IZVLEČKI IZ OSNUTKA RESOLUCIJE ZA LETO 1988 I. GOSPODARSKAGIBANJANAPREHODU V LETO 1988 1. Analiza gospodavskih gibanj v letu 1987 kaže na to, da resolucijskih nalog iz leta 1987 ne bomo izpolnili v celoti. To velja predvsem za nekatere osnovne naloge, kot je večje vključevanje gospodarstva v mednarodno menjavo dela, rast fizičnega obsega proizvodnje in s tem produktivnosti dela, uskladitev delitvenih razmerij v dohodku v prid akumulacije in pogojev za tehnološki napredek gos-podarstva in možnosti za njegovo prestrukturiranje. 2. Na področju mednarodne menjave dela bomo v letu 1987 presegli načrto-vano rast skupnega izvoza (načrtovana rast je bila 7%, ocena za leto 1987 je 12%), vendar pa bomo bistveno zaostali za planiranimi rezullati izvoza na kon-vertibilno področje (planirana rast 9%, po oceni bomo v letu 1987 dosegli ničel-no rast). Povečanje skupnega izvoza gre torej na račun izrednega povečanja iz-voza na klirinški trg. kar bo vplivalo na neugodno teritorialno strukturo izvoza. Na področju uvoza smo načrtovali 6-odstotno rast, vendar ocenjujemo, da bo uvoz konec leta 1987 bistveno manjši kot v letu 1986 (za približno 40%), kar neugodno vpliva na oskrbljenost gospodarstva, predvsem z repromaterialom in surovinami. Pokritost uvoza z izvozom je zelo ugodna tudi na konvertibilnem področju, vendar pa je to posledica sistemskega zmanjševanja uvoza. Po podatkih za ob-dobje januar—september 1987 je pokritost konvertibilnega uvoza s konverti-bilnim izvozom 154. Kljub odločenim spodbudnim rezultatom lahko ocenimo, da nalog na po-dročju mednarodne menjave dela ne bomo izpolnili, predvsem iz razloga, ker ne dosegamo načito\>anega koivvertibilnega iz\02a. \Jgola\\jamo tudi, da delež iz-voza v celotnem prihodku gospodarstva občine upada, posebno na račun majh-ne udeležbe dolo&nih dejavnosti (gradbeništvo, kmeiijstvo). Razlogi za taka gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave so v večini sistemske narave (neustrezcn devizni zakon). Ugotavljamo pa, da obstajajo rav-no zaradi lakih razlogov razne oblike neevidentiranih oblik fizičnega izvoza, predvsem v industriji (dinarski izvoz preko tretje osebe). Ob tem pa moramo ugotoviti tudi, da gospodarstvo občine kot celota ni ustrezno pripravljeno za tuji trg (kvaliteta, roki itd.). 3. Na podlagi podatkov za obdobje januar—september, ko je bil fizični obseg industrijske proizvodnje za 1,5 indeksne točke nižji od lanskoletnega, ocenjuje-mo, da bomo v letu 1987 dosegli približno enak nivo proizvodnje kot v letu 1986. To je znatnu pod načrtovano 3,5-odslotno rastjo. V kmetijstvu bomo na osnovi podatkov o odkupu kmctijskih proizvodov do-segli določen porast proizvodnje kljub neugodnim cenovnim razmerjem kme-tijstva do drugih dejavnosti in znotraj dejavnosti. Rplogi za manjši fizični obseg proizvodnje so vsekakor v manjši produktiv-nosti dela, saj smo istočasno povečali število zaposlenih. Med razloge za manjšo proizvodnjo lahko štejemo tudi zaostajanje v tehnološki obnovi gospodarstva, ki pa je posledica pomanjkanja flnančnih sredstev v gospodarstvu, kar ga sili predvsem v ekstenzivno zaposlovanje s ciljem rdevanja kratkoročnih konjuk-turnih gibanj. Materialni okviri razvoja občine Grosuplje, opredeljeni z resolucijo za leto 1987, bodo po oceni, upoštevaje uradno inflacijo, le deloma doseženi, in sicer v delu, ki