ŠTEV,—NUMBER 2«fi
i premo*» :ih bližnjih
iz teh rudnikov.
T » *	^"r •	mmm^ßfmm *mmmm*.¡y u «aw «H
_ PLAŠILO ILOVENm MAHjON« PODPORNI Jtf&NOT»
S- — ~	mit« J»ii..... ,, .......... ......... ..- ---—-—
C hicho, ni., sobota, 14. novembra (Nov. 14), 1*25,
Aet .ptoUI r.U .f po.Uf*	^Sr^a I IM, Ae, of Ort «. ,»17. .at¿H.r¡	,4. ,„s.
Off Irr «f Habitations 8Äft7 8«K Lawidak Ar» T. I. phonc, Rockwall 4U04
Politzer ji bi radi videli ¿ekon čatl stevko. -r- Baje se. da bo-do oftHki leteli aa Coolidge adntialstraefj» v prihodnjem
let«.
Washinftan. D. C. — Uradniki administracije pesno opazujejo stavko na entneeftnem polju, ko se blile vedno bolj trda zima. Mesec december bo kmalu tukaj. Stavke le ni konec, in tudi znamenje nieo tukaj, ki o-znanjujejo njen konec. Prvikrat v dveh letih vidijo v governerju Pinchotu upanje, ki reši administracijo neprijetnega položaja. Političerji stare gaede vidijo v Pinchotu človeka, ki napravi kompromis v Stavki, kar pome ni, da prično kmalu produeirati v rudnikih na antracitnem polju, CooHdgevi administraciji pa ne bodo mogli ,v volilni kam pa nji v prihodnjem letu očitati, da je ona zakrivile trpljenje I j ud iitva zaradi pomanjkanje premoga, ki obete letoe biti veliko v vzhodnjlh mestih, če ne bo stavke kmalu konec.
Dnevniki iz glavnega mesta imajft zdej svoje izredne poročevalce v Philadelphiji in na polju trdega premoga, ki pošiljajo vesti o naraščajoči podražitvi premoga, o trdnem odporu odbornikov rudarske organizacije in veseli - brezbrižnosti / premogovniških podjetnikov.
Obenem pa poročajo, da odpirajo rudnike mehkega v Marylendu in
silsr
ta prem
sto Midland, Md., ponovno tlakuje svoje ceste, ker je (iffffto zopet življenje v industrijo mehkega premoga, ki ae raztezdcelo na Oceanski rudnik Consollda-tion Coal kompenije.
PraglaI <HlllUl|liklv
AMERIKA.
Političarji bi radi videti konec stavke rudarjev.
Rumunska dolgovna komisija sodeluje z italijansko.
Narodni delavski odbor za zaščito otrok bo nadaljeval z bojem.
Sporazum glede italijanakega vojnega posojila bo moral biti potrjen od kongresa.
, POSVETU.
V Dalmaciji je tekla kri med demonstracijami.
Ameriški in angleški oljni magneti so se sprli radi turške-ga in ruakega olja.
Spor med Hindenburgcfrn in monarhisti je vedno večji.
Francozi se jeze nad boljšimi uspehi italijanske dolgovne komisije.
Socialisti so zmagali v zborničnem finančnem odseku na Francoskem.
Nove zmešnjave na Kitajskem.
Carter je fotografiral Tutan-kamenovo mumijo.
ntisoumje dobro skhhl V L0CARNU X
Iskal je poveličevanje svoje be. — Žel pa je ponižanje, r-Časnikar mu je povedel* resni-co brez ovinkov, v obraz.
Sporazum glada italijanskih dolgov aapravlloa
Potrditi ge mora kongres, de bo veljeven.
Fraaaaiki tfollHtll
V priri bilki
Njihov
pengram, kete-
finenčfi rege je oevojtf Pkinleve. je bU sprejet v zborničnem odseku.
Pariz, 13. nov. — Socialisti so včeraj zmagali v zborničnem finančnem odseku s svojim pro-Kramora za refortnirav^je francoskih financ. Vae njihove točke, katere je osvojil tudi Painleve, ho bile sprejete. Vleda je torej v sporazumu z socialisti dosegla toliko, da*lahko računa na glasove vsega levičarskega bloka, ko predloži finančno reformo parlamentu.	*
Glavne točke Jfltfelistov. ki so l»ile Mprejete v cieeku, so: Zalila notranja poeojila v obliki zadolžnle, ki se bjla podpisana za krutko dobo, se ne Izplačejo tekoj; zedolžnlčerji morajo čakati. Vlada razpiše poseben davek ns kapital v zemljiščih, industrijah In trgovinah.
DELAVSKO UClLlÄCE V .
NEWARKU,
Newel*, N. J. — V tem mestu ho odprli delevsko učilišče, ki l-ma stike s Delavskim izobraže valnim birojem. Predavale se bo pet predmetov: Govorništvo, en Kleški jezik, zgodovina deiav-vpralenjs
ipodarstvo.
Waahington, D. C. — Sporazum glede vojnega popojila, ki ga dolguje Italija Ameriki, je bil napravljen, da se briše 75 odstotkov od obresti. Odplačevanje dolga se bo vršilo skozi dvs n šestdeset let. Prva leta bo plačanih le ena oaminka enega old-
obresti ne en odstotek tarad-
njih sedemnajst let na dva odstotka. To pomeni, da . Italija plača v 62 letih vse posojilo in le okrog $400,000,000 na obrestih.
Ta sporazum mora potrditi kongres, preden postane veljaven.
Zdaj prične barantati rumunska dolgovna komisija,
Britanija je dobila le 24 odstotkov popusta, Belgija 55, Franciji je bilo ponujenih 40, a Francija je zahtevala «0 odstotkov. '
Združene države so posodile Italiji |1,«48,000,000. Italija ni odplačala ficka dozdaj in tako je dolg z obrestmi vred narastel na več ko dve milijardi dolarjev. ...:•< Italija bo plačala v <2 letih le $2,407,000,000. Ker Združene države plečajo laatnikom zadolž-nic svobode po štiri od sto obresti, bo moralo ameriško ljudstvo semo kriti diferenco.
Sadaik ja aa« apra-
dr. Blazarja
Porotniki ' ao bill U proti 1 sn Itev, ko je nodnlk razpu-poroto.
New York, N. Y. - Brent
Dow Allison, ki se je UdeležB konference pacifistov v Veliki Britaniji, se je ravnokar vrnil svojega potovanja. Povzel j kako je delavski, časnikar p žal Benito Mussolinija. mogočnega fašistovskega diktatorja v Italiji, ko se je nahajal nk konferenci v Locarnu. Allison je bil priča razgovoru, pri katerem je fašistovski glavar dobil, kar je iskal.
Mussolini rad vidi, da še voli* ko piše o *ijem v. časnikih in proslavlja kot rešitelj $yrope pred "rdeflr* poplavo. Ampak časnikarji v Locarnu so ge spr jeli zelo hladno. Ko je prjšel konference, se je našel nepričakovano sredi časnikarjev. Toda noben Časnikarjev se nI zme^ilr zanj, da b| ga intervjuval. To j Mussolinija ujezilo, da je postal zelen Jeze. V tej Jezi Je zagledal rdečo brado George Slocomba, poročevalca socialističnega dnevnika "Iiondon Dally He-rekla".
Kakor blisk je bil nri njem in
ni jučena i
ki £ > 0tV01 a re^-J* ^ da bi se m
Littleton. Celo. — Obravnava proti dr. H. E. Blazerju, ki je u-amrtil svojo 34-letno breznožno. ročno, gluhonemo in idljot-o hčer, da jo reši nadaljnega frpljonja, je bila V ietrtek zaključena tako dramatično kakor je otvorila in vleki* oaem dni. razpravljala 24 ur, ne mogla zediniti, nakar je eodnik Johnson razpustil poroto in Izjavil, da je obtoženec prost. " tem je sodnik odvrnil možnost obravnave.-Eden porotnikov fa pozno je dejal: "Mi smo bili kmalu od začetka enajst proti enemu za o-(Gostitev, če bi nas bil sodnik pustil ns miru še pol ure, bi bili pridobili trdovrstneža za soglasno oprostitev."

iflS
Berlin, 18. nov. Predsednik .Hlndenburg Je v novem konfliktu s svojo stranko In topot je spor tako resen, da predsednik
munizmom V
"Ne vem", je rekel Slocombe prezirljivo. "Jaz nisem komunist."
"No .. . tedajjsem se zmotil," je pričel Mussolini bolj popižno, ' -To storite vščkrSf, signoTe
Mussolini," je segel vmes ho^ landski socialistični čs*nfkarski poročevalec.
Mussolini je iniel zdaj dosti in se je hitro izgubil.
BnmlsMil n lir aa A a
|iimm un in ov jf
Îrl a nacional MI radi lokam lh i
paktov.
ga je vprašal *z arogantnim In P10*0^* temeljito obrne hrbet žaljivim glasom î^Kalio ^^MgjgC
PRISILJENA PEONA2A,
Clerkedele, Mlsa. — Tukaj so zaprli štiri Mehikance iz Mark se. Miss., ko, sd odpotovali v Louisiano, kjer jim je bila obljubljena boljša mezde. Mehl-kence ao privedli semkaj, da nadomestijo neuk^ zamorske delavce. ki nieo hoteli več deleti akozi vse leto, koncem lete so pe imeli še dolgovg.
Mehikanci ao seveda tudi pro-našli hitro, de ae ne izplača delati na bombažnih plentažah in so si poiskali delo drugje. Aretira« so jih, ko ao ae hoteli Izne-biti tege auženjskega dela.
zmumi
V diplomatičnlh kupčljajjJjaso
kajo še Itelljane, eo, de ee gledkl kot pe aladkl kot med.

