| Sasa I l V CELJU I [zdaja »Zasavska tednik« * Trbovljah. — Urejuje uredniška odbor. — Odgovorni urednik Stane Suitar, — Naslov uredništva ta uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje l. Trg revolucije M. - Telefon št. SL — Rečan pn Komunalni Trbovlje 600-vi4-i-i46 — List izhaja »sak petek. - Letna naročnina Up din. polletna 140 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportall 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo. TEDNIK Štev. 9 TRBOVLJE, 27. februar 1859 Cena HI din Leto XII TITO V KAIRU Prihod našega predsednika Tita v Kairo je bil nepozaben. Povsod slavoloki — poslanica našega predsednika na-rodom Z AR — politični razgovori Tito - Naser, Predsednik Noter je v svojem govoru poudaril privrženost Jugoslavije in ZAH izvenblokovski politiki, načelom Bandunga, borbi za mir, mednarodnemu sode lo vanju, pravici narodov za samoodločbo in miroljubni koeksistenci. Tovariš Tito je v tvojem odgovoru na zdravico predsednika Naserja podčrtal, da so se site miru v svetu pre-eej povečale m da je v razgovoru z državniki dežel, ki iih je imel priliko obiskati, videl, da so le-ti pripravljeni vložiti največje napore, da se uresniči svetovni mir. »Na tem Potovanju smo se prepričali, da je ideja aktivne miroljubne koeksistence med narodi v tem delu sveta popolnoma sprejeta in da bo končno zmagata v vsem svetu« — je ugotovil Tito. OB ZAKLJUČKU Uudske skupščine lrs V petek je bilo zaključeno Prvo letošnje zasedanje Ljudske skupščine LRS v novem skupščinske m poslopju. Tov. Sons Kraigher je ob koncu svojega govora obravnaval nekatera najvažnejša vprašanja iz Poročila Izvršnega sveta LRS. Z lržal se je ob vprašanjih komunalnega sistema in dejal, da bo razvijanje in utrjevanje tega sistema tudi v letu 1959 Predstavljalo eno od najvež-bejših nalog. Ko je govoril o nekaterih ' drugih problemih letošnjega leta, je opozoril na vprašanje v zvezi z. univerzo in celotnim sistemom strokovnega in višjega šolstva. Ko se je dotakni l ekonomskih vprašanj, te zlasti podčrtal problem storilnosti dela m vprašanje ekonomskih instrumentov, posebej pa še nekatero vprašanja standarda. Tov. Boris Kraigher je nadalje obravnaval vprašanje proizvodnosti dela v našem administrativnem aparatu. Ob zaključku je tov. Boris Kraigher Oouorit še o potrebi organizacije pravne pomoči v občinah ‘n okrajih ter o nujnosti izvajanja zakona o nacionalizaciji zemljišč. MACMILLAN V MOSKVI V soboto. 21. t. m. je prispel na uradni obisk v Moskvo Predsednik britanske vlade m očmi lian. ki je imel daljši Ogovor s Hruščevom. MenL da je bila glavna snov razgovorov * sklenitev mirovne Pogodbe z Nemčijo. O tem in 0 vprašanju Berlina se bosta Pray verjetno podrobno pogovorila, posebno še zaito, ker sodijo, da tudi ZDA žele, da do razgovorov glede rru-'Pvne pogodbe z Nemčijo in Berlina. Prevladuje a-rnreč mnenje, da je Mac-nekakšen posredovalec "Stereeov zahodnih velesil. PRENEHANJE ALŽIRSKE VOJNE? Tuniški predsednik Bur giba Prejšnji teden pozval geneza de Gaulla, naj stori vse, j/*r je y njegovi moči, da se ^^eha vojna v Alžiru. Ge-ftOl de Ganite je dejal, da je ®bib Bur giba še edina oseb-ki glede tega vprašanja jkk0 še nekaj stori. Tuniški J^odsednik je napovedal pomembne koncesije v korist £u®noije, če bi prišlo do re-alžirskega vprašanja. Ttnig jg pripraven odstopiti g.aoiciji pomorsko oporišče v tnlerti, če bo še do konca le-^t-tega leta prenehala vojna. VREME 28. II, močne padavine, k b°do prešle v sneg, hkrati ^ la«topilo zimsko hladno vre->e®' V nadaljnjem suho In spr-hiralo, pozneje pa postopno Okoli 8. marca zopet ^adttev , padavinami ln sne-do niši n. OBČINSKA KONFERENCA SZDL V HRUSTI SZDL-VSELJUDSKI PARLAMENT Nedeljska občinska konferenca SZDL, ki se je je mimo 8‘evilnih delegatov ki ostalih gostov udeležila tudi tov. Mirna Zupančičeva, članica 00 SZDL Ljubljana, je bila uspešna. . Njena vrednost je bila v bogastvu misli in napotkov za bodoče delo organizacij Socialistične zveze V referatu predsednika tov. Klanjška in v ploditi razpravi je bila poudarjena zlasti pomembna vloga Socialistične zveze kot vseljudskega parlamenta, v katerem morajo priti do izraza vse napredne težnje. O tem je govorilo tudi poročilo tov. Vizoviškove, iz katerega je balo moč razbrati, da je bilo v preteklem obdobju mnogo posvetovanj , sestankov in podobnih delovnih s kupov, sklicanih na pobudo Socialistične zveze ob vseh pomembnih akcijah. Takega usmerjevalnega dela v okviru Socialistične zveze pa bo moralo biti v prihodnje še več. V zvezi s tem je treh® zabeležiti razpravo sekretarja obč. komiteja ZK tov. Orožna, ki je govoril o razmejitvi dolžnosti med množičnim sestankom Socialistične zveze in zborom volivcev, Po njegovem mnenju se delo odbora ne bi smelo omejiti samo na poročilo odbornika, ampak bi moralo orno.' gočiti vpliv državljanov na celotno komunalno gospodarstvo. Na zboru volivcev bi morali razkriti volivcem razne predloge in variante za reševanje posameznih perečih problemov, da bi izmed njih Izbrali najboljše. Množični sestanek Socialistične zveze pa naj bi politično usmerjal delovne Hudi, da bi se 1 na zboru volivcev i drugih samoupravnih družbenih organih znalt opredeliti za najnaprednejša stališča. Konferenca je precej obširno razpravljala tudi o problemih industrije, ki sl v hrastnišk; KEMIČNA TOVARNA V HRASTNIKU bo letos povečala vrednost proizvodnje za 150, milijonov dinarjev občini prizadeva, da se irkoptje iz težav, kot bo zastarelost, izrabljenost in podobno. Koristno dopolnilo diskusije o teto vprašanjih je bilo poročilo predsednika občine tov. Brečka. Rečeno je bilo, da je zaradi obnove industrijskih obratov zastalo reševanje marsikaterega perečega komunalnega problema, vendar se temu ni delo izogniti, ker je nadaljnji obstoj podjetij življenjsko vprašanje hnagfcniških delovnih ljudi. Hkrati pa je bilo poudarjeno, da reševanja akutnih komunalnih problemov vseeno ne bo mogoče odlagati v nedogled. V zvezi s tem je treba pozdravita pripravljeno« hrastnšške mladine, da organizira 3—4 mladinske brigade in v prostem času gradi cesto skozi naselje. Udeleženci konference so obširno obravnavali tudi probleme kmetijstva, V razpravi je izstopalo zlesti opozorilo, da je trebe storiti ustrezne Ukrepe ze boljše izkoriščanje opuščene »Ai slabo obdelane zemlje. Govorili so tud; o tako imenovanih polproletarcih, ki se bodo morali odločiti za kmetijstvo ali za industrijo, ker je v obeh gospodarskih vejah potreben cel človek, ne pa tAkafca dvoživka, ki ni ne industrijski ne kmetijski .delavec. PRED IV. KONGRESOM ZKS VELIKE NALOGE tekajo osnovne organizacije ZK v zagorski občini pred pomembnim političnim dogodkom V nedeljo so s« zbraij sekretarji in sekretariati zagorskih osnovnih organizacij ZK, da bi določili vse potrebno za pospešeno dejavnost zagorskih komunistov pred IV. kongresom ZK, Kot je znano, bo nacionalni kongres ZK junija ls-tos v Ljubljani. Osnovne organizacije bodo morale pred kongresom opraviti