se nanaša na fmančne kavalce poslovanja. Kvalitetni kazalci razvoja (družbeni produkt, produklivnost, izvoz) pa bodo pod resolucijskimi okviri, resolucija doseženo ocena ____________________________1987_______I—IX/87________1987 diužbeni proizvod 3,5% 1,0% 0,5% Stevilo zaposlenih 1,3% 1,3% 1,5% produktivnost ___________2^%________—2,8% —1,0% 4. Finančni lcazalci uspešnosti gospodarjenja v letu 1987 izkazujejo realno rast obsega poslovanja. Vendar pa v okvira tch kazalcev razporeditve dohodka ni v okviru resolucijskih opredelitev, ki so predvidevale povečanje deleža akumulacije v dohodku. Na podlagi podatkov za obdobje januar—september 1987 ocenjujemo, da bo delež akumulacije v dohodku nekoliko nižji kot v.letu 1986. Ob tcm ugotavlja-mo, da je rast osebne in splošne porabe v okviru rasti dohodka, da pa še vedno prehitro narašča skupna poraba. Razlogi za taka gibanja so v visoki stopnji rasti cen, ki pritiska na povečevanje nominalnega in realnega obsega vseh vrst porabe, kar posredno zmanjšuje delež akumulacije. V letu 1987 so se bistveno povečale izgube organizacij združenega dela. Se vedno imamo opraviti s tradicionalnimi izgubami (Stolarna, Zmaj, TOZD Spe-cialne baterije), povečalo pa se je število organizacij, ki poslujejo na meji renta-bilnosti. V teh OZD so sc glcde na zakon o sanaciji in prenehanju OZD in glede na splošno gospodarsko situacijo bistveno zaostrile razmere, v katerih poslujejo. 5. Na področju zaposlovanja bomo resolucijsko stopnjo 1.3-odstotnega po-večanja dosegli (rasi bo okoli 1,5%). vendar pa predvsem na račun ekstenzivnega zaposlovanja. Prav lako se je bisiveno povečalo število zaposlenih v negospo-darstvu (cca 10-odstotna rast), kar je posledica določenih reorganizacij, pogpje-nih z zakonskimi akti. 6. Zaostrila se je problematika družbenih dejavnosti. Tekom leia 1987 so bile družbene dejavnosti pod vplivom zakona o zaŽasni prepovcdi razplaganja z de-lom družbenih sredstev za skupne in splošne potrebe v ktu 1987. Ob tem pa je skupna poraba naraščala predvsem zaradi učinkov inflacije, kar se je v sklopu intetventene zakonodaje odražalo na veliki nelikvidnosti tcga področja. Poseb-no je zaostrena problematika v zdravstveni dejavnosti, ki posluje z izgubo, la pa je posledica tudi neusklajenih pravic in potrcb z materialnimi možnostmi gospodarstva. 7. Vsi našteti negativni pojavi v letu 1987 so posledica neugodnih gospodar-skih razmcr, ki se odražajo na visoki stopnji inflacije, nestabilnosti gospodarske-ga sistema, neugodnem položaju do tujine, neustreznih delitvenih razmerij v do-hodku pa tudi v splošni družbeni krizi. Nenazadnje ne gre prezreti tudi subjektivnih slabosti (padec produktivnosti, deloma na področju delitve dohodka). Podobno kot v letu 1986 se tudi v letošnjem letu ob pripravi plana za leto 1988 srečujemo s situacijo, ki otežuje konkretnejša ptedvidevanjaza naslednje leto. Gotovo je le to, da so se gospodarske težave pogiobile dp kritične točke. II. RAZVOJNI CILJIV LETU 1988 Na podiagi gibanj v lelu 1987, predvscm.pa na osnovi predvidenih ukrepov družbeno-ekonomske politike v letu 1988, bodo osnovne naloge v letu 1988 naslednje: 1. Ustvarjanje pogojev za uspešnejše poslovanje gospodarskih subjektov na osnovi kvalitativnih dejavnikov razvoja (povečanje produktivnosti, reproduk-tivne sposobnosti, ekonomičnosti, rentabilnosli in akumulativnosti). 