"kepa gibanje, tekoča in iroai
VeMke asiMka podmornica is-
l»ndon, 13, nov. — Velika «ubmarinke M-l se je včeraj potopile v giobočineh sngieške o-žine blizu Start PoinU In do danes še ni prišle -ne površje. Mor-nsrlêal poveljnik je* te obupal nad podmornico tn obvešitt je admirât teto, de ae boji. de je o-■tale ne dne. V podmornici je 68
POLIČU A V NEW ORLEANSU " BE PRIPRAVLJA,
Waahington, D. C. — Bumun-ska dolgovna komisija se hehaja * glavnem mestu In se jp združila z delegacijo Mussolinlje. Pomagati si je znala takoj tfo prihodu z vestjo Iz starege krsja, in sicer, da Je bil Izvršen Zerot-niškl napad na rumunsketa de-spote kot itelijanskega. Na U način so znali obrniti gftornost nase. Slika kronanega deapots Je priila v velike dnevnike In na prve strani. Ljudje so se pričeli razgovarjatf o Bumuniji, o kateri so preje molčali, kakor da nI na tem planetu.
Italijanom je ponesrečil prvi poizkus za popust dolgov. Upali so namreč, da jim bo več ko po lovlca dolga odpuščenega. Ku muncl so poznani v mednarodni diplomaciji kot navihani sladko-besedneži in gledki trgovci, ki si znejo pomagati Iz vsake zadre ge. Njih dolg znaša le 146.600, 000. Oni upajo, da dobe velik popust. ker so znali prirediti ko; medijo, kako so ubranili Besa rabijo pred Rusijo in kako trdo znajo zatreti komunizem med si romašnimi kmeti. Na te svoje poteze zidajo rumunski diploma tični mešetarji svoje upanje.
New Orieana. Le. — Policijski superintendent neznanje, da o-sreči to mirno mesto s tremi o-klopnimi vozovi, oklepi za policaje in puškami, ki »krope zrno na vae strani. Ko so stavkali zadnjič pristaniščni * delavci, je izgledelo ne pomolih, kot v strelskih jerkth. Policejl, oboroženi s puškami, ki škrope zrno na vae strani, eo ščitili importirene aUvkokaaa, ki so jih importlrali. da sestradajo etevkarje. ki so se borili za majhen priboljšek mezde. Policije je zlomila etavfc*
globočlti In širiti odker je sprejel lokernske garancij-in razaodiščne pakte. Takoj O no bili pakti sprejeti *v Lo-o vodja nacionalistične grof Wenterp, pisal Hin-enburgu In ga Vprašal, če se strinja s njim, da so pakti nemo-go£i za Nemčijo. Predsednik Je odgovoril: "Zal ml Je, da ne strinjam z Vami." Ko pa Je Hin-denburg pozneje odbbril pakte in |K>oblastil vlado, de Jih lehko IKidpiŠe, se je rezmeaie med njim in monarhisti še bolj poostrilo, lllndenburg je \e nekom razgovoru ponovno poudaril te dni, da on ne predstavlja In ne služi nobeni stranki, peč |ia samo Nemčiji.
Nemški parlament se otvori 20. novembra in debela o lokarn-sklh paktih pride na dnevni red 28. t. m. Rusko-nemška trgovinska pogodba pride prej na vrsto, t ,
DELAVSKA STRANKA IMA IZGLEDE V BRITANIJI.
New York, N. Y. — Lige za
industrijalno demokracijo Je priredila sestanek z večerjo, na katero Je bil povebljen Arthur Henderson, vodja brltske delavski- stranke. Oh tej priliki Je Henderson rekel, da je delavska vlade v Britaniji edina alternativa vpričo torljskegu režima, ko ae bo vršila prihodnja volilna bitka.
Norman Thomas, socialistični ksndldst zs newyorškega župana, Je ob tej priliki razložil, kako »o tamanitje goljufali pri zadnjih županskih volitvah v New Yorku. Citiral Je števca, ki mu Je povedal, kako so Izdelovsll na volilni dan tammanit«ke glasovnic*- P.
memimodm pctrolejska vosa prihaja
Ameriški In angleški oljni haro-nI ho ae april radi ruakega la turškiolje. Vojna je na površju kemercljelne In ekonom« ska. toda lahke ima politične ponledlee.
Reji v Siriji.
Bejrut, 18. nov. — Včeraj se je tu izkrcalo M00 francoskih vojakov, ki so ruš potu v Damask in druge rebelne kraje v Siriji. General Oemelln ie orga-nlzlral močno konjenico ta bojne pohode v vstaške središča. Glsv-ni boji se zdsj vrše m^d Dams-»kom in Seido. Rebelri l>ruzi so prekoračili gorovje Hormon In prvič invadlrall l/eban«»n. (DHavne alle francoaklh Čet so koncenti* rene bb železnici, ki vodi v Jeru-
ia. nov. — Med Ho-ckefellerjevim ameriškim oljnim trustom in angleškimi oljnimi megnati je nastal konflikt. Standard Oil Co. (Kockefollerjev Irust) je Izstopila (s takpzvatu» "mosulske petrolejske aRUpine", v kateri ao si ameriški tn angleški magnatje delili izvore produkcije In avetovne trge, tako da niso mod seboj konkurirali. Oljna vojna je sdej še aamq trgovskega In ekonomskega zneča-ja. toda politične komplikacije so gotovO neizogibne.
Prvi spor je prišel prdtf enim letom, ko so ruski sovjetl vrgli večjo količino olja na svetovni trg. Standard Oil Je hoteli kupovati, toda Angleži so hofeti, de se rusko olje bojkotira tdRlKo Če-aa, da aovjetske vleda sprejme IMgoje Inozemskih petrelejskth družb, katerih posestvo v Rusiji so bila razlaščena. Američani ao bili proti temu In so bajl kupili 1000 ton ao^jetakega olja lan-ako leto in obenem so dali aovje-tom velike kredite na bodice olje. Vodje angleškega trdaU so bili Jezni in čakeli sq prlUte. da se maščujejo.
Prilika Je prišle pred nekaj tedni. ko Je bila v Svit i sprejeta lokernske pogodim. Takrat so ae Angleži In Francozi domenili, de bodo elje v Meenki delili • čilo. Pakt dnloč*, da vrt, ki so u-delefteni v moeulskl petrolejskl skupini, žrtvujejo nekaj svojega deleže v prid Nemčiji, teko de Nemci dobe 20 odatotkov Interesov. Standard Oil Je odklonila žrtvovati svoj delež. Tako je prišlo do odprtega boja. • Standard Oil Co. pa nI medtem spala. Na tihem Je (»kupila od Turkov mnoge oljne koncesije v Mosulu In zdaj zehteva, da se njene koncesije priznajo. Angleški baroni se togotljo In zahtevajo, da se ne prizna veljavnost turških koncesij. Na drugI strani se čutijo Turki močnejše, ker ao Kockefellerjevi interesi za njimi, in to je glavni vzrok, da so odločno odklonili v Ženevi vse angleške pogoje glade Moaula. Tu lahko pridejo resne politične zapletenosti. _
ZAVIRACI GROZE K HTAVKO.
Cumberland, Md. — 6eAi Bratovščine železniških javim-čev, ki so zaposleni na Weat#rn Maryland železnici, na keterl stsvkejo strojevodje in kurječl zadnji mesec, so obveatltl pred-MNlnika Byersa, da zastavkajo, ako ae sedanje razmere ne Iz-l>oljšeJo.	'
Ko Je pričel sfior zavoljo mezde, so zavirači (sKipirall strojevodje in kurjače. Predeg je bil izročen zadnji ultimat, ae ae zavirači umaknili. Zdaj izjevljejo zavirači, da poataja železniški promet vedno bolj nevaren, ker je družim taista v Ha na lokomotive stavkokez«*. Oni zahtevajo, da se stavkokazi odstranijo z lokomotiv, če ne, zastavkajo, ker jo i mi nepotretmem tvegati »vojih življenj.
POLICAJI ZAHTEVAJO POVIJANJE MEZDE,
Amerlško-ltalijeeAa dalgevna pogodba razkačiia Francoze,
Pariz, 18. nov. — Poročil« iz Waahingtona o spora/.umu med Italijo In Ameriko glede vojnih dolgov je že sinoči Izzvslo kritiko v psriškem časopisju.
"Zakaj Je ameriška vlada kom-liromisirsls z Italijo, z nami t» ni hotels ?" vprsšuje znani vrlini politični kritik IVrtinaz v "Tem psu". Kritik "Francija dolguje Ameriki dva krat toliko kot Italije. Američe . . J ni pravijo, da postopajo * vse-|$M ns let« za uniformo, kim upnikom e ozlrom na njegovo plačevalno kapariMo. Pogodim z Italijo je pokazala, da to ni res. Radovedni smo kaj rdaj poreč« aeftetor I Vira h "
Francozi pričaknjrft da acilct««njih žrtev Belgije gotovo pritoži,
V DahnKiji j« tekla M Hiad damoRitraeijami
Muanollnl, ki je a humbugom "a-tentate** naredil aaželjeno kan-fualjo v opoalcljl, bo zdej elverll parlament, ki potrdi nove dlktatorične naredbe.
Dunaj. <3, nov, — V sredo zvečer so bile v Splitu. Dalmacl-ja, velike domonatracije proti I-taliji, ki ao končale s krvevlmi m po padi a i Milici jo. Demoniitran-ti so Iiatmdli |irostore nekega ita-lljannkega književnega društve. Policija je hotela braniti Italijane in jo streljala na demonstrante, ko se niso hoteli umakniti. Oddanih Je bilo več k» sto strelov in depeša se glasi, da Je bilo mnogo oseb ranjenih.
Rim, 18. nov, MuaaolinlJe-ve vlada Je odredila, da se skliče parlament k zasedanju 16. novembra nameato v decembru kot je bilo prvotno aklenjeno. Meseca decembra odpotuje Mussolini v I<ondon, kjer ae Izvrši zadnje formalno podplaanje lokernaklh paktov. Predno pa Mussolini zapusti Rim, hoče, da sbornlca sprejme njegove nejnovejše reforme.