tudi letne konference in izvoliti nova vodstva. Občinski komite ZK sodi, da morajo dati letne konference osnovnih organizacij ZK odgovor na vrsto vprašanj, predvsem pa morajo oceniti dejavnost komunistov v organizaciji in na terenu. Le tedaj, če bodo vodstva osnovnih organizacij kritično ocenila preteklo dejavnost in na podlagi razprav sestavila realne programe dela, je moč pričakovati v bodoče večje uspehe. Pred kongresom ZKS pa bi morale osnovne organizacije tudi vsestransko povečati svojo dejavnost in se zavzeti predvsem za poglobljeno politično in družbeno delo svojega članstva. Posebno pozornost bodo morale organizacije še nadalje posvečali nadaljnjemu sprejemanju novih članov v vrste ZK, Doslej so posamezne organizacije sprejele že vrsto tovarišev in tovarišic v članstvo, res pa je, da bi še mnogi tovariši, ki se družbeno pridno udejstvujejo, morali postati člani ZK, Prav pa bi bilo, da b[ osnovne organizacije še drugače pričakale JV. kongres ZKS in s svojo povečano aktivnostjo dale svoj prispevek k pomembnemu političnemu dogodku slovenskih komunistov. V Zagorju bo le ena osnovna organizacija, ki šteje nad sedemdeset komunistov, volila delegata za IV. kongres ZKS. Vse ostale organizacije bodo po svojih delegatih na občinski konferenci, ki bo predvideno prvo polovico aprila, Izvolile še ostale delegate, Sekretarji zagorskih osnovnih organizacij ZK »0 razpravljali še o praznovanju 40 - letnice KPJ, Domenjeno je btlo,». da bodo vse organizacije Imele v ■ prihodnjih mesecih sestanke, ki bodo v celoti posvečeni vlogi in poti. KPJ. Na ta način se bodo člani najbolj neposredno seznanili z razvojem Partije in njeno velikansko vlogo za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Vse osnovne organizacije imajo pred IV. kongresom ZKS precej odgovorne naloge. Povsod tam, kjer bodo sekretariati skrbno pripravili letno konferenco in izluščili i* dosedanje dejavnosti dobre in slabe strani, bodo konference dejansko prispevale k nadaljnji rasti vsestranske politične vloge, ki jo imajo komunisti v družbenem življenju. To pa bo najboljše jamstvo, d« bo tudi občinska konferenca ZK vsestransko uspešna. (v) Ko je bila beseda o splošnih izobraževalnih nalogah Socialistične zveze," je bila poudarjena tud) potreba ustanovitve stalne delavtke unlveree, id tod posredno usmerjala rasne obtoke izobraževanja ali Pe jih tud) sama neposredno organizirala. Zastopnik Ljudske mladine pa je predlagal »klicanje posvetovanje vodstev afldtivx>v LMS in društev, na katerem bi #e pogovorili o tem, kako vključiti vso mladino v društveno dejavnost. K besedi se je prigleetie te tov. Mirna Zupančič, k.-; je pozdravila konferenco v imenu okrajnega r“l Pri vsakem filmskem lepaku Pripombo »mladini primeren« »mladini neprimeren«. Prav! Trbovlje v soboto zvečer. V gledališki dvorani Delavskega doma so se mladi In stari ljubitelji glasbe navdušili nad zvoki Delavske godbe in Gunzkove-ga zabavnega orkestra, drugi pa so v sosednji — kinematografski dvorani — potovali z italijanskimi filmskimi snemalci na »zgubljeni kontinent«. V zgornjih Trbovljah je Fernandel v »Štirih korakih v oblake« spet navdušil številne ljubitelje filmske umetnosti. Na rešilni postaji smo zvedeli, da je bil ta popoldan in večer rumeni mercedes osemkrat na poti skozi Trbovlje, ostale zasavske kraje in Ljubljano. — Postaja LM ni imela posebnega dela.. — Gledališče Svobode - Zasavje pa je z uspehom gostovalo s »Prevaranim soprogom« na Kleku. — Na sliki: Delavski dom ob 21. nri. (Foto: Milan Cerinšek) DO KAM Se enkrat: Povej mi, koliko ješ, in povedal ti bom, kolika časa boš živel 0 Družbena pre- hrana se lahko razširi Tam, kjer je dobra volja - mnogo uspehov med Sevnico in Trbovljami? Še kaže, da včasih te pripora-““Izkoriščajo na račun boljšega •asiužka, C-l V velikem prostoru s pogrnjenimi mizami prijetno diši. Roke z žlicami segajo v krožnike pred seboj. Ljudje v delovnih oblekah. Smo v eni izmed dobro urejenih obratnih menz v Sevnici. Delavci in delavke »Jugotani-na« so zadovoljni s svojo kuhinjo. »Leto dni že malicam tu,« pripoveduje starejši delavec. Kaže na jed. »Seveda je dobra, kaj boljšega s j sploh ne morem zamišljati za 30 dinarjev,« dodaja, in drugi okoli mize mu pritrjujejo. Vprašam ie delavke. »Včeraj smo imeli telečji zrezek, danes imamo zelje in makaronovo meso. Dobro in poceni. Delavci so me brezpogojno prisilili, da sem sedel poleg rjiih in poskusil njihovo malico. Meso z materni, zelje, pa ša itedaten kos kruha, je predstavljalo skoraj preizdaten obrok. Niti najmanj nisem sumil v odkritost besed, ki sem jih malo prej slišal. V Sevnici so začeli rano reševati vprašanje, družbene prehrane, kot najprimernejši način pa se jim je zdela prav priprava cenenih in izdatnih malic v podjetjih. Zdaj v Sevnici ni večjega pa tudi manjšega podjetja, ki ne bi imel toplih obrokov malic. Sodba o njih pa je povsod enaka. Koristni so! Precej manj je raznih želodčnih In ZANIMIVO IN POUČNO drugih obolenj. V Sevnico se vozi ali pa prihaja peš na delo mnogo delavcev iz okoliških krajev. Ti so bili nekoč navezan.! zgolj na m-nzlo in nezadostno hrano. Podjetja imajo ne glede na denarni znesek, ki ga dajejo za kritje stroškov pri menzah, brez dvoma velike koristi, tako v razpoloženju ljudi, kakor tudi neposredno v proizvodnji. Zdaj vidijo glavno nalogo v tej smeri — nadaljnje številčno povečanje uživalcev toplih malic. Kako pa v Trbovljah? Kuhinja gospodinjskega centra, ki je doslej edina predstavljala tako. imenovani »odprti« obrat družbene prehrane, je zadnje čase zaradi čedalje manjšega števila abonentov tik pred razsulom Ob njej se je v tem času porajala nova. sodobno urejena delavska restavracija ns Barbari s 85 abonenti in dnevno zmogljivostjo 250 oseb. Tudi gradbinci SGP »Zasavje« so dobili las-no menzo. Ce dodamo k temu še tople obroke malic v Elektrarni, Ul zadnje čase tudi v Cementarni, smo povedal! vse. Stanje seveda ne more nuditi samozadovoljstva. Tako občinski sindikalni svet kot mladinske organizacije, so že nekajkrat načela to nerešeno NA STRANSKEM TIRU Zadnjič sem kramljal z nekim 5r®dsednilkom hišnega sveta. To-t“ ™Xi je, kako grenka da Je Akcija »starešine« stanovanj-_ 6 hiše. Pripovedoval je, kako J* stanovalci največkrat kar tobarriirajo1 z neštetimi proš-željami, zahtevami ]n za popravilo oken, vrat, r^hojev. štedilnikov, žlebov In briih stanovanjskih potreb-n. Bolj iko j im dokazuje, da 6 red štev, slabše je in bolj * P^tlJo, da naj na upravi «°va«jSke skupnosti razloži potrebe. Tisto večno planje kljuk na upravi sta-Pt-^Pjrikc skupnosti da mu že je , aa in vse bolj premišlju-težav 8toT^’ ^'a ko konec si^Sal sem mu, naj skliče ihn nek vsek stanovalcev in vit, Pojasni, kaj morejo napra-kai k. Parano najemnino, in j, ki lahko uredili sami. To mi «01-11 ln nekaj dni kasneje 8eg., Pripovedoval, kaj je do-1 na posvetovanju. nobenega večjega g. lora, so se stanovalci (beri čajJ^ke) zbrale kar na ve-trettT1' v Prvem, drugem in