2. Povečanje deleža akumulacije v dohodku na račun vseh oblik porabe. 3. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje v gospodarstvu in zadržanje kvali-tetnega nivoja osnovnih programov v negospodarstvu. 4. Povečanje delcža gospodarslva v mednarodni menjavi dela z večjim vključevanjem v izvoz. 5. Konkretizacija razvojnih usmeritev gospodarstva za dolgoročno obodobje na osnovi tržnih in razvojnih analiz in s tem izboljšanjc izkoriščenosti kapacitet, moderniziranje tehnologije in proizvodnih programov ter ustvarjanje pogpjev za postopno prestrukturiranje gospodarstva. 6. Opredeliti možnosti rešcvanja kadrovske problematike v obžini s posebnim poudarkom na strokovnem kadru in izboljševanju kvalifikacijske strukture zaposlemh. 7. Pospešiti razreševanje položaja posameznih OZD, ki poslujejo z izgubo ali molnjami. 8. Krepiti samostojno samoupravno-tržno vlogo organizacij združenega dela z istočasno krepitvijo odgovornosti OZD za uspešnost poslovanja. 9. V okviru materialnih rnožnosti zagotoviti optimalno izvajanje prostorske politike in nalog varstva okolja. III. GLOBALNIMATERIALNIOKVIRIDRUŽ-BENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA V LE-TU 1988 Z resolucijo za leto 1988 moramo zagotoviti gibanje osnovnih kazalcev raz-voja v skladu z opredelitvami širše družbenopolitične skupnosti in v skladu z nalogami. ki izhajajo iz družbenega plana razvoja občine Grosuplje za obdobje 1986— 1990. Tako predvidevamo v letu 1988 naslednje stopnje rasli osnovmh kazalcev razvoja. občina ________________________________________________________1988 družbeni produkt 2,0 število zaposlenih - • 1,0 — v gospodarstvu 1,1 — v negospodarstvu 0,0 produktivnost dela 1,5 fizični obseg proizvodnje 2,5 — industrija 2,5 — kmetijstvo 2,0 — gradbeništvo 0,0 izvoz 4,5 — konvertibila 5,0 — kliring 4,0 uvoz 4,5 osebna poraba 1,0 skupna poraba 0,0 splošna poraba 0,0 delež akumul. v dohodku 20,0 vlaganje za gosp. investicije 5,0 Navedeni materialni okviri razvoja so usmerjeni predvsem v usklajevanje vseh oblik porabe z materialnimi možnostmi gospodarstva. Tudi ukrepi širše družbenopolitične sk upnosti so usmerjeni v otnejevanje porabe, zato se predlaga ničelna realna rasl vseh vrst porabe razen investicijske. IV. NALOGE IN USMERITVE NA PODROČ-JU GOSPODARSKEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 1. Industrija Osnovne naloge Inudstrije v letu 1988 so: — povečanje fizičnega obsega proizvodnje preko večje pjroduktivnosti dela in boljšega izkoristka strojne opreme, — zadržati vsaj tak nivo vključenosti v mednarodno menjavo deia, ki bo omogočala nadomeŽčanje izpada povpraševanja na domačem trgu na področju izvoza, in čim bolj nemoteno oskrbo proizvodnje z repromateriali na področju uvoza, . — analizirati proizvodne programe s tržnega in tehnološkega vidika, poseb-no to velja za Iesno in tekstilno indiistrijo. Na osnovi tega se je potrebno usmeriti v dopolnjevanje in modemiziranje proizvodnih programov tudi na osnovi vei-jega vključevanja drobnega gospodarstva, — z vlaganji zagotoviti izboljšanje stanja v odpisanosti osnovnib sredstev; vso amortizacijo usmeriti v obnavljanje strojne opreme, — zagotavljati ustrezno kadrovsko strukturo, v kai je dolgoročno polrebno usmeriti tudi štipendijsko politiko, — z operativnejšimi sanacijskimi programi