List sa koristi delavskega ljudstva. Delavci so opravičeni do veegs kar product rajo.
PAZITE!
na Številko v okUpa|u. ki •• naha|a poleg v«, iega naslova, prilepi)«, nega spods| alt
nsovitku. Ako (150)
|s štsvllka . X ' tedat vam s prihodnjo itevllko našega Iteta poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|.
This pspsr is dsvotsd to ths Interests o! ths working class. Workers srs entitled to sil what they producs.
Eaurod a« ••oond-olaaa matter, D*r. 6. IWf, at lb* at Chicago III. uud«>i lb. Act oX 1'oagr.M of Mara!
it offle. rd. IK7W
Delavci vseh dežela, združite^ se
Office: 2146 Blue Ialand Ave,
Chicago, 111., 19. )ull|a (July), 1910,
Stev. (No.) 149.
i
Štraj premogarjev v državi Illinois.
dokazal, da ne razume nihče tako skopuhariti kot on.
lezniški štrajk, kakršnega še ni bilo v Ameriki, prekašajoč celo zgodovinski Debsov štrajk iz leta 1894. Železničarji zahtevajo večjo plačo in boljše delavske pogoje, kakršne imajo kolikor toliko železniški vslužbenci na Za-padu in Severu. Plača železničarjev na Jugu je skrajno majhna; nekteri dobe Hamo $30 na mesec. Železničarji so dobro organizirani in imajo v linijski blagajni več milionov dolarjev. Voditelji unije izjavljajo, da bodo prej izčrpali blagajno do zadnjega centa, kakor se pa podali kapitalistom.
—	Pivovarniški delavci v Cin-cinati, 0., so preti par dnevi iz-vojevali povečanje plače za na dan. Poboljška deležnih je 1300 mož.
—	Premogarska unija United Mine Workers of Amerika ima po zadnjem uradnem poročilu 310.552 dobrih članov.
—	Japonski delavci na farmah in v sadovnjakih v Califomiji se organizujejo. V jednem samem countyju imajo unijo z 2000 člani in zahtevajo najmanj $2 za devet-urno delo. ( In mnogi ameriški sodrugi so za izključitev azijats-ke emigracije, češ, da japonskih in kitajskih delavcev ni mogoče organizirati^proti kapitalizmu!)
—	V Maasachusetss in Rhode islandu so znižali žensko in otroško delo v manifakturnih in me-haniških delavnicah na 56 ur v tednu.
—	Na severni strani mesta New York zidajo velikansko cerkev. Zidajo in okrašujejo jo sami ske-bski delavci. Unija stavbinskih delavcev je skušala izpodriniti skebe, tedaj je pa sodišče na prošnjo kontraktorjev izdalo "injunction", s kterim se prepoveduje unijskim delavcem, motiti skebe pri zidanju cerkve. (Tukaj imajo duhovniki spet majhno priliko, da si lahko tolmačijo, zakaj delavci odpadajo od cerkve in bodo še bolj.)
—	Strajk izdelovalcev ženskih oblek v New Yorku je do danes narastel na 75,0<X) delavcev, med kterim i je 8000 žen in deklet. Po narodnosti 15.000 Italijanov in 60.000 Židov. Strajk se vrši v najlepšem miru in redu, tako, da ni za policaje nobenega posla. Zmaga je že skoro na vidiku. Izmed 2000 delavnic, ki so prizadete, okrog 200 malih 44 bossov" že išče sporazumljenja s štrajkarji., Med delavci in delavkami vlada najlepša solidarnost.
vsegasiti kapitalisti v svoji ošab-nosti.
Slovenski premogarji! Bodite vstrajni v tem boju. Boljše je poginiti lakote in se zavedati, da je delavska solidarnost zmagala ned kapitalistično ošabnostjo, kot pa živeti in nositi na svojem čelu znamenje premaganega sužnja, ali pa celo pečat Judeža.
Do danes še noben slovenski premogar ni zapustil vrst %vojih tovarišev. Vsakdo je mož, nevst-rašen bojevnik za sebe, svojo družino in svoje tovariše napram požrešnim kapitalistom.
To konštatiramo z veseljem!
In še v prihodnje ostanite mirni doma! S tem. da ne greste na delo, vdarite najbolj lastnike premogokopov. Naj se lastniki pre-mogokopov jezijo, naj kličejo bi-riča in državnega pravdnika na pomoč, naj vas zmerjajo, naj klečijo pred svojimi blagajnami in prosijo denar, da bi se zvršil čudež, da bi šli vi na delo, za kapitaliste ne bo profita, dokler ne priznajo vaših zahtev in se vrnete zopet na delo.