ke,teV".m nadstropju. On dn nest^ 1 člani hišnega sveta eo •oži, spodaj na prostem. Razlit^. je, koliko denarja lik Jih mest, ker bi s tem lahko nekoliko zvišati tarifne postavke, predvsem jamskih delavcev. Ce pa bi se vsi prizadevali izkoristiti vse notranje rezerve v podjetju, bi, kot je bilo poudar. jeno, lahko mnogo prihrantji in • tem zmanjšali režijske stroške proizvodnje. Dejansko velja to ©pokorilo resno upoštevati, kajti samo pri lesu bi lahko na leto prihranili, če bi izrabili vse ostanke, precej milijonov. Kajpak pa bi, kot rečeno, če bj izdelali nov tarifni pravilnik po analitični oceni delovnih mest, lahko zvišali nagrade predvsem jamskim delavcem, ker ti največ pripomorejo k uspešnemu izvajanju proizvodnega načrta. Zanimivo pa je, da ostali rudniki ne soglašajo s tem, da bj se izdelali novi tarifni pravilniki na podlagi »nalit ične ocene delovnih mest, ker imajo določene težave in ker niso teh dokumentov tako ■etančno Izdelali, Vse kaže, da bo moral organ ■pravljenja v tem podjetju še večkrat sesti za mizo in proučiti vse možnosti za izdelavo takšnega tarifnega pravilnika, ki bo upošteval priporočila sindikatov in dejansko stimuliral tiete delavce, kj največ doprinesejo k uspehom podjetja. Občinski sindikalni svet v Zagorju pričenja ta teden široke razprave o pripravah in Izdelovanju novih tarifnih pravilnikov. Najprej bodo o teh pripravah govorila vodstva sindikalnih organizacij, nato pa bodo le-ta organizirala razprave v vseh delovnih kolektivih. <▼> V preteklem letu je društvo kupilo razen drugega tri motoma kolesa za epeedway dirke. S tem je omogočilo domačim tekmovalcem udeležbo dirk po vsej Jugoslaviji. V dveh tečajih za voznike motornih vozil so usposobili 2S kandidatov, od katerih Je bilo 21 pripadnikov predvojaške vzgoje. Se vnaprej bodo skrbeli za vzgojo mladih kadrov, zato se je center za predvojaško vzgojo odločil, da bo dal na razpolago nekaj svojih prostorov za tehnično vzgojo mladine In jih tudi primemo opremil. Skoraj vsi kovinarji, ki bodo letos končali tretji letnik vajenske šole. bodo v februarju začeli obiskovati šofecsui tečaj in končno opravili tudi Izpite. Omeniti je treba, da so vsi tečaji, ki jih prireja AMD Videm-Krško, zelo kvalitetni, ker je na razpolago dober predavateljski kader. Društvo Je poskrbelo tudi za vzgojo športnih funkcionarjev. Na zadnjem seminarju se Je usposobilo 11 kandidatov, tako da ima sedaj že 14 izprašanih športnih funkcionarjev, » katerimi je mogoče brez tuje pomoči organizirati ln voditi kakršnekoli avto-moto prireditve. Ob tej priložnoeti Je predsednln AMZS pohvalil pet članov društva, Ifl so kot inštruktorji sodelovali na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti in prirejali tečaje za mlade graditelje. 69« PIONIRJEV JE OPRAVILO PROMETNE IZPITE V začetku preteklega leta Je AMD izvedlo po vseh šolah občine Videm-Krško prometne krotke v katere se je vključilo okrog aooo pionirjev. Ti to k seznanjali • prometno vzgojo, ob zaključku pa so opravljali izpite. 460 jih Je prejelo bronaste, 230 pa srebrne značke AMZ Jugoslavije. Uspeh je velik, saj bi težko našli med šoloobvegno mladino otroka, ki mu pomen in važnost prometnih znakov ne bi bila znana in ki ne bi bil seznanjen tudi z ostalimi cestnoprometnimi predpisi. Razen tega so se pionirji urili še v urejevanju cestnega prometa. N« zboru so ugotovili, da ni dovolj vzgajati le šolsko mladino, temveč bo treba skrbeti tudi za prometno vzgojo odraslih, Zato naj bj s pomočjo sindikalnih organizacij Izvedli razna predavanja, kjei; bi jih seznanili in to zlasti kolesarje, z najosnovnejšimi cestnoprometnimi predpis1 bo svojo dejavnost razširilo na t« način, da bodo po vaseh Izvedli traktorske tečaje ln tako usposobili kmečko maldino ln oetale na vasi. -* Pred dnevi so na Izlakah opravili tečaj za strojnike gasilskih motornih brizgalk. Organizirala ga je OGZ Zagorje. Obiskovalo ga je 28 mladih gasilcev iz 13 gasilskih društev v občini. Predavanja so bila iz motoro-znanstva in elektrike. Tečaj je potekal v ziajlepšem redu. Videti je bilo, da se mladi fantje res zanimajo spoznati se z delovanjem motorjev. Toliko o poteku tečaja. — In kaj so pokazali izpiti? Prejšnjo nedeljo $o tečajnik! opravljali izpit iz prakse. Vsak slušatelj je moral na motorki pokazati, kaj je treba, da pravilno deluje. To so skoro vsi izvedli. — Popoldne pa je bil izpit iz teorije. Tem je prisostvovala 4-člansk* komisija. Med gosti pa je bil tudi član OGZ Zagorje tov. Jože Turk. Pred izpitno komisijo so ‘prihajali po štirje fantje. Vlekli so listke in odgovarjali. Pravo presenečenje je bilo, da so tečajniki v nekaj dneh pridobili toliko znanja, da eo lahko odgovarjali na vprašanja, in to kljub tem)«, da je bilo med njimi toliko kmečkih fantov, ki s stroji še niso bili prav nič upoznani. In zaključek izpitov? — Vsi so jih opravili z uspehom, dva pa celo odlično. Zato je bilo veliko zadovoljstvo med voditelji tečaja. Ob koncu pa so ob zaključnih govorih članov izpitne komisije še Izrekli željo, da bi tečajnikom znanje, k j so si ga pridobili, koristilo in da bi ga v praksi v društvu vei s pridom uporabljali. M. G. zdaj za kakih dva tisoč prebivalcev. Med največje kraje v Polšniških Dolomitih štejemo Polšnik, kjer imajo lepo šolo. Imajo tudi trgovino, ki jo upravlja trgovsko podjetje -Tišje- iz Smartna pri Litiji, 'n kmetijsko zadrugo, ki je v sestavu KZ Sava' pri Litiji. Na Polšniku deluje nadalje turistično društvo, ki je precej marljivo. Kraj ima vse pogoje za turistični razvoj. — Naš sodelavec je obiskal te kraje v petek, 20, februarja. Vsa dolina je bila še v megli, Polšnik pa je bil že v soncu. V gostilni Juvan, kjer je odlična postrežba, je bilo nekaj izletnikov več dni- Prišli so na izlet iz Ljubljane in ker jim je ^ila pokrajina povšeči, so ostali na Polšniku kar nekaj dni. Bili so navdušeni nad lepotami našega Zasavja in so s1 izmislili celo pesem: -Ne grem domu. na Polšniku je prelepu ...« Pepčevi spomini Peljem se v trolejbusu. V ka- »Kaj ste rekli?« me Je ne-i terem mestu, ni Važno. Voz je umno pogledal. bil prenapolnjen. Zraven mene stoji v trolejbusu dražestna ženska. Ne več posebno mlada Takole okrog petintrideset sem ji prisodil. Imenitna ženska, vam rečem! Okrog vratu je imela lepo krzneno boo. na rokah pa fine usnjene rokavice ter kakšnih pet aJi šest malih zavitkov v svilenem papirju, kakor pač mestne ženske, ki se proti poldnevu vračajo z naku pov domov. Na njenem lepem obrazu pasem svoje oči. Morda me vznemirja tudi njen nežen parfum. Gledal sem po trolejbusu, kje bi našel zanjo kak sedež. In res: pred menoj sedi neki osemletni paglavec. Iz sode prihaja. To sem opazil po njegovih rokah, ki so bile umazane od črnila. Prav široko je sedel na svojem sedežu. Sklonim se k njemu in mu rečem: »Sto dinarjev dobiš, če sc umakneš s sedeža tistile dami!« »Na, tu imaš sto dinarjev, če ponudiš svoj sedež gospe.