Mussolini smatra, da je zdaj dober psihologlčen moment se sklepanje o osnutkih novih zako-nov, katere je pripravil. Nasprotne stranke, ki so pripravljale hud odpor v zbornici, so zdaj demo-rallzirene vsled razkrite serete proti Mussollnlju in sa civilno vojno v Italiji. Opozicija močne sociellstlčne stranke ter republikancev je melone razbita.
Načrti reforp, ki jih je Mua-solini predlošll zbornici, soj nasprotniki fašlstpv, ki so pobegnili v tuje dežele, izgube držev-l lanske pravice, njih premoŽenje ae zapleni in ob povralku.ee tMtdMenl aretaciji; premijer dobi nove pravice In oblasti, ki se približujejo ebsolutlzmu; legal I-zlrenje Industrijskih razaodišč In dele vilko-pod jet n išk lh elndika-tov; odprava avtonomij v občinah z več ko 5000 prebivalci, ki s« Imajo podvreči provlnčnim prefektom in dirt^ktno vladi v Rimu; nadomestitev lokalnih tr-govlnakih Zbornic a provlnčnlml ekonomskimi sveti,
Meridlen, ( ooa. — Mestni
llcajl zahtevajo petdeset centov več mezde na dan. Zdaj preje-nadaljuje: |maJo |J$6 7ft na ted»tn. V llart-fordu, glavnem mestu države, tire jema jo IW.ftO na («den in
KRVAVA MTATIKTIKA.
i hkafo. » V četrtek an avto-milili ubili dva dečka. Število je )»* rast l*i na

General Pen« poreče« de je vzel , predaodnlka Tuana v "svoje veratveH na njegovo leetne prošnjo. Mendžurrl predirajo preti l*eklagu.
Sengej, 18. nov. — Položaj v Pekingu Je nejasen vsled ostre cenzure. Prlvetne veet.se glasi, da Je predsednik Tuan Cl-Jui u-Jetnik krietjanskega generale Feng Ju-haianga, ki Je s svojo posadko okupiral vsa vladne poslopje. Feng Je poročal, de je to izvršil ne prošnjo Tuana, ki se nI čutil varnega. Mandžurske čete v bližini Pekinge, ki ao v službi generala Cang Tso-llna, so dobile včeraj pojačanja in zdaj prodirajo proti glavnemu mestu. Htaipad med Fengom In Cengom Je torej gotov, sko ne bo keke-ga d i ploma t ič nega iiosredovanje.
Mukden, Mandžurija. 13. nov. ^ Poročilo, ki Je bilo Izdano v vojnem stanu generala Cang Tso-llna, priznsva velike izgube mandžurskih čet v ImJIh s čeki-sngsklmi četami v okolici Hsu-čova; okrog 2000 Matidžurcev Je bilo ubitih. Poročilo molči o do-godkih v Pekingu.
BOGATA KOMPANUA JE VRGLA DELAVCEM DROBTINICO.
New Yovt, N, Vi — Western Union Telegraph komi»ai»i|a neznanja, da je vsem s\pjlm u-služliencem, ki (irejemsjo manj kot $3.000 pt»V na taivlša-la mezdo sa s*d*m odstotkov. Zvišanje mezd«- ls> stslo $3.000,-000. Kompenija |M>r<iča. da ima za trikrat toliko bixnise kot v letu 1914. Govoric«' v Wsll Htreetu I »a tiritmvMlujejo, da br ki
iftlja kto- istdalala wn tdlvldend«» V tem grmu je
ttnSiAi ¡rt „i ..
mm v ofctopanju a. pr. <0k(. 31.-2») de *ua Je s éiiiii Pft»kk mi ml m Ml««! UM.	_J
nib plaziš, nakar so ti odpuščeni vsi tvoji grehi, íe namreč obljubiš, da boš še nadalje star hi-
pro sve

Mr
jednote,
N
S.
emhra.'
■Mikam
urnmBKE »AEOPX*	^
g Cw oglssev po šoforoni.
Jfaslav sa vsa kar laa ftlk ■
-PBOSVBTA"
zs574f g«. Uvaisls Atmss.' <
«TOE ENLIG
Org«« of U»	n

Ad
»»
M
s«-
maj-
ker
liko časa bo
Je
ka-
ímaIo
in si
čas
spet
^Su^^M^ SSSn SuS¡te«!!?»«'
"11EKBER of THE WDCDftATED FBBMT
čas. Tako sta tu ša dva drugi premogovni jami, ki ne obratu-" jeta Se dolgo čas*.
Na tak način nas izigravajo kompanije in vodijo ljudi na li-manice. Komnanija otvori v kraju rudtnlk ali to^i^ dalju-
pobg vašega las» TRS
FAŠIZEM, MUSSOLINI IN ITALIJANSKO IJUDSrVÄ
Italijanski faiizem sloni n%*reh glavnih temeljih: rimski veri, monarhiji in armadi Med zavednim delavstvom in izobraženim italijanskim ljudstvom nima opore. Tega dejstva se tudi zaveda Mussolini, zato zida svoj režim na rimsko vero, monarhijo in italijansko armado.
Mussolini je v sedlu že več ko tri leta. Ko gi je prilastil moč s pomočjo najhujšega faiistovskega terorja, je ljudstvu napravil velike obljube, od katerih ae do danes niti ena ni izpolnila. Z rimsko $erkvijo je živel navidez-
Ero
;oraj javno pobotal, ko
je opazfí, da lahko nastopi brez krinke.
In kaj je MuaaoUni storil v Uh letih? Y Evropi pri-znajo, da so življenski troiki najvišji v Italiji izmed vseh evropejükih držav. Ti živijenskt troiki ao od petkrat do šestkrat večji kot pred izbruhom svetovne vojne. Na-obratno ao se pa mezde izdatno fnižale, odkar je Mussolini s svojimi pobojnilkimi in roparskimi fašistovskimi tolpami prišel na krmilo. Najbolj seveda trpe delavci. Faiistovski glavar je s pomočjo'fašistov razbil delavske organizacije in jih postavil ima zakona. Uničil je delavske liste.. Kadarkoli so italijanski delavci se zavzeli ca izboljšanje tužnega položaja italijanskega delavnega ljudstva, takoj so nastopili fašisti in preprečili njih delo. In tako so bile mezde italijanskih delavcev znižane, živila so se podražila in delavci so bili terorizirani.
Prav pridno je pa šel Mussolini na roko italijanskim denarnim mogotcem.
Navidezno je Mussolini napadal svojega sedanjega finančnega ministra Volpija in njegov list "Popolo d' Italia" po vojni, češ, da je "Banka Commerciaie" podpirala italijansko časopisje z denarjem, da je Italija ostala ztmaj vojne in bila nevtralna. Toda fašistovski diktator je sprejel Volpija v svoj kabinet in ga napravil finančnim ministrom. Upal je, da s pomočjo teh močnih finančnih interesov ohrani svoj režim. Ampak Italija je gospodarska bolna, to priznajo celo fašistovski poslanci fai konser vativni italijanski ekonomičarji. Ona nima trdne gospodarske podlage.
Na pr. faiistovski poslanec Mocca razlag« napačno balanciranje državnih financ kot "primemo balancira-nje", da ukani javnost. Vrednost italijanske lire trajno pada. Celo Hga narodov smatra Italijo za deželo, v kateri se najdražje živi. Milanska trgovska zbornica poroča, da so v času triletnega faüstovskega režima padle delavske mezde za dvajset odstotkov v mehanični, stavbin-ski in jeklarski industriji, ztf pet in dvajset odstotkov v kemični in za trideset odstotkov v živežni. Fašistovsk režim je podpiral tovarnarje s subvencijami poleg tega ji pa v enem* letu pomnožU cirkulacijo papirnatega denarja za petdeset milijonov lir. Ta režim je dalje napihnil denar na tri milijarde Šeststo štiri in petdeset milijonov lir, da je rešil "Bartca di Sconto" in "Banca di Roma** (katoliški denarni zavod). Italijanski industrijalci in tovarnarji so zelo zaljubljeni v napihovanje (raz-vrednostovanje) denarja, ker lahko z ničvrednim denarjem plačajo svoje dolgove, plačajo delavcem niake mezde in v razmerju povišajo tudi izvoz.
Neki drug činitelj je, ki povzroča, da pada vrednost denarja, nasilnost, ki se od časa do časa ponavlja v Italiji. Da se ta nasilna dejanja vedno ponavljajo, ni nič čudnega. Na pr. Grandi, ki je spremil Volpija, italijanskega finančnega ministra, voditelja italijanske dolgov-ne komisije, v Ameriko, je obtožen, da je ubil dve osebi in da je sodeloval pri faiistovskih kazenskih ekipedicijáh. Grandi je ščitil fašista Rigazzija, ki je Imel tudi svoje roke poleg, ko je bilo v Molinelli umorjenih asem italijanskih delavcev. Volpi je prišel tudi m ko je tudi vaakemu priljubljen ter tu-btii "Banca Commerciaie** obtožena, da je dala Cesar« d|	lkná*
RoÜiju. dodeljenemu ministrstvu za notranje zadeve,ipoi sedem miljonov lir. da dobi vladno aubveneijo za evojeluerifca. Interese. Nekaj denarja je šlo tudi aa usaor aocialiatič-nega poslanca Matteottlja. ki je odkril fattaiovsko «I-naatao šongliranje. .	________________I
Ta fattttovaki režim zdaj barači sa posojilo v Ameriki. Vmk eent, ki hi posojen v takih rmmiemh Ita-¡I liji, je vrten v vodo.	iplačalpane!
jo en za nedoločen
Ne M vredno, ali v na mana kot mejte svoje veselje tudi v tam .>/.ira! VHMM obdoltitev, tajnik pri 1 proviíi^|o i n dÄ ®®® ide za trinajst Dne 11. oktobra
iradaise^dri#v*-Orel|
t á N. P. J. pritožil radi t*ga
|ale> dotičnega %o dopisnik sani»
dje prfhrumfjo za
obrat
rom
vedali.
zave z dru
vedno
pozneje pa zopet To se pripeti v kraju, les bi bilo bi se delavci mak> bili bolj složni in Vsak tudi ve, da v< več nafrravi pri vsakem delovanju. Ako bomo pa vaak zase in si nasprotni Ur se obrekovaii, pa ne pričakujmo boljših razmer.
