje rajali na-prej, seleč se v višje prostore, dokler jih ni zagrnilo sedanje Vrbsko jezero. Ljudje božji, meščani! Ne pustite se motiti po njihovem malopridnem zgledu in streznite se. dokler je še čas! Naravnost vam povemo: tudi črni borzi bije dvanajsta ura! Kakor so nam zaupali na najpri-stojnejšom mestu, ie tisti dan pred j valji i, ko bo potrka!« trda in neiz- j prosna roka pravice na vsaka in tudi vaša vrata in terjala od vsakogar obračun. Trgovski sotrudnik Išče se pošten, priden in agilen trgovski sotrudnik za trgovino z mešanim blagom. Zglasiti se je v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. zadnjih podatkih 202.108. Vodna družba v Novem Sadu je začela letošnjo spomlad velika osuševalna dela v vzhodnem delu mesta, ki je bilo poplavljeno v 1.1918., ko je voda predrla jezove, To ozemlje je bilo od takrat popolnoma zamočvirjeno. Z osuševalnimi deli se bo pridobilo 1100 katastralnih jo-hov zelo dobre orne zemlje, ki jo bo občina dala večinoma v zakup. Le majhen del bo obdelovala v lastni režiji. Bolgarskša vlada namerava postaviti tovarno za strojila. Potreba po naravnih strojilih je velika in se ne more kriti z uvozom iz inozemstva. Bolgarska vlada se je odločila .za postavitev nove tovarne, ker ima Bolgarska zadostne količine domačih strojil, kakor želodov, hrastove skorje itd. Romunska vlada je blokirala vse količine melase, ki se pridobi iz letošnje sladkorne kampanje v korist državnega alkoholnega monopola. Samo melasa, ki pripade kmetskim sadilcem sladkorne repe, je od zapore izvzeta. Računajo, da bo preostalo za proizvajanje alkohola 2650 vagonov melase. Z zakonsko naredbo je bilo romunsko kmetijsko ministrstvo pooblaščeno, da najame z jamstvom finančnega ministrstva posojilo v višini 800 milijonov lejev za nabavo semen. Turška premogovna proizvodnja je dosegla v prvih šestih letošnjih mesecih približno 1.6 milijona ton, dočim je znašala v vsem lanskem Ži 124 mi itd. Škrobi in barva, plesira in kemičn® s n a i i obleke, klobuke gvctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-«. fielenburgova 3 Tolefon št. 22-72, H ............ Trgovina in obrt v Ljubljani Statistični odsek mestnega po glavarstva navaja: L. 1940. je bilo j letu samo 2.5 milijona. ton. Celot-■ •, i . . , ! na proizvodma v letu 1943. se ceni vpisanih v obrtne registre 130 no- ■ yeč ko 3 milijone tcm Rjavega vih trgovinskih obratov, naslednje j premoga se je izkopalo 253.000 ton, leto pa je število vpisov padlo na i za 35.000 ton več ko lani v istem 99. L. 1940. je bilo samo 8 prijav času. Proizvodnjakromae narasla .. ...........v prvem letošnjem poneiju na pri- bližno 80.000 ton proti 52.000 tonam v letu 1942. Bakra pa je pridobila Turčija v Prvih treh mese cih leta 1943. 4152 ton proti 4210 tonam lani. ... Vse španske zasebne zelezmce so nadaljevanja začasno ustavljenih obratov, naslednje leto 38, lani pa 36. L. 1940. je bilo 87 ustavitev obratov, naslednje leto 89, lani pa 104. Začasnih ustavitev obratov je bilo 1. 1940. prijavljenih 36, naslednje leto 142, lani pa 58. Gibanje obrtnih in industrijskih obratov je bilo naslednje: L. 1940. je bilo novih vpisov 139, naslednje leto 177, lani pa 187. ,Nada- bile v zadnjem času podržavljene. Amerikanci so v sporazumu z Angleži potisnili v Sev. Afriki navzdol tečaj franka. Dočim se je doslej plačevalo za en angleški funt 175 frankov, se mora v bodoče plačati 300 frankov. i«, K4amriium »1Y*«U H* »to V«rlag — Za - Urednik: Aleksander Železnikar — Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. — v Ljubljani.