« Sto dinarjev je menjalo svojega lastnika. Paglavec jih je vtaknil v hlačni žep, vstal . in galantno ponudil dami svoj prostor. Dama je zmedena, kajti slišala je najin pogovor. »Oprostite, kako naj vendar zasedem prostor, ki sto ga plačali?«, je rekla in zardela od zadrege. »Hotel sem dati temule smrkavcu samo lekcijo, da se vljudnost v življenju splača! Mogoče mu bo to v življenju kdaj koristilo.« Dama se mojim argumentom seveda ni mogla upirati. Zahvalila se mi je za pazljivost in sedla na fantkov prostor. »Poslušaj, sinko, si se tovarišu zahvalil za sto dinarjev, ki ti jih je dal?« Neznano - zanimivo P0N0VIČE -turistični center Lansko leto so ustanovili v Litiji turistično društvo, ki pa se vse doslej ni moglo razmahniti, čeprav je bit lanski odbor sestavljen iz znanih naših organizatorjev. Lansko leto niso zbrali niti kaj prida članov. Novi odbor je začel zdaj z osveženim elanom. Te dni bodo povabili vrsto občanpv lz Litije in okolice k pristopu, za vtjis v društvo pa bodo zainteresirali tudi razna podjetja jn ustanove. Na prvi seji sredi februarja so st že postavili konkreten delovni program. V prvi vrsti bodo skušali ustanoviti na Ponovičah turistično gostišče, kjer bo gostom na razpolago nekaj stanovanjskih sob, uredili pa bodo tudi kuhinjo in menzo. Na Ponovičah so prav lepi prostori za sprehajališče jn prostori za camping. a tudi udobno obrežje za kopanje. Tu se bo lah-ko razvila tudi postaja za vodni šport, zlasti za kajakeše in veslače, ki prihajajo v naše Zasavje iz ljubljanske smeri. — Ko je novi odbor pretehtal vse okoliščine okrog Izletniške točke na Fonovi-čalt, sta mu obljubila vso pomoč tudi direktor ponoviškega posestva tov. ini. Ludovik Vrhovec jn predstavnik ljubljanske turistične zve-ze tov. Janez Pirnat, ki se je zad- njič udeležil občnega zbora litijskega turističnega društva. O Ponovičah kot turistični točki Je podal ugodno oceno stari prijatelj zasavskega turizma tova. riš dr. Fran Vatovec iz Ljubljane. Odbor društva v Litij; je sklenil prirediti večji propagandni izlet na Ponoviče ob letošnjih prvomajskih praznikih. — Ker je ta kraj ob glavni zasavski cesti in leži med železniškima postajama Litija in Sava, ima tudi primerne železniške zveze. Turističnemu društvu želimo pri lepem načrtu kar največ uspehov. Dijak ustrelil vidro V reki Savi živi tudi nekaj vider, ki jth štejejo ribiči za velike sovražnike ribjega sveta. Ribiči In lovci preganjajo to požrešno divjad, ribiči s pastmi, lovci pa s puškami. Vendar le redkokrat uplenijo vidro, ker Je zelo prebrisana zverina, ki se dobro giblje po suhem in plava v vodi. Nekateri lovci zasledujejo vidre že po več desetletij, a doslej še niso ujeli nobene. Zato je vredno zapisati e veliki sreči mladega litijskega dijaka Petra Lebingerja, ki jo je dočakal v letošnjem februarju. Nekega jutra Je fant odšel z do. ma še ob hudem mrazu, ker se Je namenil na divje race. Teh je bilo v letošnjem februarju ob na- POLŠNIK Ob zadnji preureditvi občin in okrajev je dobila Litija spet nekaj novih predelov. Mejo so potegnili v dolino Sopoto, v smeri proti Radečam. V sestav litijske komune pa so zdaj vključene ie štiri nove Sole: Polšnik, Mamolj v Polšniških Dolomitih ter šola v Dolah pri Litiji in šola Gradišče pri Dolah. Litijska občina je narasla POD ČRTO # PO TUJINI — Japonska agencija K joda je sporočila, da se v trgovski izmenjavi med Japonsko in Kitajsko zamenjali blaga v vrednosti 100 milijonov ameriških dolarjev. Navzlic poslabšanju odnošajev so povečali Izvoz v preteklem letu za 15 odstotkov, Kitajci so povečali svoj izvoz na Japonsko za 22 odstotkov. s PO DOMOVINI — V filmskem studiu Barandovo v Pragi so te dni končali snemanje jugoslovanske - češkega filma »Zvezda potuje na jug«. Film sta Izdelala producentska skupina Šmida—Kune iz Parandova In Lovčen—film iz Budve. V njem sodelujejo češki in Jugoslovanski igralci, v glavnih vlogah pa nasšopatto Gordana Miletič, Jota Gregorin ln Ljubomir Vidič ter znani češki Igralec Rudolf HruščinsM. Slednjič načrtno Prizadevanja, da bi tudi v zasavskih občinah ustanovili izobraževalna središča, so končno le uspela. Navsezadnje so občinska politična in druga vodstva le spoznala, da smo pri vzgoji odraslih ie precej zamudili in da bi vsakršno odlašanje utegnilo povzročiti škodljive posledice. Jalovo prerekanje, kdo naj se ubada s tem delom, kdo je odgovoren za vzgojo odraslih, se je slednjič le izkristaliziralo: za to stran družbenega udejstvovanja smo odgovorni vsi. Če torej hočemo na delovnem mestu, takšnem ali drugačnem, imeti vsestransko razgledanega im. sposobnega proizvajalca, mu moramo zagotoviti normalno izobrazbo in seveda zavest, da bo le z večjim znanjem, večjo usposobljenostjo še bolj kos svojim nalogam. Če hočemo, da bodo naši ljudje razumeli in pomagali razvijati družbeni mehanizem, ga moramo za to usposobiti in mu dati na razpolago vse možnosti, da bo znal družbeni mehanizem ne le zagovarjati, marveč mu pomagati, ga pospeševati. Prav tako se je izoblikovalo mnenje, da moramo imeti za vsestransko usposabljanje določene institucije, ki bodo skrbele za vzgojo delovnih ljudi. Kot v mnogih slovenskih občinah, so »e tudi t) vseh treh zasavskih komunah odločili, naj opravljajo to delo DELAVSKE UNIVERZE, kajpak ob vsestranski podpori vseh političnih in oblastvenih činiteijev. Morda se za zdaj ne bodo vsepovsod odločili za to, da bi bile te ustanove poklicne, torej zavodi s samostojnim finansiranjem, važno pa je to, da bodo vsaj polpo-klicne in da bodo edinole delavske univerze združile vsa prizadevanja v čedalje večje pošolsko izobraževanje delovnih ljudi. V Ljubljani je bil prejšnji teden dvodnevni seminar za vodje teh ustanov. Organizirala ga je okrajna Ljudska univerza, udeležili pa so se ga med drugimi tudi vodje iz vseh treh zasavskih občin. Na seminarju so se udeleženci seznanili z osnovnimi pogoji f n potrebami delovanja delavskih univerz. To pa pomeni, da smo se tudi pri nas v Zasavju odločili za smotrno in načrtno delo na tem področju. Nič ne de, če uspehi ne bodo vidni že v prvem letu. To so seveda komaj začetki, bližnja prihodnost pa bo pokazala, da nam bodo te ustanove lahko preobraževale delovnega človeka v zavestnega proizvajalca in upravljavca, ki bo vsestransko razgledam m mnogo laže gradil stavbo socializma. (v) Novi športni dom - ntrip mladosti ...s izredno prisebnostjo je nekdo preigral nasprotnega igralca In s palico spretno i bliskovito naglico vod'l puok okoli gola, podal soigralca — že je pack v mreži. Sol, bravo, res lep zadetekl Hokej v Trbovljah? Da ln ne. Fantje eo sleer obor odeni s palicami, e katerimi podijo okrogle gumijasto ploščice, da ji človek komaj sledi s pogledom. Namesto drsalk pa se kar v copatah. Zakaj ne? Saj Jim ledeno ploekev uspešno nado-mestuje — parket. ■ Morda ete uganili, kje smo? Pred nedavnim so trboveljski športniki pridobili nov športni objekt — ■ telovadnico v domu zraven pomožnega Igrišča, zato smo namenili temu dogodku nekaj vrstic. V ta namen »mo se napotili na lov sa podatki v dom In najprej naleteli na omenjeni dogodek — na hokej. 