To uvažujte premogarji!
nik Canafejas predložil kralju zakonsko predlogo, ki ima zabrani-ti meniški mredovom naseljevanje na Španskem, dokler ni rešeno vprašanje koukordata z Vatikanom.
Klerikalni vpliv gineva povsod.
—	Pri novem tvorniškem poslopju, katerega gradi konzorcij Mc Cormiek za poljedelske stroje, ki je |H>znat pod imenom trust za poljedelske stroje, so našli 50 funtov dinamita z "ugasneno" uži-galico.
Kapitalistični listi, posebno pa 4 4 Tribune" in policija so taka j zagnali krik, da so ta napad zvr-šili unijski delavci kleparske unije št. 73 v Chicagi, Illinois.
Te obdolžitve so navadna kapitalistična laž. Poznamo! Tam, kjer najdejo bombo z ugasneno užigalico, je delo kapitalističnega razreda in najetih tajnih policajev in špijonov, ki hočejo dokazati, da so potrebni.
Ta najnovejši bombni napad naj ohranijo kapitalisti in njih golo orodje — privatni tajni policaji kar za sebe.
—	Za zavoj, ki je bil poslan iz Bremena v Seattle, Wash, je bilo plačati 12 centov poštnine. Nao-bratno so pa troški za pošiljatev isti zaboj, ako se ga pošlje potom ekspresne družbe iz Spokane v Seattle, mnogo višji, dasi sta oba mesta v eni državi.
To je navaden škandal, ki priča, kako nesramno odirajo ekspresne družbe ameriško ljudstvo.
Tej lumpariji bi se dalo narediti konce, ako bi pošta prevzela tovorni promet.
Kkspresne družbe niso pod državno kontrolo in radi tega vzamejo iz ljudskih žepov, kolikor le morejo.
Zagovornik lastnikov premogo-kopov je list "Black Diamnod", ki prinaša lažnjive vesti in. članke o premogarskem štrajku v državi Illinois, da bi pri občinstvu ogrdil štrajkujoče premogarje, zaeno pa med štrajkujočimi premogarji zasejal prepir in neslogo.
Ta taktika je fina in dobro pre-računjena za korist kapitalistov in lastnika lista. Ako bi se listu posrečilo izvesti do pičice svoje peklenske nakane, bi premogarji štrajkali zaman, vrnili bi se na delo, ne da bi kaj pridobili z dolgim in požrtovalnim bojem. To bi pomenilo profit kapitalistom. Ker pa kapitalisti niso umazani napram dotičnemu, ki jim pomaga, da lahko izkoriščajo in izsesavajo premogarje poljubno, bi tudi lastnik lista dobil svoj delež v podobi ameriških bankovcev, če bi njegovi temni načrti vspeli.
Ker je unija odredila mašiniste pri sesalkah in delavce, ki krmijo mule, na štrajk, zmrja " Black Diamond" štrajkujoče premogarje z anarhisti.
Kje je iskati anarhiste T V vrstah kapitalistov! Mar niso kapitalisti najeli morilce, ko je bil leta 1898 premogarski štrajk, da so morili organizirane premogarje v okolici Virdena. Mar niso kapitalisti provzročili grozno katastrofo v Cherry, 111., ker se niso ozirali na rudnišlki zakon f Mar ni kapitalist Leiter imel najeto pred leti tolpo dobro izvežbanih morilcev, ki so streljali na vsakega, ki se je približal njegovemu premogokopu z namenom, da bi organiziral premogarje?
Ako 44Black Diamond" že poroča o anarhistih in anarhističnih činih, potem naj pove, da je anarhiste iskati med tistimi ljudmi, katere^ zagovarja — med lastniki premogokopov.
Naduta in domišljava kapitalistična gospoda si domišlja, da živimo še v dobi telesne sužnosti. Ker je ta gospoda prelena, da bi krmila mule in opravljala delo pri sesalkah, pa vpije, da so organizirani premogarji anarhisti, ker nočejo za nje opravljati tega dela. Če bi živeli v dobi telesne sužnosti, bi s krvnimi psi lovili štrajkujoče premogarje in jih kar pribijali na križ. Vse kaže tako. Saj vpijejo po državnem pravdni-ku tudi danes, da bi odbornike unije spravili vsaj v ječo, če že ne na vislice.
Seveda, časi se spreminjajo i Danes bo ostalo le pri psovanju in klicanju državnega pravdnika na pomoč. Bitko bodo zgubili lastniki premogokopov in ne organizirani premogarji. Zmaga se že nagiblje na stran organiziranih premogarjev in radi tega je lahko umeti, zakaj se lastniki premogokopov jezijo in p8iijejo premogarje in jih denuncirajo gosposki kot nevarne anarhiste.