Neka oseba, ki al ni upala svojega imena podpisati, je pisala v Delavski Sloveniji it. di precej neresnice. Staro Pretilo pa se glasi: Govori
m da
kar je
^ I7TÍ9<sa& 4a se stvar razjasni Dru-MiUa*štvo je sicer vzelo pritožbo na znaafe, ni pa hotelo razpravlja-* ti# stvari iz razloga, da je tiqUi obdolžite v "1*1 in nesramno o-hrekovanje iz gole zavisti." Dopisnik "Pepe Pipec" v Delavski je torej lažnjivec. Bruje izreklo« da se naj pu-itvar na miru radi ljubega , Prav teko! Ni pa pravilno, da se aa razpravlja o l'&ltlll £ ft^^fii zasliši dotične, ki ae polista, kateri ni lastorga-
pravico in hodi po svetu bi krivice, pa se ti ni treba batí
in brez
____^ , . na
sramovati.
Jas sama nisem taka katoličanka in moj soprog tudi ne, da bi se morala radi Uflriftj
vzemati. Pa vseeno, naj bo Človek že karkoli hoče, bratje in sestre smo, kakor smo bili še od mladega učeni. In tako Slovenci, temveč vsi lji to pa je vedno umesten nauk: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Pa ne obrekovati ljudi in še po časopisih kakor dala ona oaeba, ki se radi neresnice ne upa podpisati svojega imena.
Oseba piše v Delavski Sloveniji o katoliškem pastorju, kako so imeli tu pojedino. Praeaj najt Je b
reh
l\
'i
je?<Na
ne samo ljudje- Za-
resnk^je v tem. Tam
bil le dobili
v Delavski Slovesi-xek riifiske hka*ki-ie potrebna laž. da ustvari teorija. In v tem do mojstri pri: Delavski Sloveniji.
Samo toliko v tej zadevi radi pljubgg* miry" pri flruštvy. fca-di mene ima društvo popolen mir. Človeška družba je pa še danes taka, da rajša protažira hinavce in ohrekljivoe kakor resnioo. In nekateri ljudje, ko miattjo, da so na višku sljure in diktature, puste vse skupaj, o-
stane pa »razdelju kov". Ts
wsuper**, in denar, ki ao ga noter, je bil za cerkev. Ps ona o-seba tudi ni štela nobenega,denarja ne za "super" ne za tser kev in ae pomagala fodbi syira-ti ali po "luitu onega bobna nositi'', ko ga sploh ni bik) tam Vse skupaj je gorostas^a laž. Vsak ima prosto voljo, ako hoče kam aa večerjo, zato so biti ob tej prililti navzoči tudi drugo-verci, pa jUvni nikdo P° »ih daM»|MHa|
V splošnem druge narodnosti prirejalo take stvari za bolje spoznavanje med seboj in prijateljstvo. Zato med njimi ni tolikega sovraštva.
Dopisovalec v Delavski Sloveniji omenja, ko so imela podporna društva S. N. P. ia S. S. P. Z. vesšllco v Irwing ?arku, to je bilo tri milje od tu, ni mogla godba igrati zastonj oelih devet ur. Ali če godba igra samo par komadov na eno ali dve uri« tudi ne more posebnega plačila h te vati. Na veselici je bil Chas Novak in dosti jih ni dalo ko-ornika. Stekaj ni
puste
jim samo pohlep po na račun "ljubih roja-'ajto vidimo po vseh na-inah> Karakterjev iščeš za-i. Samo vzgoja, prava resnična vzgoja vzposobi ljudi, da o-stanejo zvesti principom za e-mancipacijo in pravičnost človeštva. — Joe Hočevar.
* - . .____' í
■m- i "'""■ -
Mlbi man
lekto sa gov lektor še knjUBee s seboj noaU in imena sapiaoval od darovalcev Morda je (tudi kdo daroval, ki je bil na "čiken super". Morda tudi niso sami komunisti ss govorni ka darovali, akoravno se tako izražajo, da so sami komunisti tako iaobražani, da ne rabijo nobene pomoči. Drugič pa naj ob takih prilikah kolaktor kar na-ravnoat pove, sekaj koiekta.
obetat is MUwaukae, pri vaam pa še oaaba ne ve, če sme numare prodajali ali ne Zato ni treba ljudi napadati, ako uteo vseh 'SnunarM pokupili.
Drugič ae bomo drugače poravnali s tako šaobvaleno oseb<». aka as bo postila ijadi pri miru Sa daaaa naj zadostuje.
Uredništvu Prosvete pa Selim mnogo, uspeha. Deaat lat
" In vedno se
a to
— r.
za naše vo-P. J. naj pa je Debse, vneti in ponos-
ditelje, ¿lani S. imajo aa sa katere so
T/irniitm*
jer slušijo svoj kruh.' Mike, daj mu banano za to duhovito izjavo! Tone v Rim, Tone iz Rana! Se Brezje nista nič
namenom, da bo društvo zaalir bodo imeli duhovnike za vodite-
. ki je pred
„"i^JiBt?1
ne, Je bil trdno prepričan. daU, bog Orisis večno t uj ^ mumijo in skrbel, d. J ns dotakne C a ¿T£ prerokoval, da bo Z 8600 let slonel ob steni *a k*
ki so ie davi* m ga ba^
pa nekaj za našega »
ob^steni v muzeju dru. " bo stara vet ko par
nji bo napis "Kr.
Iffr-Jr
lje, mi imejmo pa Debsa, za katerega smo bolj vneti kot za Združene države 10n! so vneti za duhovnike, ki so Združene države! Duhovniki so Združene države! f
Se bo treba tono papeževega žegna. Kljub Žegnu nimajo nobenih stavb, tiskarne, nobenih domov, niti "polemičnega gospodarstva" nimajo! Nič nimajo!
Samo žegen in stare kimavoe! • • •
■ »
Male priznanja.
Brisbane priznava, da vred-nost vseh stvari zavisi od vrad-
lastne društvene brate kot nosti dela. Kadar ima delo večjo
vrednost (delavci večje plače), naraste vrednost vsega, drugega. Ce je torej delo glavni faktor vseh vrednosti, zakaj niso delav
ci gospodarji vsega?
• • •
Njihova aačfelna izjava.
Cenjeni Žarkomet! Posveti zopet m|tfo k nam v Collinwood in videl boš, kako grešni verniki nosijo svoja bremena v spoved nko. Tukaj ie zdaj čas. da lahko 40 ur moliš in 40 ur se po kole-
— Minulo je že nekaj tednov po konvenciji in vse ja nekako tiho, kakor bi bili vsi zadovoljni. Jaz pa odkar sem šitala zapisnik osme redne konvencije S. N. P. J., ae'morem pozabiti predftga br. Turka. Cud-aeas ml zdi, da je bila delegacija take malo misleča, da je sprejela« dotični predlog. Ne poznam br. Turka, pa tudi Zavert-nikove družine ne, torej sodim nepristransko na podlagi vseh poročil in priporočil br. Turka voHtev gl. odbora, da iz i-stih. zija osebno sovraštvo do Zavertnikov. Jaz sem prepriča-na, <4a bi br, Turic ne bil stavi detičnega predloga, ako bi bil vsaj toliko prijatelj Zavertniko-ve družine, kot je prijatelj Ber getfjeve. Po mojem mnenju peecMog tudi ni bil etavljen, da bi koristil S. N. P. J., ampak zato, da «e diekreditirajo ©sebe, kater« niso ljube br. Turku. Ce kdo4fcned Zavertnikov ni opravljal Svoje službe v korist S. N. P, J., je bila dolžnost br. Turka, da ga obtoži po pravilih. Tega pa br. Tuvk ni storil, zato jaz smatram dotični predlbg sa osebnost in kot tak ne baš časten. Zakaj M dva dobra in poštena člana ne smela biti valjana v gl. odbor S. N. P. J. Ni lepo sa odbornika, ki aa je toliko iapozabil, da ni pustil osebnosti doma, ko je žel na konvencijo. Neodpustljivo je pa
navec. Ko c^obiš odvezo, potem pa zopet lahko lažeš, obrekuješ in goljufaš, ako ne drugeg*, vsaj ženo, ako jo imaš, tako da bo prihodnjič spet kaj za mlin. Taka je njihovajjmšj^+jmi Rdeča paprika, iz
izjava! — llinwooda,
m
Mumija k steni prialonjena. Zanimiv prizor iz Egipta: A eri&ci egiptolog Carter je vz£ iz tfojne krste posušeno truplo kralja Tutankamena in ga prislonil k steni. Drugi strokovnjak je nastavil aparat za fotografiranje z Roentgenovimi žarki, ki
* * f
is ^reai Fall^a ima puetivnika.
Žarkomet! Naše«« reporterju se je vsled pobijanja! revolucije aključila hrbtenica n glava mu je zlezla med noge. Do. I bro, da še ima lase na glavi. Ofc, ti revolucija, kako si trda! - Po! j gruntalsemte, Great Falls, Mont.1 a • e
HMte kratko, pa ae bo striženji.
Ošnjeni K. T. B.! Ne zameri, ker te vprašam, kje si kupil škarje, ki so tako dobro nahrušene, da ne samo pristrižejo, teravež vse odstrižejo. Ce bi vedela, kje se dobe! H jih tydi jaz tam ni. ročila, ker moje kmalu ne bodo niti kislega mleka rezale.—Rado.
vednica iz Iowe.