8e dokaj hitro »me ugotovili, da »mo pravzaprav med našimi rokometaši, ki »o 4« dan ravno s hokejem nabirali kondicijo. Presenetilo pa nas Je, da med njimi ni dueti poznanih obrazov. No, ko pa se Je njihov trener Mal« malo ohladil — saj ee \>rl tej tako dinamični Igri vsak igralec temeljito oznoji — nam je pojasnil ln pomagal razčleniti več vprašanj. Seveda pa »mo najprej hoteli zadostiti naši radovednosti in si ogledati dom, V prvem nadstropja nam je hišnica pokazala sobo, kjer domuje strelska družina, potem prostor za namizni tenis, ki pa je za sedal samo šele garderoba oziroma slačilnica. V pritličju pa so zraven telovadnice, ki meri po naši ocenitvi 15 X 16 m, še kopalnica e prhami in dve garderobi. »Zal pa so tla le betonirana, pa tudi druge pomanjkljivosti bo treba odstraniti,« — je dejal gospodar tov, Lenoiuni. — Spodaj je še precej velik prostor, namenjen za zhrambo telovadnega orodja, je pa trenutno napolnjen « premogom. — Telovadnica je skozi ves teden zasedena. Tu trenirajo nogometaši, rokometaši, košarkarji in drugi. Vei p« so zelo zadovoljni, saj so končno le prišli do lastnih, čeprav skromnih prostorov za zimske treninge. »Sicer smo malce na tesnem, toda fantje eo vseeno zadovoljni ln tudi disciplinirani, samo... No, bom kar povedal: kadar fantje trenirajo znnaj, pa tudi v telovadnici, se precej prepotijo, pe bi bilo dobro, če bi po kopanju dobili kakšen požirek čaja. Drugače pa Je vse lepo v redu,« nam Je na koncu dejal gospodar. — Prepustimo končno besedo upravnemu odboru društva. Omenili »mo ie, da je ta dan »okupirala« rokometna sekcija. Moški vadijo trikrat na teden — enkrat z raznimi igrami nabirajo kondicijo, drugič vadijo z žogo, izpopolnjujejo tehniko rokometne igre itd., tako da Je njihovo športno življenje res razgibano. — Povprečno obiskuje redno treninge okrog 18 Igralcev, in to povečini novi, mladi fantje, ki so vestni In zelo disciplinirani. Lepo in zelo razveseljivo, kaj ne? Pa še nekaj, kar moramo omeniti. Kakor kaže, pri rokometni sekciji ni več »ženskega, problema«, saj petnajst mladink redno obiskuje treninge, ki jih vodi Toni Vanelli in pa — seveda — Maks, ki pravi, da je Pri ženskah dovolj zanimanja za to športno vejo In bi lahko vzporedno vzgajali več ekip. če. .. Pač ni dovolj prostora, ljudi, opreme Itd. — Sicer pa je dovolj razveseljivo dejstvo, da so se končno le premaknili z mrtve točke. Upamo, da bo vnaprej Mo laže ln hitreje. Torej dom je dograjen in življenje v njem teče z mladostnim poletom. Koristno ln zdravo razvedrilo za mlade ljudi. Nekateri so vključeni v to utripanje, drugi ne vedo dosti o tem ln nekje ob strani zapravljajo mladost. Pomagajmo, saj le naš cilj — čimveč mladih ljudi vključiti v šport In telovadbo. L, V. ši rekj precej. Mladi lovec Peter se je popeljal od reki Savi s kolesom, Ko je dospel v bližino Be-denovega mlina, je ugledal v reki kosmato žival. Previdno se Ji je približal s puško in je ugotovil, da ima pred seboj — vidro. Pla-vačica pa ga je menda že ovohala, zato je planila v sipine. Zato se ni mogla takoj potopiti v globino in se skriti pred neljubim jutranjim izletnikom. V strahu pred lovcem je potisnila glavo v vodo, hrbet pa ji je štrlel iz vode... Medtem se Je mladi lovec že pripravil na strel in ko je sprožil, se je Sava pordečila. Zadetek Je bil zanesljiv. Vidra je obležala v tolmunu obstreljena, nato pa Je je mladi lovec srečen potegnil iz vode. Ustreljena žival je zelo lep primerek in je tehtala 16 kg. Koža vidre je v februarju najbolj dragocena, ker ima takrat najbolj gosto dlako. Vidrina koža velja zdaj najmanj 8 tisočakov. — Mlademu lovcu so čestitali k posrečenemu strelu tudi njegovi starejši tovariši, ki doslej še niso imeli take sreče kakor mladi Peter Lebinger. Srne na Gradišču V Zasavskem tedniku smo dne 20, februarja poročali o srnjadi v Zasavju. O tem članku so se po-hvalno izrekli številni bralci, ki jih zanima življenje naših gozdnih štirinožcev in radi berejo zgodbe iz naših revirjev. O številnih srnah, ki žive okrog hribovske vasi Gradišče nad Litijo (v smeri proti Mamolju in Polšniku), je pravil zdaj našemu litijskemu dopisniku tov. Leopold Gracer. ki je bil 40 let ključavničar in strojni mojster v Strojni tovarni v Trbovljah, zdaj pa živi na Skebetovi domačiji, nedaiec od središča vasi. Kot zaveden zasavski delavec bere tovariš Gracer stalno naš tednik m tako spremlja dogodke po dolini. Gracerje obiskujejo v njegovem gorskem svetu tudi prijatelji iz Trbovelj in ostalega Zasavja. Ta svet okrog Gradišča je poln idile. H. Gracer-jevi hiši prihajajo tudi sme, poleti ln pozimi. Poleti mu roko-mavhajo solato, ki jo ima na vrtu poleg hiše, priklatijo ’ pa se tudi na posevke na njivo Globočjak, nedaleč od hiše. Gracer pa jih ne preganja, ker uživa ob srečanjih s srnami. Oprosti Jim tudi Škode, ki mu Jo delajo na vrtu ln njivi. — Našemu dopisniku je Izpovedal takole: »Vse. kar živi, mora jesti, srne pa tudi, čeprav hodijo na moje posevke in mi delajo škodo. Včasih pride k hiši tudi po šest srn hkrati, kar je tako lepa slika, da poplača vso škodo. Tu in tam se jim približam, pa niti ne zbeže. Saj ne zbele niti pred gospodinjami, ki Jih s kričanjem pode z njiv po hribovskih vaseh. Kdaj pa kdaj prekrije kakšna gospodinja solato, korenje in drugo z deskami, da bi zavarovala pridelek pred požrešnlcami. Pa se srne znajdejo, odrinejo deske in se najedo do sitega. Divjad ve, da Ji kmetje ne store nič hudega pa to naklonjenost izkoriščajo.« — Tako preživlja jesen svojega življenja Polde Gracer n* prijaznem Gradišču. ŠAVNA PEČ Pred dnevi je bil v Savni peči sestanek SZDL za vasi Krnice, Podkrnlce in Savno peč. Predsednik vaške organizacije tov. Duraik je ob otvoritvi sestanka pozdravil navzoče člane in do*le goste, med njimi sekretarja občinskega komiteja ZK Hrastnik tov. Marijana Orožna, upravnika KZ Dol tov. Dušana Roša ln člane občinskega odbora RK e tov. dr. šlkovcem. Po opravljenih formalnostih je tov. Orožen navzočim obrazlo-žil naš perspektivni plan . na splošno, In to precej obširno, posebej pa še naš kmetijskih načrt, kjer je ob navedbi številk prikazal našo kmetijsko proizvodnjo ob uporabi modernih agrotehničnih ukrepov. Govoril je tudi o zlaganju zemljišč, » čimer zmanjšamo stroške obdelave zemlje. Tovariš Roš Je seznanil kmete o sodelovanju KZ s kmetovalci, s kooperacijo, ln to za vse vrste poljskih kultur. Navedel je, kaj ob kooperaciji vloži ln stori KZ In kaj Je naloga pogodbenika —' kmetovalca. Tovariš dr. Slkovec pa Je t*f vzočim obrazložil važnost organizacije Rdečega križa, predvsem s socialne strani. Tovariš lerlč je naprosil imenovanega, da bi jih še obiskal In Jim predaval o nastajanju bolezni raka. Zdravnik jim je obljubil, da >0» ho obiskal prihodnji mesec. P. M. »ZASAVSKI ■—-■—-■■'T. -—_: učča na Mavrovsko jezero in preko planin Bistra, “igla in Pljačkovice prihaja na Ohrid, natp pa preko Galičiče na Prespansko jezero. Od tu