je potrebno hitreje odpravljati razloge za motnje v poslovanju in jih pravočasno odkrivati, tuje potrebno upoš-tevati tudi možnosti večjega sodelovanja med gospodarstvom občine, — konkretna vlaganja v strojno opremo se predvidevajo v Iskri Zmaj, TOZD Specialne baterije, Lesnini, TOZD Sinoles. Lesnini, TOZD Splošno mi-zarstvo, Univerzalu; Kovinastroj pa predvideva izgradnjo proizvodne enote po-mivalne tehnike in servisa. . JK 2. Kmetijstvo in gozdarstvo V okvim težkih ekonomskih razmer (zaščitne cene), ki so kmetijstvu dane, je potrebno: — povečati odkup in s tem tržno proizvodnjo ktnetijskih proizvodov, — stalno dograjevati organizacijo zasebne lanetijske proizvodnje glede na njen prevladujoč položaj v občini, — s pomočjo pospeševalne službe usmerjati kmetijstvo v intenziviranje kme-tijske proizvodnje, — povečevati hektarske pridelke na osnovi dviga tehnologije predelave. — glede na spremembo obračun&kega sistema je potrebno zagotoviti vsaj taka sredstva za pospeševanje kmetijstva v okvtru SIS za pospeševanje proiz-vodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe, ki bodo omogočala lzvajanje programa v obsegu kot v predhodnih letih, — pospešiti aktivnosti na področju uresničevanja družbenega plana glede usposabljanja kmetijskih zemljišč, — v okvku gospodarsVva omogočiti nemoteno oskibo lesne industrije s po-trebnim kvalitetnim lcsom. ^B 3. Gradbeništvo ^ V letu 1988 ne moremo pričakovati večjega razmaha dejavnosti in izboljšanja pogojev poslovanja, zato je potrebno predvsem: — povečali prizadevanja za večjo vključevanje v mednarodno menjavo dela in s tem nadomežčati izpad povpraševanja na domačetn trgu, — iskati možnosti za vzpostavitev dopolnilnega programa v vaijem obsegu glede na velike negotovosti v stanovanjski izgradnji; s tem bi dosegli večjo fleksi-bilnost na trgu, — nadaljevati s prizadevanji za vzpostavljanje novih industrijskih ptogra-mov (TOZD KLO, Instalacije, POZD Elektroservice), — Instalacije predvidevajo začetek priprav za izgradnjo proizvodne hale. 4. Gostinstvo in turizem V letu 1988 so osnovne naloge gostinstva in turizma naslednje: — dopolnjevati celovitost gostinsko-turistične ponudbe in povečevati kvali-teto te ponudbe, — aktivnosti usmeriti na področje obsežnejše in celovitejše predstavitve tu-rističnih možnosti občine v sodelovanju med turistično zvezo in OZD s področja gostinstva in turizma, — nadaljevati revitalizacijo posameznih turističnih potencialov občine kot so: Polževo, StiČna, posebno pa še Taborska jama glede na kritično stanje, — stremeti za večjo kvaliteto ponudbe v okviru gostinstva zasebnega sektor-ja z večjim usraerjanjem v gostilne in manj v bifeje, — TOZD Motel bo preuredil prenočitveni del in začel z izgradnjo novih rek-reacijskih objektov, TOZD Polževo pa predvideva dograditev — adaptacijo lokala Grosupeljčan ter ureditev lokala v okviru novega obrtnega doma v i Grosupljem. f ¦ 5. Trgovina V okviru dejavnosti trgovine moramo v letu 1988 nadaljevati s popestritvijo ponudbe in omogočati nemoteno osnovno preskrbo, prav tako pa: — preveriti položaj manjših trgovin na podeželju in v primeru, da niso ekonomsko rentabilne, pa iskati možnosti za organizacijo teh trgovin v okviru satnostojnega osebnega dela občanov, | — analizirati dejavnost trgovin v lasti kmetijskih zadmg s stališča njihovega J prispevka k uspcšnosti poslovanja posamezne KZ, i — zadraati nivo oskrbe z vidika teritorialne zastopanosti trgovin, i — TOZD Veleprodaja se bo usmerila v avtomatsko obdelavo podatkov, i TOZD Maloprodaja pa predvideva izgradiijo poslovno-kultumega objekta v Stični. 