» • ♦
Trunkove zmote. Rev. Trunk me je obdolžil Mkrivaiiose ljubezni" do Židov, ki so moji "ljubljenčki" in baje to. čim solze zanje. Bosh! To je tako otročje, da ni vredno odgovora. Žide ljubim ravno toliko kot Eakimote. Eno je res: Rajši i. mana židovskega poštenjaka kot kriatjanskega lopova. Ali ne vi?
Druga zmota: Zid je prevzeli vodstvo socialistov v vseh deželah! To ni le zmota, pač pa grela laž. Ce je bik) v Avstriji par Židov med voditelji, zato še niso povsod. x
Tretja zmota in laž: V Rusiji vladajo židje! Nisem boljševik in v marsičem se ne strinjam z rusjejmi boljševiki, toda priznam jim, kar jim gre. V ruski vladi je nekaj t Poljak, je Grusinec ci, toda po večini so Rusi, če išče-ity> narodnost. Če so ruski delavci in kmetje zadovoljni s to vlado; bodimo Še mi — in finis.
K. T. B. ,
Sidov po narodnosti, je »e, so Ukrajin-
traba kakih numar prodajat i„ sa delegacijo, ki je glasovala za
tak predlo aebno sovi
g in tako ppdprla o-sovraštvo. Bik» je sicer
nekaj savadnih, a žal, bili so v manjšini	t 4 j
Drugo, kar moram kritizirati, je bila politika, katera je bila kar na debelo sastopana na osmi redni konvenciji 8. N. P. J. Kakor ae vidi is zapisnika, je precej naših žuljev v žepu devet-dolarnikov radi politične godlje. Ni to lepo sa društva. Poslala vem, da je|«> delegate, da bedo delali v korist S. N. P. J., pa ne sa rabuko in obiro bežnih delegatov. Politika. naj bo kakoršnakoli, se obravnava na političnih shodih in konvencijah, pa ne aa konvenciji pflfporne organizacije.
Torej osnjeni člani, dobro si zapomnite, kb pridejo druge vo-litvsfcda postita komuniste, pro. sresiaao 4» drugo tako ropotijo deaM. Izvolite samo trnae delegate na deveto konvencijo, ki bodo v resnici zastopali ko-
risti nas in naše Slovenske narodne podporne jed note. Na o-smi redni konvenciji je bilo precej delegatov, ki so jim bile koristi S. N. P. J. deveta briga. Precej jih je bilo med tistimi, ki so kneii prosto govoriti.
Nekateri smatrajo tiste za ki-movce, ki se niso pogosto oglašali za besedo. Jaz mislim nasprotno. Glavne je, da delegat pazno sledi razpravam in glasuje za dobre predloge. Recimo da en delegat stavi predlog, drugi Ka pa podpira. V tem slučaju i-ma tretji prav, ako samo prikima, če ga je volja. Zakaj bi z besedami tratil čas, če se strinja.
Hvala br. konvenčnemu predsedniku. Ako bi^on pustil tako, kakor prvi teden, bi zborovanje trajalo najmanj mesec dni. — Mary Bernkk.
Sfceboygaa, Wis. — V Delavski Sloveniji čitain hudo jezo nad našim novim pesnikom, sramežljivim ia kkromnim tako, da ae pod nobeno zloženo ne podpiše. -Well, jas pa ne vidim nobene upravičene jeze.% Ko je omenjeni "črnokrokaraki pevec" poslal D. S. svoj spev sa objavo, se spev baje ni objavil, kar pesnik ai bil naročnik lista. Pesmica pa je bila poelana od uredništva našemu inteligentnemu rojaku Jožetu Stariču.s pripombo, naj jo on ter zastopnik D. 8. Blaž Kure in še neki pečlar Robfk raz bobna j o po naaelbini. To so tudi vestno opravili. Nosili so mit* no pesmico po hišah in zraven tudi pismo od uredništva, menda sa priporočilo. Ako bi uredništvo onega lista imelo "brain bakso** v dobrem stanju, bi stvar vrglo, kamor je spadala in ne pošiljalo bi je okoli ter dajalo poguma pevcem sumljiva baše.
Najbolj čufea pa je. da ae nihče ni egiaail. Slišal sem. da je aksiatirala pesem o moških in ženskah, s vse je bilo Uho. Tretja, sedanja, pa je bila sia-
bricirana na čast munšajnarjev. To pa je ogenj v kotlu, pardon, mislim v strehi! Ali j* ubogi kos-pevec tako živo zadel, da|mu pretijo $ nožem? Se-li .boje še hujšega razkritja? Znamenja kažejo to.
Ubogi pevGf, tresi se za svojf perje in za svoj ruijneni kljun-ček. Strašijo te z doktor Papri-karjem, pa njega se nič ne boj, ker je sam na bolniški postelji in hira vsled rane, prizadete imi od Turškega grada. Bolj se ti je bati ''Prijatelja pravice", ker že dolgo nisi pri njemu nič spil: zalogo ima obilno, odjemalcev pa malo. Sprijazni se z njim in še kakšno boš lahko zakrožil brez zamere. —- France Ribič.
Fotografiranje Tútankameno
ve
Luxor, Bfcipt, 13. nov.—Truplo staroegiptovskega faraona Tutankamena. J(J i» počivalo okrog 3600 let nedotaknjeno v podzemski votlini, ji včeraj prvič zapustilo trojno krsto. Ameriški e-giptolog Howard Carter je vzel kraljevo mumijo iz krste in jo prislonil pokončno k steni, nato je dr. Derry, profesor nnstomije na univerzi v Kairu, fotografiral truplo skozi pozlačene povoje z X-žarkL Fotografija ima odkriti, če je Tutankamen umrl leta 1848 pr. Kr. naravne smrti al» Jc bH umorjen. Zgodovina ni *<• nerf na jasnem glede smrti teiia vladarja. Ako pa X-žarki ne za-slede zažeUenih informacij, pojdejo na delo kemiki, k! ptnlš^P mumijo. Carter je vzel seboj le nekaj priči Ker se je bal navala turietov in domačinov, je sam<>l-Čal datum fotografiranja in cela stvar se je izvršila tajno. Ko jo vzeli mumijo iz krste, so videli, da je tretja krsta iz čistega tla-ta. Toliko zlata ia drugega bop*-stva As ni bile do danes odkrite 'v nobeni drugf
vsekikret, čim zejeke. Poskusite, de-H bo Imelo kuj uspehs, če g» malo* reobrnets v posteljdkl.
Nikar t» mislite, d« J« 4st* vsdno lačno, kadarkoli joka.
renjskam ja 1* oktobra 14*t- Ra da doatl ne prerok*, venderk ni dAk Dtovanatl s ste* lov- red sliši. kaj nMtredujk£
nko polko, nabito z raaJkanimiUki MprlK^tV Ujjdoja žeblji, ustrelil triletnega Kari-1 je ¥ dal izšel almanah OW Mo čevega sina. Džovenetl je denU", ki prinaša vsake pot prorsk
Uiču Playhouse na 4iw o. gan eve. Unel V&^JgE* niti profesor Joseph ***** Snov predavanja bo "Nejnovej.
mu Je prevroče
ENOJA za
gando.
1'KOPA
Vem h
Chicago, Ul. - Ta teden je pričela konvencija Društva sa »širjenje katolièke cerkve. Predseduir kardinal lUi.n^UL.
J«
IdrsvHna
iarkev
Madison, Wie. —
¡filiali.	***
■i, je v sredo ne iborovsnju členov Hiije zasnosti
Mac
uni-jŠnjem
mm
da se
^ osolnčje ali enoeolnčje, ka-ršno ie zdaj, rsevija vj^voeolnč-to je sistem «ven some. mtu-I ^ince bo po njfegoyem mne-
Zju Jupiter, nejwlj* phmet v J*i medsvetovni družini, Id prizme nase Marsa, Zemljo in vse ostale planete. Takih dvoeojnčij je mnogo v vsemirju. Ampak to lié ne bo zgodilo tavo Kmalu. MacMillan je rekel, da prej preteče najmanj 500 milijard let.
Ns dnevnem redu so bila še druga znanstvena rnakrltja in odkritje. Dr. Arthur 8. Lofcven-mrt z medicinske «eMfcete wis-consmske univerze je poročal o odkritju dveh novih zdravih ki BU se izkazali v zdravljenju uer-voznosti in afriške apefcnosti.
Profesor Henry Steenbock je »ročal o uspešnih zdravilnih utnostih solnčnfti žarkov za judi in živali. On je dognal, da Krinčns svetloba izpremfoja hrano iz slabe v dpbro rednost in deluje kot glavno sredstvo za te-esni razvoj živali.
Ikr. Trumbič I
minister dr. Ante

je 23. okt. iz Beograda vračal v med vožnjo V vla-
Wedseduje kardinal Mundelein |y SL • 2, Poročilo pove. da je bilo vtaiulW*' Je bd r nebnih en^ ££ £	j» MS
J*v, v namene in cilje, ki jih J ¿4 ¿T nT	J?*1*1"
Jjištvo goji. je pa bik, izdanih Ppie^L L tS^^l tričetrunke milijona. Poleg S^Sto	SSL*
kardinala Mundeleina je navsa- ^fni^Si čth na tem zborovanju še nekajftSSS ^ nets škofov in katoliških milijonar- voc<l8no °**ael Majev in bogatinov kot na pr. E Avtomobniseelje poštnega F. Carry m Richmond Dean, |met*- Ljubljanske ln predsednik ie podpredsednik Pottna direkcija namere Pullman kom penije, ki je uste- **u kraJe- oddaljene od |ele*n{ novila kompanijsko unI m ia.po-|^^ Prog, s avtomobilskim PSO-streščeke v spalnih vosovih, tl metom. Avtomobili bi alutUi vsak zastopnik teh postreščekov Petnemu in osebnemu promatu.