se nadaljuje na Pelister, Plakenske planine. Kruševo, Karadžico. Jako-Pioo to preko Kitke na Voden nad Skopljem. Pot je “plga nad 500 km. prehoditi pa Jo je mogoče v 30 do W dneh. Najnižja točka poti je visoka okoli 800 metrov: naj višja pa 2740 m. ® V Londonu so pred kratkim pripravili nenavadno »hkarsko razstavo. Na njej so bila zastopana izključno ®dla filmskih in gledaliških Igralčev. Skupaj so raz-*tavili nekaj nad sto del. , • Lovec Dušan iz vasi Velika Greda v bližini Vršca ®1 imel sreče: zajec, na katerega Je meril, je ostal nezadet. Zakaj? Dušan je v bližini nekega grma opazil z^iJča, ki je, ničesar sluteč, mimo stopal po jasi« j® hitro pivpravtl puško in mirno pomeril, da °i bil pogodek čimbolj natančen. Ko je bil pripravljen ha strel, je lz grma za njim skočil drugi zajec naravnost na puško, to pa je bilo dovolj, da se je ogroženi zajec rešil. -• V Bukarešti Je bil pomemben sestanek strokov-n)akov tako Imenovane romunske šole za podaljšanje JjJ-čnlh sposobnosti in odlaganje starosti človeka. Romunski znanstveniki eo že prej na različnih svetovnih zasedanjih vzbudili veliko pozornost javnosti z objavo svojih rezultatov pri delu za podaljšanje normalnega človekovega življenja. Romunska šola pod vodstvom akademika Parbona sodi, da je starost s svojim: znamenji neke vrste bolezen organizma, proti kateri se je moč uspešno boriti. Romunski učenjaki so iznašli tudi zdravilo za ohranitev svežine človeškega organizma. To zdravilo se izdeluje na bazi novokaina. Svoje uspehe so romunski znanstveniki praktično pokazati v . velikem bukareštanskem ' inštitutu »Parhon«, ki ima veliko število pacientov. Večina obiskovalcev tega inštituta je presenečena nad sposobnostjo in fizičnim videzom pacientov,, starejših od sto let. • Ameriško industrijsko podjetje North American Aviation, ki je zgradilo raketno letalo »X-1S«, Je pripravilo načrt za letalo »Super X-16«, ki bi moralo pre-važati človeka s hitrostjo krožnega' potovanja nebesnih teles, okrog 30.000 km na uro. Prve poskuse z *X-15« bi morali začeti člmprej in doseči brztoo 5,750 km na uro. »Super X-15« pa bi zgradili iz snovi, ki so odporne proti vročini in ki so' šele sedaj na razpolago v večjih količinah. Novo letalo bi moralo začeti letati čez dve leti. »Super X~1S« bi pognali navpično kakor izstrelek in bi moral dvakrat ali trikrat obkrožiti Zemljo, preden bi se vrnil v atmosfero. 9 Podatki, ki so Jih zbrali v mednarodnem gebfizičnem letu, znova potrjujejo mnenje meteorologov, da postaja zemlja toplejša. Direktor ameriškega klima-tološkega urada dr. H. E. Landsberg je izjavil: »O vzrokih s! še nismo popolnoma na jasnem. Neka teorija trdi, da so spremembe povzročili ljudje; plašč premogovega dioksida, ki obdaja zemljo kot posledica Izgo- revanja premoga, m olja, zadržuje izžarevanje zemeljske. toplote,< Drug; si razlagajo to z okrepitvijo sončnega izžarevanja.. Dr. Nadsberg je opozoril tud: na spremembo temperature v Antarktiki. Na Aljaski se ledeniki manjšajo. Led v arktičnem oceanu je le poi QO rosiBk ;aqap okto koncu 19. stoletja. Pristanišče v Spitzbergih je zdaj dvakrat dalje dostopno za ladijski premet kot v letu 1912. Na Laponskem je drevesna - meja v zadnjih 3o letih za 3 do 5 km napredovala prot,, severu. Podobne spremembe je opaziti tudi pri selitvah ptic in pri rasti nekaterih rastlin KAJ MORAMO VEDETI O JABOLK AH -V kleti ali shrambi Imamo še dovolj jabolk, na trgu pa jih je tudi še dovolj. Naj vam damo nekaj nasvetov, za kaj vse jth lahko porabite. Jabolka imajo nekaj zdravilnih lastnosti in Jih zdravniki že oti nekdaj priporočajo tako za shujšanje kot za rejenje. ZA SHUJSANJE: pred vsakim obrokom pojejte pol Jabolka ali celo Jabolko, S tem si boste nekoliko potolažili lakoto in boste jedli manj redilno hrano. ZA ZDRAVLJENJE ČREVESNIH BOLEZNI: Jabolka ’ lahko jedo tudi ljudje, ki sicer ne smejo uživati nikakršnega sadja. Jabolka imajo namreč tanin, ki je zelo koristen za obolelo sluznico črevesja. Jejte jih nastrgane ali Jih zelo dobro prežvečite. ZA KREPITEV ORGANIZMA: v' skledo stresite veliko žlico ovsenih kosmičev, ki ste jih preko noči namakali v treh žlicah vode. Dodajte sok polovice limone ln veliko žlico sladkega kondenziranega mleka. Potem nastrgajte k temu še celo jabolko z lupinami in pečkami vred. Posujte z zmletimi orehi ali mandeljni to jejte takoj. CE IMATE REVMATIZEM; pripravite sl čaj lz jabolčnih lupin. Peščico lupin (posušenih ali svežih) poparite z vrelo vodo. Pijte zjutraj in zvečer, Ce boste v sezoni Jabolka zbrali in sušili njihove lupine, boste skazi Vse leto imeli dovolj tega zdravilnega čaja. CE SE HOČETE ZREDITI: zmešajte dve jajci. 150 g moke in 35 g sladkorja v prahu'. Dodajte tri nastrgana jabolka ln zmešajte s pol litra ml^ka. Dodajte po okusu rum ali konjak in vlijte testo v ponev za pala-čtoket kjer ste poprej razbelili surovo maslo, ter specite v pečici. ZA POSPEŠENO ŠPORTNO DEJAVNOST V ZAGORJU PO SMERNICAH KONGRESA Kot smo že na kratko poročali, so se pred kratkim nekateri športni delavci in aktivisti ŠD »Proletarca« v Zagorju zbrali na posvet, ki ga je sklical občinski odbor SZDL, da bi Pregledali vzroke ohromitve društvenega delovanja in si zadali konkreten načrt, kako spet poživiti delo v vseh društvenih skupinah. Sestanek, ki so se ga polnoštevilno udeležili malone vsi povabljeni aktivisti in odborniki posameznih akcij, razen bivšega upravnega odbora društva, je v celoti razkril slabosti in pomanjkljivosti kot napake, ki se 'dečejo že daljšo dobo v društvu in ovirajo normalno delo. Predvsem bivše upravno vodstvo ni bilo kos svojemu delu. vsi delavoljni odborniki pa so, ko so spoznali, kam gre društvo, opozarjali na slabosti, vendar je bil njihov glas zaman. Tako je moralo nujno priti do enostranskosti in samovolje. O tem ali onem je odločal posameznik, kar pa je se bolj razdvojilo obstoječe sekcije. Treba je poudariti, da **dnje leto v društvu ni bilo malone nobenih mladih ljudi, zlasti ne pionirjev, celotno društveno delovanje pa se je zožilo na nogomet in deloma košarko. _ Društvo ima gostilno, za katero so .nekateri že od vsega Početka menili, da ne bo kdo ve kaj pomagala k vsestranskemu razvoju športne organizacije, čeprav so si obetali od nje precej finančnih sredstev, potrebnih za normalno delo je ali one športne skupine. Gospodarski odbor gostilne pa ni bil kos svojini poslom, zato še danes nihče ne ve, koliko dolga izkazuje gostilniško poslovanje. Razprava pa je razkrila še nekaj drugih pomanjkljivosti v društvu. Vsi udeleženci so se prizadevno ogrevali za odpravo teh in drugih slabosti in za takojšnjo preosnovo društvenih vrst in sploh športnega življenja v Zagorju, po naeej lih nedavnega kongresa telesne kulture v Beogradu. Izbrali ?o iniciativni odbor za pripravo občnega zbora, še prej pa izglasovali nezaupnico dosedanjemu upravnemu odboru, in sklenili poslati v gostilno posebno komisijo, ki naj pregleda Poslovanje. N« občnem zboru, ki bo predvideno prve dni marca, se bodo dokončno domefilli1, kbmu -l/.rtfčiti v upricV-** ijanje gostilno, vsekakor pa ne bo več v sestavu društva. Zatorej zagorska športna javnost, predvsem pa občinski odbor Socialistične zveze, pričakujeta od občnega zbora dokončen prelom in obračun z nič kaj lepo preteklostjo. Občni zbor naj bo sestanek vseh delavoljnih športnikov in vseh tistih, ki želijo društvu v bodoče več uspehov in plemenitega dela z zagorsko mladino, ki upravičeno upa, da bo v novih Pogojih našla več razumevanja za svoje želje in potrebe. Občni zbor pa bo moral izdelati tudi podroben program dela za vse obstoječe skupine in si začrtati osnutek dela, kako ustanoviti še vrsto drugih potrebnih športnovzgojnih skupin. Nekaj pa je nedvomno: »PROLETAREC« IMA VSE POGOJE ZA USPEHE. CE BODO V NJEM PREVLADOVALE ZDRAVE SILE. Ce bo dejavnost teh sil usmerjena na vzgojo mladega naraščaja. M huVuiV m imiija, uAu,j,> ninuu' '*«w v(i nvi llMmšmsirnšsši Je AMD Trbovlje izkoristilo vse možnosti? 