6. Promet in zveze V okviru DO Avtoprevoz je treba proučiti možnosti za večjo vključitev v j mednarodni promet na osnovi modernizacije voznega parka. I Skupnost za ceste občine Grosuplje planira za leto 1988 naslednje rekonstruk-I cije odsekov cest: Perovo—Polica—ViSnja gora, odcep za ŠC Josip Jurčič, od-l ¦ sek Kompolje— meja občine, Zagradec—Ambrus, Videm—Kompolje, Podta-E bor—Velike Lipljene, Cikava—Perovo in Podgorica—Zagorica. i; Rekonstrukcije bodo potekale po načelih sofinaciranja, ki so oprede.jene s | srednjeročnim planotn skupnosti za ceste občine Grosuplje za obdobje j 1986—1990 (50% delež KS in 50% delež skupnost za ceste). j 7. Obrt in osebne storiJve I Vletu 1988 je potrebno predvsenv. I — ustvariti stimulativne pogoje za delovanje obrti v zasebnem sektorju na f področju davčne politike in prostorskega urejanja, pa tudi pogojev za pridobitev I obrtnih dovoljenj za zasebni sektor, 1 — povečevati zainteresiranost večjih OZD za večjo kooperacijo z drobnim I gospodarstvom, tudi v smislu prcnosa tehnologije, ki za večje OZD ni več pers- I pektivna in je zanje predraga, I — širitev dejavnosti obrtne zadruge v smislu dopolnjevanja njene dejavnosti I tudi na druga področja povezovanja samostojnih obrtnikov, I — začeti ustanavljati sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva. I — nadaljevati s pridobivanjem prostorskih pogpjev za razvoj obrti (obrtne | cone), f. — večaktivnostiusmeritivrazvojstoritveneobrtivurbanihcentrih,ykarje | potrebno usmeriti tudi možnosti stanovanjskega fonda slabše kvalitete, ki zahte- I va relativno manjša vlaganja v poslovni prostor, I — spodbujati aktivnosti za domačo in umetno obrt. ¦ ¦ — Partner bo moderniziral opremo v delovni enoti Tiskaraa. 1 8. Stanovanjsko-komunalna dejavnost 1 V letu 1988 lahko na tem področju pričakujemo večje težave materialne | narave. I Tako so osnovne naloge v letu 1988: J — še naprej zagoiavljati čim večji nivo komunalnc oskrbe občanov, i — dograjevanje sistema financiranja komunalne infrastrukture v smislu pri>- i lagoditve novemu obračunskemu sistemu in zagotavljanje realnega obsega po- I trebnih sredstev. 1 — še naprej zadržati usmeritev k ekonomskim stanarinam v skladu s cilji 1 družbenega dogovora na tem področju, I — Komunalna skupnost bo v letu 1988 izvajala aktivnosti za gradnjo nas- I lednjih objektov:' 1 a) vodooskrba: rezervoar na Viru s pripadajočim cevovodom in drenažnim ) zajetjem, rekonstrukcija cevovoda Ivančna gorica—Muljava, gradnja vodo- ;, vodnega odseka Volke—Metnaj (er vključitev novih vodnih virov in rekonstruk- t cija z avtomatizacijo črpališč v okviru vodovodnega sistema Grosuplje, * b) kanalizacija: dokončanje »B« kanala v Grosupljem, sofinanciranje kanali- J zacije v cesti Šmarje—Cikava in sofmanciranje vaških kanalizacij, — Stanovanjska skupnost predvideva v odvisnosti od materialnih možnosti GP začetek izgradnje 60 slanovanj v G-4 ob Grosupeljščici. 