1 ttnsnaaÉÉHUrnans
r ——t ZTTT
W LeŠaloi pri Novem meatu je Istega dne Izvršen krvav slo-, Ko so se vaščaai vračali zve-s trgatve domov, je znani al-cohoUk Jane aačei delati sdrat-— Med prepirom je nenadoma
Öignii noš ter smrtno peš** tf dijaka ftiflje is Lešnlee. li dijak je krnela nato is-
podporni Jidnoti |
«eraalialj
QIAVM st Aie assr-ee la iawndalk a v*. chicago. luiwoii Igrrftbvalni odbor*
•WtAVNl OD8KK: PiiŠilžmk Vlaçant Calaksrf paSpfadaaSnlk Andrew VMrlck, R. P. D. T, es. JSsSiw, rm.i IL taints MatlSaw Tarki U)Mk bol.«iU«ia a*4«lka Na^ ^agd^Mba Vagriafc; srtdalk «Jaslla Jsie Xsvsrtalk,
POgpTM OOaEK:
Jmnc i* *Mm «ri.Mvil o» I Mettle fslsialksr, tuv^nlk. Baa I7S, Barbari«... Oklaj Francas A. Jene as je aam prtjavll a- ^^ tut % Wteesy Ava., rtkaia, W.; Jaka KrlfsHMrfUf, mil Barn.	I fttafta« A^aw Wast Part, Okl«; Msry	SSM a. BMglsii Ava. Ckl-
UM Jshe Tarlôi, Baa n. Btrskaàa, Pa.	n ..
" BOLNlOBljOUaKKt
I Bkn Nsvak. fUMslk. SUT-iS g. UsraÉsb Ara, ♦ GMasia.111.
k tss, Maas imi Bss 114.
Paal J. laver
8re#etve soper staranje. Gre-
Baa. Ps.
Waal Manias, Pa.
zleti takoj na cesto, ako se p<JLjubljanska Poštna direkcija ne-L. f^y "»JJ - A
tegne respo za interese svojih morava uposUviti novo avtome- J™	^ ,n | BAPAttNO OBBOtJBi Antan Aalsr, Bas JS4, J^rssa, Kana. ss Isassspsd.
tovarišev.	bilsko zvezc^. ki bi spajala Bv^U-
Dalje so navzoči ECwanl F. ce-BizaljskoA. Petsr pod Hines, predsednik Hüies Lu^. rami-Podčetrtek-Pristevo-fimir-	ki Mt^m« ^
ber kompenije, John D. Ryan od J® ^ JaUeh. ' ~	s ZZ*S
Aasconds Copper kompanije,| Hlapec ponesrečil pri	prenašanj s oplč jih žles ne člove-1 K
vožnji. Mestni hlapec Jazb£ is ka. On pravi, da je s operativni 1
frank Kisa, Bn* »H, l'klakulm. Misa, sa SSV. ss». Jaks Gelsk, Bes 144, Back Bsttag* Wf.
Nadaornl odbor :
NU tk. UwndaW Ava« CkJsses. 1IL Blskard \\U rissk Xajc, 34SS W. teth Ht., Ckl-
John banke
blic" v Chicagu in drugi. Zastopnikov katoliškega
avstva menda ni na tej konvenciji, kajti poročilo jih ne omenja.
Je pač tako, da delavci, ki u stvarjajo vsa bogastva s svojim
m u Iftkka <i(Mi>i«
I*.	(«WW
BOJ ZA ZAfiOTO OEftOfc SE NI poap»AL.
New York, N. Y. Narodni delavski odbor za zaščito otrok naznanja, da bo svoje delo osre-dotočil na preiskavo o izkoriščanju otrok v industriji in de bo poskrbel, de zanje izve najširša javnost. Odbor je mnenja, da je objavljenjem takih dogodkov nožno vplivati na javnost, da bo amendment za zaščito otrok unalu sprejet Ns bolje se je obrnilo z zaščito otrok v državi Georgia. Dne 1. januarje* prihodnjega leta topi v veljavo aakon, ki prepoveduje delo otroV pod 14. letom tovarnah. Ponočno delo je pa prepovedano tudi Ms otroke med 14. in 16. letom. Za ponočno delo se smatra, ki ee opravlja od sedmih zvečer do iestQi zjutrsj. Ta odbor se bo potrudil, da bo te zakon strogo izveden. W. L. Funder Burk je povedal na konvenciji Ameriške delavske federacije, da je videl, kako so se o-troci skrivali pod sodi, kadar je prišel tovarniški nadzornik.
Legislaturi držav New Hampshire in North Carolina, v obeh majo glavno besedo tekstilni baroni, sta odklonili zakonski načrt 741 zaščito otrok. V teh zakonskih načrtih je bilo povedano! da otroci ne smejo delsti več v tovarnsh kot osem in štirideset ur v tednu. V prvi državi je zna*al maksimalni'delavnik devet ur, v drugi pa osem ur.
Preiskava o otroškem delu se j? v zadnjem letu vršila na nasadih sladkorne pese v držsvi Colorado. Na teh neeedih dele na tisoče otrok.
delom ne svetu, nimajo dosti go-j ljenim tilnikom. Izgleda voriti in odločevati v cerkveni p^] x VQW organizaciji, ki bazira na naj-1
popolnejši avtokratični avtorite- Neverjetne stvar.	_ _
ti, kf zahteva slepo pokorščino f0**"1 braojava je odredilo, yia| - ■v^ j^t, JTZLg«4+' nižjih napram vižjim in ki pro-^«w>aua dopddne ne norele- «V^l^ čliu. Xa gla&a svojega glavarja za ne- M*»*® »ovoHti ne s ----,Bvr,UJe v	^ 1-1
zmotljivega v vseh cerkvenih Idom- o® * Avstrijo
zadevah.
OBRNIU 80 SE NA UNUE, DA HE POTEGNEJO ZA GITLOWA.
VSI dspIM m dragi seM. easpsslls. a»taal,
I'ah^M kaniii aa! as asŠUla ss
Uwadsla Assh CklssR Ul.
New York, N. Y. — Ren Git-IUseluje trumoms. Poročsli smo I u^Ttvornice ~ zdVvilo?'kstere-1 ^ VM» kar nem ve povedstl ton-low, ki js bil s drugimi vred ob- letos poleti, bolBco prebiveloavL. „©znajo danes že vsi sdrsvni- 4©nsk9 proročlšče. Kdor ga M6če sojen zaradi kriminalnega a- je zapustilo otok Korčtrto ter «o ST »temi injekcijami slčlovek kontrollreti, nej si Itraže ts šla-narhizma, se je nepričekovano s trebuhom se kruhom v tuji pamngViUi ima pri tam na "•j1 1« »aj primerja napovedi z vrnil v Sing Sing, da odsedi pri- svet. Dshnatiad so ee isseUeva- KJ^a	rešnlčnlml dogodki. 3 (J
sojeno kasen. Delavska strsnks li v ^ev, Ameriko, ker pa je se- p^g ¿otfo dele poskuss s po-1	——
(Workers Party) se je obrnile da j kvote za isseljenee iz našel Sevalnimi sredstvi še od leU Cena aaj aMtere ne storijo! ne delavske strokovne unije, ds drŽave selo majhna, se se sečaltN994 ¿aljs. Takrat je tehtal SO	.
se obrnejo ns govemlrja za ta- Delmatinci izseljevati v Južho ^ Pozneje je shujšal in med Ne hraniti otroka s drugim ¿ojšnje pomijoščenje GiUows. Ameriko ter v Avstralijo. V vojao'je padla njegova taša na nego s materinim mlekom, ra-Nevadno kričavi voditelji delav- Južno Ameriko, slasti v državo! 75 ^ pa ae mu je posrs- sua ako Je zdravnik drugače ake stranke zmerjajo unijske | Argentinijo In Chfle ae selijoU^^^ ^ ^t dvlgniU aa predpisal, Materlrto mleko je
NÖDA V kotličku VRE.
< levelaad. O^ — V Shaker iiciKhtsu, elevelandskom pred-mestju, so naseljeni milijonerji 'n druga gospoda. JPo pogodbi, ki jo ixKlpiže vsak kupec zemljišče, * zamorci, žldje in drugi neže-ijerii ne morejo v tem milijoner-«ki m gnezdu neseliti do 1. 2,000 pO Kr.
dvajset malih semorsklb o-trok zahteve sprejem v Šolo Hcighteu. Melo gnezdo bogsti no\ j« zaradi te poltene zehte-ve 1 k,konci. Mešetarjl, menjalci d. iiarja, bankirji in drugi biz-ni-mani se zgražajo, fiolskl od-Ur v Shaker HeighUu ima po-godbo z bližnjim malim meste-cem, da amejo otroci pohajaj tele v Shaker HeighUu, eko me-•teee plača od vaakega otroka dolota zneaek. Zamorci so pri^eH naseljevati v bližini tega
»teta in sebtevejo, de se njih ctroci sprejemajo v šolo, kajti Shaker HeighU mora Izpolniti f Kodbo. Sodišče no odločila, de n"»n4a zamorske otroke sprejeti V šolo. In to peče milijonarje. " »njalee denarja, meftetarje itd.