'wl\ ‘{K W !, 'ij)W šasšiiiŠMišiimA Z enourno zamudo so v soboto, 21. t. m., opravili letni obračun člani AMD Trbovlje. Iz samega poročila predsednika Iva Korlm-ška, predsednika športne komisije in razprave smo lahko povzeli, da so bili v društvu vsi pogoji za večje uspehe, vendar jih niso izkoristili. v kraju je veliko število ljudi, ki bi se radi naučili voziti z avtom. Teh je okrog 500, Navzlic temu, da ima društvo dva avtomobila in da je v Strojni tovarni v Trbovljah še poseben krožek AMD, niso mogli priti vsi kandidati na vrsto. Možnosti so velike, zanimanja za to vrsto dejavnosti je mnogo, le delo upravnega odbora AMD bi moralo biti bolj kolektivno, ne pa da se z vsemi deli ubada samo nekaj ljudi. To Je tudi eden Izmed vzrokov, da so uspehi, ki jih je društvo 1 dosegalo v zadnjih letih in je bilo med najboljšimi AMD v Sloveniji, vidno nazadovali. Kljub temu da društvo ni izkoristilo vseh možnosti, pa se le-to vendarle lahko ponaša z določenimi uspehi. To so na primer .vsakoletne tradicionalne avto-moto dirke na progi Dim-nik-Katarina v Trbovljah, društvena ocenjevalna vožnja, »lov na lisico« ter sodelovanje na dirkah širom, pe Sloveniji in-sodelovanje na dirkah za prveifstvo Sfovhtnlje in Jugoslavije. Društvo ima v svoji sredi republiškega in državnega prvaka v kategoriji 175 cem, tov. Mirka Bi-vica, ki Je hkrati najuspešnejši tekmovalec društva. AMD Trbovlje si je za letos napravilo lep delovni program. Tudi to leto bodo 2. maja tradicionalne gorske dirke v Trbovljah, ki jih bodo povezali z ostalimi proslavami v počastitev 40-letnice KPJ. V načrtu je nadalje še več društvenih prireditev ter sodelovanje na avto-moto dirkah izven Trbovelj. Glavna naloga, ki so si jo zadali tia občnem zboru, pa Je vzgojitev kar največ tečajnikov za vožnjo z avtom oz. motorjem, da Jih uspo- sobijo za dobre šoferje — amaterje. Med ostalim je bil na primer sprožen predlog, da bi vsi, ki se vozijo z mopedom, opravili poseben izpit. — Po dolgem času je društvo končno le prišlo do prepotrebnih garaž — ln kar Je najvažnejše, dane so vse perspektive, da bo AMD Trbovlje lahko ponovno zaživelo in se-uvrstilo med najboljša tovrstna društva v Sloveniji. Naloge, ki stoje pred društvom, so velike, vendar Jih ne bo težko izpolniti, če ho med Mani vladala zavest, da so vsi kolektivno odgovomj za delo svoje organizacije. Consko kegljaško nrvenstvo Pričelo se Je tudi drugorazredno republiško tekmovanje v kegljanju, kjer med ostalimi tekmujejo tudi zasavska moštva Partizan (Trbovlje), Bratstvo (Hrastnik), »Brežice« in Proletarec (Zagorje). Tekmovalci bodo nastopili na 4 kegljiščih; tako bo tudi dvostezno kegljišče trboveljskega Rudarja odslej prizorišče tekmovanja conskih moštev. V nedeljo moštvo Partizana n) nastopilo, pač pa sta v Trbovljah pomerila svoje moči »Tržič« in Ilirija. Tržič Je dosegel 4.637, Ilirija pa 4.502 podrtih kegljev. (Rezultatov zasavskih moštev do zaključka redakcije te številke nismo prejeli.) REVIRSKI ŠPORT Nogomet ULJAN1K (PULA) : RUDAR 1:0 (0:0) Preteklo nedeljo Je moštvo trboveljskega Rudarja gostovalo v Ptuju, Tokrat so bili nogometaši “Udarja v gosteh pri Uljaniku, ki J® močnejši nasprotnik kot »Pu-“t”, saj je v Istrski coni v jeseni ^edel l. mesto. Gostje so nastopili z naslednjl-1*1 Igralci: Ahlin II, Amšek, Le-2*č. Hladnik, Lamovšek, Florjane, °orel, Majcen, Mak, Valant, “bavs, Jerše, Mrežar. — Revlr-<-0hi so precej dobro zaigrali ln Prikazali kvaliteten, nogomet. To Vella za Igro v ptfju, medtem ko s° bili pred nasprotnikovimi vrati »manj kvalitetni«, tako da Je žoga jmjvečkrat odletela mimo vratnic, “Kratka: v prvem delu Igre očit-na premoč, toda — brez gola. Začetek drugega polčasa je prl-jmdal domačim, a samo kakih 20 "Ghut, ker so gostje Igrali bolj “rambno. Ko pa so prejeli gol — Pravzaprav avtogol branilca ltu- rfria — se Je slika malce spreme-lll*. Pozneje Je Mak celo dosegel J?# Bo), toda sicer dobri sodnik Ka “1 Priznal. . Tekma Je bila ves čas zelo lepa Ul. mir, tako da so vsi igralci za-jr“stili lep vtis pri tamkajšnjem Porinem občinstvu. Rudar B : Proletarec I 4:2 Tekma v snegu Je bila precej ‘»nimava, zmaga Rudarja pa Je ir«tysem zaslužena kljub premoči »ostov ob koncu drugega polčasa. Košarka d*enska. ekipa trboveljskega Ru-pTria, kt tekmuje v l. slovenski hski ligi, preteklo nedeljo zara-I? Upadlega snega (svarila po Ra-Sru’ hi mogla z avtomobilom čez jjmjane na pot v Ljubljano. Kljub tUrhJjvner.ui obvestilu o tem Je »T”huvalna komisija vpisala re-f.)ttat: Ljubljana : Rudar 20:0 (p. •^nedeljo Je bil v telovadnici n,. Partizana v Trbovljah tur-»2, Šolskih košarkarskih ekip. e/naBala je ekipa državne glmna-1« Trbovlje pred rudarsko In 6nno šolo. Rudarjeve! podrli 6300 kegljev Moštvo trboveljskega Rudarja Je «l *• kolu H»«tn.nlln Aforlhnril nfl je podrli nič manj ko 6.666 klinov. Prav zaradi tega je praktično skoraj nemogoče, da bi Braniku lahko Se kakšna ekipa iz I. lige ogrožala prvo mesto. Rudarjeve! so sicer metali dobro, toda nekateri člani ekipe niso dosegli svojih običajnih rezultatov, kar gre predvsem na račun tujega kegljišča. Največje Število podrtih kegljev je dosegel Jereb (839), slede pa mu Rajtmajer (825), Kovče (811), Naraglav (795), Spec (785), Blatnik (767), Klenovšek (752), Zibre (726). Namizni tenis V domu trboveljskega Rudarja sta v prijateljskem dvoboju pomerila svoje moči Kemičar (Hrastnik) in domači Rudar. Pri članih je zmagal Kemičar z rezultatom 7:2, pa tudi mladinci in pionirji gostov so bili močnejši kot domačini. ROJSTVA BREŽICE: Antonija Komočar, Nova vas 12, hčerko; Ana Savrič, Sela 56, sina: Ana Potokar, Zupe-ča vas 12, mrtvorojeno hčerko: — Marija Starc. videm-Krško, sina; Alojzija Brezovšek, Senovo 170, sina; Terezija Levičar, Cesta 5, hčerko; Veronika Zajc, Videm -Krško, sina; Ana Boijak, Železno 95 — Šmarje, hčerko; Ana Stopar, Armeško 20. sina; Marija Malus, Mali Trn 12, hčerfko; Ana Pirc, Velika vas 13, sina. TRBOVLJE: Jožefa Spegltč, Tr- bovlje,. sina; Marija Škrinjar, Trbovlje. sina; Vera Halzer, Hrastnik, sina; Pavla Bregar, Semni-k, sina; Marta Klanjšek, Hrastnik, sina; Antonija Urbanija, Zagorje-Potoška vas, 'hčerko; Marija Smrekar, Trbovlje, hčerko; Alojzija Borlšek, Zagorje, hčerko; Julka top, Pod klim, sina; Marija Lukač, Zagorje, sina; Pavla Ko-rimšek. Zagorje, sina; Frančiška Mohar, Hrastnik, hčerko; Ivanka Hauptman, Trbovlje, sina; Vida Bizjak, Hrastnik, sina; Marija Kelner. Trbovlje, sina. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Naš Jedilnik vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske»nasvete« vsak delavnik ot> ItlsJ ‘Oddajo »Naši poelušajoi čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih to sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14,15. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 1. marca 1969 7.36 Poskočne melodije za nedeljsko jutro; 8.00 Mladinska radijska igra — Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 8.15 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši.. . 11.00 Melodije za razvedrilo; 11.35 Lucijan Marij a Škerjanc: Osem narodnih napevov; — 13.30 Za našo vas; 15.25 Dunajski valčki; 16,00 Milenko Sobar: Zaklad v beli pločevini (reportaža); 16.30 Iz torbe domačih melodij; 17.15 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana; 16.06 Skladbe za violino in klavir; 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe. PONEDELJEK, 2. marca 8.30 Zabavna ruleta; 9.00 Pisani zvoki z' Dravskega polja; 9.20 Umetne pesmi poje Ženski vokalni kvartet; 8.40 Stare melodije v. novih 'priredbah; 10.35 S popevkami po Evropi; 11.06 Radijska šola za srednjo stopnjo; Drobna doživetja; 12.00 Slovenske narodne; — 12.25 Popevke se vrstijo; 13,30 Majhni ansambli igrajo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Spar-tak; 17.10 Popevka tega tedna; — 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.15 Poje Akademski oktet; 18.30 Športni tednik; 20.00 pisan spored zabavne glasbe. TOREK, 3. marca 8.05 Prizori iz manj znanih oper; 9.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 10.10 Zbor RTV Ljubljana pred mikrofonom; ■ 10.30 Havajski zvoki; 10.45 Za dom in žene; 11.16 Veseli godci vam igrajo; 11.30 Oddaja Za otroke; 2.00 Veseli zvoki; 13.30 Pri ljubljene skladbe za violino igra Uroš Prevoršeik; .14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehhi-ke; 15.50 Humoreska tega tedna — Agatha Christie: Gospa Je izgini- • < la; 17.40 Znani pevci — znane popevke ; 18.00 Družinski pogovori — Franc Strmečnitk: Vzgojna kazen — Ul. 20.00 Koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« p. v. Janeza- Boleta. . SREDA, 4. mane* 8.06 Trije pevski zbori iz Trboveljskih revirjev; ti.25 Popevke in zabavne melodije na tekočem traku; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Emil Adamič: »Grgoraš, kam krevljaš«j 10.10 Glasbene slikanice; 11.00 Melodije A la carte; 12.25 Domače polke in valčki; 13.30 Dva slovenska zbora; "15.40 Novost na knjižni polici — Mara SamSa: Trst je klical; 17.10 Sestanek ob petih; -17.30 »Ob naši obali« (dalmatinske pesmi in plesi); 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. • ČETRTEK, 5. marca 9.00 Filip Bernard; 2 venčka narodnih; 9.20 Izbrali smo za vas .. . 10.40 Sedem pevcev — sedem popevk; 11.00 Blaž Arnič: Slike iz mladosti; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Narodne pesmi v duetu; 14.15 Turistična oddaja; 15.40 Na platnu smo videli; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.46 Radijska univerza — Dr, Ivo Benač; Prehlad in prehladne bolezni; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 6. marca 8.06 Dvajset minut z zabavnim orkestrom David Rose; 8.40 Pogovor s prijateljem 11.00 Za dom in žene; UJ« Pesmi raznih narodov; 12.00 Gostje iz Sarajeva; 12.25 Polke ln valčki; 13.45 Za ljubitelje narodnih in domačih zvokov; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Garažerjeva mama; 16.00 Petkovo gl-asbenp popoldne; 17.25 Potpourri zabavnih melodij; 18.10 Vmetne ln narodne pesmi; 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled. SOBOTA, 7. marca 8.05 »Mladina poje«; 8.30 Znani plesni orkester; 10.10 Pesmi mladinskih brigad; 10.25 Radi bi vam ustregli s tole melodijo ... 11,46 Pionirskj tednik; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.00 Zabavnj intermezzo; 15.40 S knjižnega trga'; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.45 Okno v svet: Krupp-. — 20.00 Pokaži, kaj znaš! 21.30 Zabavni zvoki, -i~....... KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 27. febr. de 2. marca amer- barvni kinem. film »20.000 MILJ POD MORJEM«; 3.—5. marca angl. film »JAZ SEM KAMERA«; 6. do 0. marca amer. barvni kinem. film, »PREKINJENA MELODIJA; 10.—12, marca pa'sovjetski film »V ROVIH STALINGRADA«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE h«; od 27. februarja do" 2. marca franc, kriminalni film »NOČ NAD PARIZOM«; v nedeljo, L marca, matineja Ob 10. uri: »CIRKUS«; 3- do 5. marca amerl barvni film »GOSPODAR BALANTREA«. KINO SVOBOD A-ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 28. febr. do 2. marca angl. barvni film -SEMENJ ŽELJA«; 7.—9. marca amer- film »DO PEKLA IN NAZAJ«. Predstave: sobota id nedelja ob 17. in 19.15 uri, ponedeljek samo ob 18. uri, za mladino v nedeljo ob 15- uri. KINO »TRIGLAV« V ZAGORJU: 28. febr. do 2. marca amer. film »MATA H ARI« z Greto Garbo in Ramenom No-varom; 4. in 5. marca franc, film »PODZEMLJE PARIZA«. KINO -PARTIZAN«. SEVNICA: 28. febr. do L marca amer- film »TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA«; 7. in 8. marca jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. KINO »SVOBODA« KISOVEC v Zagorju: 27. februarja do 1. marca amer. barvni zabavni kinemaskopski film »MISTER ROBERTS«; 4. in 5. marca poljski vojni film — drama »KANAL«; 6. marca amer. barvni krim. film »KLICI M ZA, UMOR«. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV BESEDNE PREMIKALNICE IZ 7. ŠTEVILKE Rešitev nagradne besedne premikalnice za pionirje iz 6. številke Zasavskega tednika se glasi: SIAM, IRAN, ANAM. Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Ladki TOMAŽEVI, učenki 3. b razreda osnovne šole Trbovlje-Vode, ki naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo. Vsem ostalini rešiteljem uganke, ki jim žreb ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave prisrčna hvala! UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE . 2 Besede (vodoravno in navpične): 1. nočna ptica: 2. del glave; 3. gozdna ptica, ki lepo poje. Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti (zadostuje navadna dopisnica!) do nedelje, 8. marca opoldne. Za rešitev uganke imamo pripravljeno 1 knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem našim mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO OBJAVE IN OBVESTILA Ivan Rodošek, dipl. tapetniški mojster, naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem s 1- februarjem 1959 opustil tapetniški obrat’ v delavnici -Sišk