9. Elektrogospodarstvo Pod pogojem zadostnega dotoka finančnih sredstev za razširjeno reprodukci-jo se predvideva izgradnja naslednjih TP: Paradišče in Rdeči kal, ki sta bili v ' planu že za leto 1987 ter dodatno Dole (Pance), Šentjurje (Breg), Metnaj — vas j, in Gorenje Brezovo. Predvideva se tudi izgradnja kablovoda Brinje — Jerova R vas. V. RAZVOJ NA PODROČJU DRUŽBENIH " DEJAVNOSTI 1. Skupna poraba Družbene dejavnosti bodo v letu 1988 poslovale v razmerah zoženih mate-rialnih možnosti gospodarstva in v razmerah pospešenih prizadevanj za stabili-zacijo in sanacijo gospodarstva. V okviru razpoložljivih možnosti moramo v občini zagotoviti izvajanje najos-novnejših programov na čimvečjem kvalitetnem nivoju s tem, da bo potrebno preveriti programe posameznih dejavnosti. To po potrebno tudi zaradi drugač- '¦ nega načina financiranja skupne porabe z vidika virov, osnov in pripadnosti po- ^ sameznih prispevkov. Spremembe posameznih prispevnih stopenj nc smejo pre- j segati realnega ob&ega finančnih sredstev, ki jih gospodarstvo sedaj izdvaja za J financiranje skupnih potreb. | Glede na položaj v gospodarstvu in s tem poslcdično na težave v družbenih | dejavnosti bo potrebno analizirati delovanje posameznih dejavnosti zaradi ra- i cionalizacije poslovanja. j Na področju investiranja ni možno računati na večja vlaganja, razen na tista, I ki ne bodo povzročala dodatne obremenitve gospodarstva. Tako bo do izraza t prišla smotrna izraba amortizacijskih sredstev za obnavljanje materialnih pogo- * jev dela. - Na področju osebnih dohodkov izvajalcev moramo slediti gibanjem v gospo- f darsivu in preprečiti pojav »negativne« selekcije kadrov v družbenih dejavnostih. Povečati bo potrebno aktivnosti za večje samoupravno dogovarjanje med po-sameznimi SIS iz občin, v katerih je zaposlenih večje število naših občanov. 2. Pregled aktivnosti po posameznih dejavnostih j a) Izobraževanje j Ne predvideva se širitev programov, razen povečan obseg redne osnovne šole j za 2 do 3 oddelke. j Novih investicij ni, nadaljevala se bo le izgradnja telovadnice v Grosupljem iz \ programa samoprispevka. Ostala vlaganja bodo vključena v večji obseg : investicijsko-vzdrževalnih del (OŠ Višnja gora, OŠ Muljava, OŠ Dobrepolje) obstoječih prostorskih zmogljivosti, nekaj pa v posodobitev učne opreme. Solski center Ivančna gorica bo začel priprave za izdelavo dokumentacije za dograditev šolskih delavnic. b) Zdravstvo Na področju zdravstva bomo morali v letu 1988 poiskati možnosti-za nor-malno poslovanje brez izgube in za normalni potek poravnanja obveznosti. Reševanje problematike zdravstva moramo iskati v regijskem okviru. c) Otroško varstvo V letu 1988 se planira en oddelek več v Stični y okviru VVO Stična. Kljub zelo povečanim potrebam tudi drugje (Grosuplje, Videm) možnosti za izboljSan- I je stanja v lelu 1988 ne bodo dovoljevale realizacije. : Okrepljene bodo aktivnosti za sodelovanje s privatnimi varužkami na območ-ju cele občine. d) Socialno skrbstvo V okviru socialnega skrbstva se ne predvideva novib programov, niti ne po- j večanja šlevila upravičencev. V odvisnosti od finančnih možnosti se bi povečale ] le nekatere enkratne pomoči najbolj socialno ogroženim družinam. Nadaljevala se bodo prizadevanja za šolanje in zaposlovanje Romov. , V sklopu DVZ Ponikve se bodo posodabljale invalidske delavnice in opravila j I. faza prostorske sanacije. e) Kultura ; Izvajal se bo osnovni program z nadaljnjim prizadevanjem za rešitev proble- | matike