UHtezstiwf*"!
ilS^i^Jff Repu*| Ptuji je^voafl vino v MariborjmT metodUmi wi»igoirvpiivitiJ r..i..inlk Prask Aleš, B1S4 Ba. traefarš Ava. Ckiaagn. Rti Ješka
Vračal se je najbrž precej ubu- na iapremembe, ki nasUnejo ra- Ovaa, Uit W. Mtk Okkags, 111. t Jaka ONp. I4M da. Cllftoa Park Ava^ de-1 Jen ponoči proti Ptuju ter ^i-|di starosti. Olovek se kretkomalo CMaaga, Uk
Združitveni odbor:
Alsš, 1124 Be. Crswfsrd A
vidno zaspal na vozu. namreč pripeljali sami v brez voznika. Ko so Šli Jazbeca, se ga res našli v vasi ZlatoliČje na testi *
da pomladiU, de je fte daapel leta. Vse operacije sekrecijskih I žles ae potemtakem več ali manj ikisortëno dela. Starosta! pojavi |
VRROVNI BDRAVNIKt Dr. F. J. Kam, «US It Clslr Ava. Clavalssd,
s fflaaalad aSkaralkl, Id Šslsla f glavaasa
se de^o samo omttiU in «Mnejiti.
na lažji in
POIOBI -
Maadn m^ ——US
srass, se vin • tBA PUM
Id ss aaaažaja aa pasls «L predsedaiks ss assistai Praš-B. N. P. #h B»T N Ba. UwnSaU Ave. Oblssgs, III. TIB BADRVB BOLNIIkB PODPOBR BB NaILOVBi Bolalška tajal-
enostavnejši način kot g opera-i n^ g. m. r. J, mst u ga. Uwsdals am, Ckka«a, ill. Uvaém nošam. DEN ARN n POêlUATVB m STVARI, kl aa Utaje gl. Uvršal Prof. Zoth uporablja aa 9+ U*sm la Miete veMs ss asslevei TajsÄve B. N. P. J. SUTJf ge. mlalevanje ljudi injekcije, kste- šsls Ate, OUasan, in._______._______________. - _
Isvršsvsleses Lawn-
Žica je v tem času na predvsem zagrebškim in dt
rtimitfuto»!	Italiji.«*	»S. ___
Dalmacija ae seh.—|üjub ve- ^ boljše rezultate krt |e v stesl s llklm selitvenim stroškom »e njegovo sdsavile p» kaše nski|Š«š7*U Bs. 1 ljudstvo iz Dalmacije se vsdno j fràdilrimiint dunajske farmaeev - -
VgB BADRVR f B¥MB B ULACiAilNIšaiMl POBU ss seMIsla aa
M. P, J« IUT-W Se. Ufedsla Ave. CMsage. IB. 'ss prUMks gleda paslsvssls f gl Uvršsvslsasi aSkars se aal ssjBjale
■nasa aanara, nfir nnanrr ja aanraj.
1 Msrtts
vbrizgavanje je najprej upomb-	ÏSÎÎÏ^ JLf.'
lal Ä likvidni »reeajet. katere. ^MTpÂïhafcs uimr^ia______J.
ga sa mu'poaleU Is Mpeve, pa- yd prlslvl as rl serstsl adail ss asi »eM)eJe sa zneje pa je sam sestavil sdrevilo, ^^ ^ m, BarWtan. OMe. I
la aplsk vas ksr « -PBOBVBTA-,
rešnlčnimi dogo<lkl.
voditelje z izdajalci delevstva. V prebivelcl 1 otokov Brača, Hvn- g0 i^Tposebno pozornost je po- najboljše, takih slučsjih so pa ti izdajalci ra in Viss. 8 Korčule odhsJajoLVeit| učenjak detamožnosti Ns dajte detetu iximirjevsl dobri. Ali ni to dvoobrazna igra? navadno v BresiHjo. Roršulani Lvojih mišic. V šestih urah js nlh sirupov.
Unijs za ameriške civilne svo- gredo čez morje skupno, t. j. v preVozil lete 1900 — ko Js bil 36 Ne hranite gs ob nerednih u bodščine je vložils peticijo ze celih družinah. V Breziliji so ïet gtmr _ ^ kolesu v enem ma- rsh. pardoniranje Gitlowa.	življenskl pogoji zelo težki, toda hu ^ fet poanejs 107 Ne hranite gs vmes med
—»--vendarle boljši, kakor na Koo^i- kmi lansko teto pe samo 100 niml urami.
DURÏCIN IZVRŠIL SAMOMOR? li. Zeposleni so neši rojaki tam- ion. Posebno vaftao se rdi proie- Ne dajte otroku ostankov zed
--j kaj večinome v plantažah za ka-]aorju okrepitev člove.ke v sim-lnje hrane.
Njegovo obleko ao našli pri reki. j vo, kjer ao popoèaome odrszeni Lkih mMeoéh, ko pačive. Najsa- Ne dajte detetu čajs, ksve,
\ - :	I od sveta.	" I nimlvejU isvajanja dr. Xotha ps piva ali eblšajno hrene, kl Jo od<
Chicago, IM. — Martin J. Dur- Primorci, zlesti MakarčanlLe tičejo njegove imunostl ns-rasli Jedo. kin, avtomobilski tat, ki ima par potujejo navadno v Avstralijo ini--^ bdesnim. Tekem sadaJIk Ne dajte detetu preveč hrane človeških življenj na vesti in ka- Novo Zelandijo. Tam pridobiva- U0 |0t ni prebil niti en v po- Ne dajte otroku cudja (com terega Je policija iskala po zna- j0 kavčuk. Tudi njkevo RšvIJe- UuiljL daai al £as v pjegovem (orter) v usta, s katerim dete ni bitki na stanovanju strica nje- nje je teško la polno RevarnoaM. ¿jvlJenJu potekel bras mrzlice in I vsesyje la srak. CucelJ kvari o-gove ljubice, Je izvršil samomor, ia^d vseh dalmatinskih na«*e-|JX)dobn|h bolezenskih slmpto- trokova usU, provsročs vetrove Njegovo okrvsvljeno obleko in ljaaeev se imajo le najbolje v mov>roiesor meni, da se JS tre- ln dostikrat prenaša bolezni, | ne njegovo mster naslovljeno tujini Bračani, ki imajo prsoej be boriti profTstarostl predvsem Ne dovolite de dete sess svoj pismo so nsšli ns bregu reke aorOdnikov v republiki CbBe. h „ telesnimi vajami, s sprehodi ln palec. Chicego. Policije ne verjsme, ds Om 17. oktobrs Je odpotoealo telovadnimi vajami. SiflftO na U Ns privezujte otrošl^gs je Durkin izvršil samomor, če- ix Splita v Trst in od tam	postane organizem odpor- prsnlka pretesno,
ravno policaji in obrežni straž-1 v Argentinijo 17 oseb. šlale pitaj I noj4| fo odpornost lahko pove- Na oblačite otroka preveč po* niki iščejo njegovo truplo v re- i p* ja oeUvilo svojo ožjo ddmo-i^ tdrevnfk z injekcijami, kl pe leti 1n premalo po siml. ki PoUcija izjavlja, de bo iskaU Lino Dalmacijo 14B ljudi, 108 Mme nA Mbl ne morejo odstrs- Ne pustite nlkogsr, ds bi po-živega Durkina. dokler ne bo mo«kl ln 48 šanak. Tako se isae- poj^v staranja. Samo kdor IJubM vaše dete na ustih ali rv-oreoričana, da ni več med živi- |jUje ljudatvo is naša drševe, ka-L^.^ ^ teh aeMh. ostane kah.
Ci----------kor de ni zenj dovolj kruhe v J^g JJ, ^ zadnjega diha in Nikar naj deU z vami ne spi.
m^^m^^^m domovini.	I je avetu la samemu sebi v veae- «e zibajte deUKa. Ako enkrat
PREDAVANJE.	| f»* tragičaa dogodka. - H- Ije.	. a *	M	irmJ11
"__llatnl daček ustrelil 3-letnega o- Raj aam priasse l IBS«. Clo- miru.
Chicego, Ht - iutri v nedeljo trok>. Demon alkohol. V fod- vek jajoav»**	f JJJfcL W
ob enajstih dopoldne bo v gleda- gorfd ^ gt. Rupertu ne Go-lmeaj lakkeVarno bitje la deprarl vsaklkrat,
na-
zajoka. Poakllal-
iwilnu
medijev". Predavanje bo ne-]M ¿n brezdelno zahajal k so-dvomno zsnimivo, ker bo tudi L*iiHm sUršem in večkret gro-ilustrirsno s petdesetimi •¡^U Rarlčevemu dečku, da ga u-Ji McCsbe je znen čiuteljem itrf||( bo prst sesel. V ProsveU po členkih iz nJegove | de,Jo ko M bili
li n|| lifMIfJi
Dopis fermarja Is souri.
države Mir-
Leto 102A se bliža h koncu. Kakor pregledujete svoje račune delavci, tako Jih tudi farmar-II. Človeka pa obide kar groza, (o vidi, da nima od vseh svojih muk drugega }cot Izmučene kosti ter Je vedno na slabšem.
Farmarje po Južnem Missourl-Ju Je letos zadel hud udarec. Zadali so ga bombažni baroni. Tod se namreč največ pečemo s koruzo in bombažem. Suša nas je stiskala oelo poletje; sedaj ko je čes spraviti, pa Je vedno dež. Bombažna tona Je tako lepa, da jo je vredno omeniti, Zadnjega oktobra sem prodal, rekel lA — daroval, 1400 funtov bombaža, kakoržen je pa£ zrastel. Dobil sem po dva centa za funt. Res ne vem, kam hI dal teh par gro-Šev, Bombažni mogotci in pre-kupci snajo ognllti farmarja.
Pred lanskimi volitvami so se našli vseh vrst govorniki, kl so obljubljell dobroto. NI vreg, de bi se pri takih rasmerah ne zapomnil še kako zabit Človek, ke-ko ge ferbejo,
Karmer Je potrpežljiv človek. Prenesel M. če bi bil deležen se-mo polovice tegs, ksr mu po pravici gre. Pa še polovke pravice farmar ne dobi. Kar Jo ljudatvo nezavedno, je potrpežljivo dovolj, da bo preneslo tudi to krivico.
Napisal sem to, ds ne bo kdo mislil, da ae nam fermerjem kar med cedi v usta. Pozdravim čl-tetelje Prosvete, Usta, katerega bi moral biti naročnik vaak slovenski delavec in farmar v A-meriki. — J skok Upovšek.
OL
^^^__kajti dete potrebuj*
Uto UMI. prav* prerok elms-1 svežega ereka.
e/Sekar vaake growéko Ma posabtjeji*, da grizenj* ___________jrešaa lete. Maaeaa jenu- (kolika) je v splošnem znak ne
«suva mc OD «T.M1-1 "VTiriih'rri! £ ^J&Ä^iÄ^r»	d.u M.
»w ' »«*'	¿¿i if ' i hXi ^uUt. f. umo purtT r.twtlnl. iullj fco kr.» Jok* k.r j. mokro .11 u
: -i- -tu. h-^-^tft^ka®	i ^ a«..,
Pm.	».trt.idiV»2nâ âi.r». V kr.t JoU. k,r j. i*l*o D.JU
«rt J. ÄSÄliu r.- ..¿.tu « bodo dvigniti M »o- aw pUI Mkolikn Wrfnr poprej
¿75hiireth2- -
o^^^^TT. drÄ ÄÄSS2- SSI - bào u^Ub r«mer.|kr»t Jota. W i. ^ .tnb In ü '
Unko'ic P**"!* i' jjii'ljj»V"ZZZZZ wMto mdüiük."»ZiäT\m toAtétolUk» vmmtnr «*i««kr
y Lepeglavl. I*vr ropov in umorov.
irtem rvojeoa brata
Anton Miskarja. radi zalo važnih zadev is aäsre domovine. Ce bo on sam ta oglas čital naj se nemudoma prijavi, če pe kdo drugI ve za njM^ naJ mi to naznani iui naslov: frsnk Mlak*r,
Box m, Ely, Mini. (Adv.)
i r , f te i	■
i mu*ii »lofto-r«« S ^ilTu	^^mMImmÏ M JokTk« J. «•»pono b
I„v.,	iéfc kl J« WW kf»uc j. «Ul Itcv	tm'"IM_ . I	u-À.àiuTjntMio.
J-tva,	sanaaeijo in mméimZr^ pHpetfls se bolk^ J^tW keke igle; ze^
bruhnili boeta dvr revoluciji. toi — f. L. LR.
LEPA PRIIdUIA EA RIX)VBN-CA ALI BIVATA.
Na prodaj je posestvo v sredini slovsnsko-bgiM. naselbine v Mflwsukee, Wis., sestoječl Is goatAae, brlvnlce, kroječnloe, B dvoran ze saje Itd. ene velike plesne dvorane i odrom ter popolno opravo modemih kulis la reasvetljeve, telovadnice la stanovanja. Prode gs poeenl redi bolesnl v družini. Dohodki aad VflOOAO aa leto bres gostilne.
NATX RERVtCE BUREAU,
4AB National Are, Mllweakee,
Wisconsin. I ^ ^^ T (Adv.) «
(Poglavje iz knjige "The Popes and their Church".) j
Spisal Joseph Metabe, bivši katoliški ¿upnik in profesor bogoslovja.
(Dalje.)
To je prvi zakrament. Otrok nato uživa primitivno nedolžnost in se igra kamenčke v absolutni zagotovljenosti nebes več let. Ko pride v sedmo leto, je po doktrini cerkve prišel k pameti in mora odgovarjati za svoja dejanja. Tedaj cerkev v svoji silni modrosti priklene otroka na zakrament pokore. O tem zakramentu sem že pisal v posebnem poglavju, zato preidem k zakramentu obhajila. To je doktrina, da je Krist resnično prisoten v posvečenem kruhu in vinu, in ta doktrina je glavna in najvažnejša vera katoliške cerkve. Vsi njeni obredi so v zvezi s to doktrino. Na baš to doktrino, da imajo
če. Sredi nje pa blešči kropttni kamen iz čista-ga srebra, z nibini, demanti okovan, žareča lava zlata s« pretaka v njem. Visoko pod nebo brizgajo pršeče pene in padajo nanj v loku čarobnih mavric. Tam poleg kropivnika.,stoji on in mimo njega romajo s sklonjenimi glavami. Kdor H mu približa, pomoči boječe svoj palač, se udano prekrita. Kiti pomežikne mu ne] on, beg tega miljoaa, vrstečega se ¿ako ponižno mimo kropivhika. Zapovrstjo prihajajo Skrinjar, Kolar in katerim Še imena ne ve. Iftasti g* prosijo, vsi vedo, njegove roke nategujejo vajeti njih usode. Pred oltarjem, na zlat#m stojalu stoji njegova podoba, milost deli s pogledi na desno ia lqvo vsem,*ki ¿epetajo njegovo ime. Svečeniki njegovi razodevajo moč in slavo branjevčevega sina, aprejemajo karavane, darila prinašajoče. V bučanjtr orgel se dviga slava do neba, biča in šiba uporne, trepetajočim na kolenih daje vbogajme za poslednjo uro.
Zdrznil se je v naslonjaču, preko žareče-ga obličja so hužknile sence. Jasno vidi zapisano pred «eboj, da se ruši stavba, M jo gradi žf od rojstva, kleše zanjo kamenje v.aapjah. Med mrtve ga že prištevajo, v črno oblačijo njega, ki se je hotel nad njimi odeti v škrlat zmagoslavja. Sedi in gleda krilate angele' a plamenečimi meči, kako rušijo njegovo cerkev, a on ima svinčene noge, da se ne premakne z mesta. Nepregledne množice se vsipajo jTobla-kov in tam zadaj vihra ona, uboga teska, za roko vodi štiristo sužnjev, besnečih, da, ¿ožgo, kjer se je kamen smrti izogniT.
"Norec!" si je zalučal v obraz in nutfUe oči so se zablitkale, da s* je za pogledom potegnila frrvava sraga, kskor za krvavečim zobom* gada.
Ravnatelj in inženir sta potrkala.
"8am, seveda sam, pričakujem!" Z obema rokama se je odpahnil, skočil napHfci in inženir se je zgrozil pred pogledom, izproženim v samoti. Lahna utrujenost pa ga je Št tisti hip zagrnila.
"No, gospod Brajda, o štrajku govore?" Pod roko se je ozrl nanj.
"Povsod nameravajo, se mi zdi H
"Rblj neprijetnega časa bi si ne rpogli izmisliti cigani, ki bi človeka do golega Stekli, če bi se pustil, kajpa! Kaj menita?" Tiho je potrkal na zanesljivost; zaupal mu še nikoli nL — Eden izmed tistih, ki me že po svojem rojstvu sovražijo — je pomislil, toda niti do oči se ni prikradlo, kar se je zganilo tam spodaj.
"Najbrže zelo nerodno za vas. Sicer pa, kaj vem jaz!"
"Vem, vem/' je zopet predel zase. "Ti kuješ in kuješ, vrag vedi, kaj ai že izmisliš!**
"No, pa pustimo štrajk. Ni vredno besede. Ootgvo vam je raložil že gospod ravnatelj, zakaj sem vas povabil. Lansko leto ni bilo mogoče. Zal mi je bilo, pa kaj, ni šlo, verjemite mi. Saj me razumete, vi ste duša naše tovarne, zvezani s našo usodo In gOtovo vaa bo, kakor mene, neprijetno dirnilo, da je dkrinjar zopet strmoglavil cene. Premišljal sem marsikaj, a svojemu slavnemu ravnatelju moram biti hvaleften za briljantno uro, ko me je domislil valega lanskega predloga. Ce bi vaa bil za vraga tedaj poslušal! Kar je zamujenega, je šlo po vodi. Pa še ase popravimo. Poznate me. da nisem strahopetec in ne mielim graditi le za jutri. Moja poteza je široka, ne bo se ustrašila nobenih bremen, da dosežemo, kar obetate. Dvojno množino blaga, za katerega ae vse trga. vržemo v svet, vsem cenam napovemo boj. Kadar izplavamo, tisti hip, gospod Inženir, vas imenujem za nadinženirja Skri-njarjeviH tovaren. ki pripadejo meni; vse bodo dihale le na vaše povelje!"
"Neizrečeno me veeeli, gospod Zakelj, da prihaje trenutek, sa katerega sem posvetil vse življenje. Ne tajim vam, da viaim na avojem delu, mogoče bolj kot vi na svoji tovarni. Gotovo, veate. zakaj gre. Vaš veliki stroj svežem s malim, bres dela stoječim. Treba bo nekaj poprav, ispopolniti mali stroj in oba skupaj bo-sta ustvarjala dvakratno množino sedanjega KJ*?',	Planete od «adovaljetva
Kdaj lahko prič nem t delom ?"
"Kadar želite. vse mm je na raaaoiaim Koliko zahtevate? — še dobro, le dohlat £kajte! T Tu4e je ček. jutri iahko^^ delavce! Izgovorjeno?"
TEHTNICA
DA SKUHAŠ DOBRO f VO, PISI PO NASE
PRODUKTE.
» i < Imamo v zalogi alad, hmelj, si« in vsa druga petraMčine. Po«tai ia se prepričajte, da j« doma pri i kuhani vedno le najboljši in ni* nejii.
Groeerijam, slsdičlčsrjem in t pl da jahte ielesnine damo primeren I puet pri večjih naročilih. Piilte I informacijah na:
FRANK jOGLAft,
S4S! Saaerler Avanse. CtmUai I
ima samo tedaj avojo pravo vrednost, It Je nakazano H božičem.
Gotovo vam Je znano, da Je pošta preobložena z prometom T uJ ¿asu, zaradi tega ne odlašajte s po*i I jatvi jo.
Glejte to, da vali sorodnik! v stari domovini gotovo dob« pošiljatev prod Milem.
Pozornost, katero posvečamo mi takim pošiljatvam v domortaJ vam jamči, da ko izplačilo izvrteno v popolnem redu in nsjM
* — K.-,,	v	■
*no času.
z mirom na naš redki promet ki direktno* zvezo s bankami v * movtni, Vam zjunoremo nuditi najugodnejše ceno.	j
Sprejemamo prijave sa boUlaft izlet v domovino s parniM "Berenf arin," kateri odpluje is New Yorka dne t. deesmbrs. 1* btevnjte vsa pojasnila od nns.	-