prostorov knjižnice v Grosupljem. j 0 Raziskovalna dejavnost Osnovna naloga te dejavnosti bo še naprej vzpodbujanje raziskovalnega dela v gospodarstvu s povečanjem sodelovanja z gospodarskimi OZD. g) Telesna kultura Osnovni program se bo izvajal predvsem na področju spodbujanja Jportne aktivnosti otrok in mladine, vodila se bo akcija pridobivanja amaterskih ' strokovnih kadrov. V okviru materialnih možnosti bo Skupnost pomagala pri gradnji športnih objektov. VI. NALOGE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORAIN VARSTVA OKOLJA 1. Naloge na področju urejanja prostora V letu 1988 pvedvidevamo naslednje dejavnosti na tem področju: a) spremembe in dopolnitve družbenih planov (dolgoročnega in srednjeroč-nega) zaradi uskladitve z zahtevki medresorske komisije pri Izvršnem svetu SRS, b) prostorski izvedbeni akti: sprejem tistih PIA. ki so bili v javni razpravi v letu 1987 ali prej in še niso bili pvedloženi za spvejem; pripravijo se novi prostorski izvedbeni akti: — ZN Stična Kajina (naročnik: Sklad stavbnih zemljišč občine Grosuplje — v nadaljnjem besedilu sklad), — CrN center Grosuplje (naročnika: sklad in Stanovanjska skupnost občine Grosuplje), — ZN Grosuplje — Dvori 2 (naročnik: sklad), — dopolnitev ZN S1 Šolski center na območju ZN Ivančna gorica (naroč-niki: SC Josip Jurčič in zainteresirana športna društva), — ZN Grosuplje — industrijska cona Bičje (naročnik: sklad in Komunalna skupnost občine Grosuplje), — LN razdelilna transfonnatorska postaja Ivančna gorica (naročnik: DO Elektro Ljubljana), — LN avtocesta na odseku Višnja gora—Bič (naročnik: SOZD ZCP SRS), — UrN pokopališče Šentvid (naročnik: KS Šentvid), — UrN razširitev pokopališča Šmarje—Sap (naročnik: KS Šmarje—Sap), — UrN odlagališče odpadkov (naročnik: Komunalna skupnost občine Gio-suplje in IMP DO Livar Ivančna gorica), — UrN Podtabor—Bavšček — regulacija Podlomščice (naročnika: Ljubl-janske mlekarne TOZD Posestva Ljubljana in Kmetijska zemljiška skupnost Grosuplje), — UrN Polica—Veliki potok — mokri zadrževalnik (naročnik: OVS Ljubljanica—Sava) — glede na interes posameznih DO bodo izdelani tudi UrN za kamnolome Predstruge, Predole, Šmarje—Sap in PleŠe. c) v letu 1988 se bo po naročilu skupščine občine pričela priprava prostorskih ureditvenih pogojev (PUP-ov) za vsa naselja (razen centralnih) na celotnem območju občine. 2.Stavbna zemljišča Sklad stavbnih zemljišč bo v letu 1988 nadaljeval z ie začetimi deli v posa-meznih zazidalnih območjih, in sicer tistih, ki se nanašajo na pridobivanje in ure-janje stavbnih zemljišč. Stavbna zemljišča se bodo pridobivala v zazidalnih območjih Stična—Vir, Ivančna gorica in Tlake za individualno stanovanjsko gradnjo in v zazidalnih območjih pri Čistilni napravi in v Brezju—Grosuplje za gradnjo poslovno oz. poslovnostanovanjskih objektov. Slavbna zemljišča se bodo urejala v zazidalnih območjih Hruževje in Čušperk za individualno stanovanjsko gradnjo in v zazidalnem območju Obrtna co-na—Grosuplje (pri čistilni napravi) za gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov. V prihodnjem letu namerava Sklad stavbnih zemljišč oddati naslednje število stavbnih zemljišč: v Grosupljem 8, v Stični in Hruševju 7, v Cušperku 12 in Iva-nčni gorici 9 parcel za individualno gradnjo in v Grosupljem—Obrtna cona 8 — 12 parcel za stanovanjsko—poslovno gradnjo.