Vzlic temu nesramnemu izzivanju s strani kapitalistov in njih golega orodja — kapitalističnega časopisja, so pa organizirani premogarji solidarni in stoje v tem gospodarskem boju neomahljivo in trdno kot stoletni hrast.
Kapitalisti so podkupili dva italijanska meščanska lista. Na to so pa odgovorili premogarji tali-janske narodnosti, da smatrajo oba meščanska lista za izdajice delavskih interesov in da ostanejo solidarni s svojimi tovariši drugih narodov, dokler kapitalisti ne priznajo vseh zahtev, katere so stavili delegatje organiziranih premogarjev na konferenci v Peoria, 111.
Vsi organizirani ameriški delavci gledajo danes ta boj v državi Illinois med organiziranimi premogarji in premogarskimi baroni. Vsi čutijo s premogarji, za-tegadel tudi od točke do točke j sledijo gospodarskemu boju, katerega so izvali po nepotrebnem
— Ko je bil Roosevelt guberna-tor države New York, so kapitalisti zbrani okoli Ilarrimtina pritiskali tako silno na njujorško deželno zbornico, da je zbornica sprejela zakonsko predlogo, ki priznava bonde Chicago & Alton železnice enakovrednim hranilnič-nim vlogam. Takrat je meddržavna trgovska komisija imenovalo to delo "Altonska tatvina."
In to zakonsko predlogo je podpiral .Roosevelt in provzročil ta svojim podpisom, da je postala pravomočna.
44Appeal to Reason" je razpisal 5000 dolarjev nagrade, če kdo dokaže, da ta dejstva ne odgovarjajo resnici in če divji jezdec in lovec v afriški džungli ni v nobeni zvezi s to afero.
Proti stenografičnemu zapisniku njujorške deželne zbornice bo težko dokazati nasprotno.
STISNITE TREBUHE! . . .
— V Ameriki je vedno boljša let ina — milijonarjev. Rastejo kakor gobe po dežju. In čim več je teh trotov, tem več mora biti profita, tem večji kup kapitala v privatnih rokah. Kolikor ve$ m§lionarjev, toliko več izorišče-valcev delavskih žuljev; kolikor več milionarjev, toliko več požeruhov, silnih požeruhov na račun delavca in farmerja.	——
Požeruhi - milionarji ne poberejo samo dober del življenskih potrebščin, marveč 44potrebujejo" tudi mnogo luksurijoznih stvari, ktere naravno potom profita, rente in davkov plača proletariat. Vzamejo veliko, a ne vrnejo ničesar: ne producirajo ničesar. Evi-dentno je torej, da mora neprestano naraščajoči profit in na drp-gi strani manj aktivnih,, produ-centov omejiti življenske potrebščine na trgu, nakar podražajo.
In kdo trpi posledice? Vprašanje je naravnost odveč. Trpi jih delavsko ljudstvo. OdpomoČ? Tu odgovarja W. E. Monroe, pred-sedatelj farmarskemu kongresu v St. Louisu, kteri se je vršil pred nekaj tedni. On priporoča delavcem, da morajo — ne štrajkati za večjo plačo, ne bojkotirati, predragih živil, niti ne glasovati za socialiste — odslej manj jesti!.. "Ljudje preveč jedo dandanes" — dejal je Monroe —, 44zato 8e pa morajo vaditi, da manj pojedo, pa bodo izhajali tudi z majhnimi plačami,"
Tukaj imate lekcijo, vi ponižni delavci! Jejte manj! Stisnite trebuhe! Stisnite hlačni jermen za tri, štiri luknje — pa bote siti! Jejte enkrat na dan, samo zato, da bo milionarska sodrga lahko imela svoj kos pečenke, svoj šampanjec, svojo jahto, svojo vilo, bordel in "trip" v London, Pariz. Slatni44ekonomi" v \Vashing-tonu bodo pa morda še iznašli, da so konservirane kobilice in preparirano seno najboljša hrana za delavce, dokler drage volje hlap-čtijejo nikdar sitim kapitalistom in tako navdušeno 44skebajo" na voliščih.
— Iz Nemčije prihaja vest, da šovinistični listi upajo, da kmalu stopi v \ veljavo razlastitveni zakon, ki ga je sprejela pruska zbornica napram Poljakom.
Borzuazijà je silno nasprotna razglasit vi,y ako delavci pravijo, da je treba razlastiti kapitaliste v interesu kulture in napredka. Ista nemška buržoazija, ki zmerja nemške socialiste, ker socialisti zahtevajo razlastitev kapitalistov v splošno ljudsko dobro, je pa ploskala, ko je pruska deželna zbornica, v kateri odločajo kapitalistični interesi, sprejela razlastitveni zakon za Poljake.
Zakaj? Razlastitveni zakon bo koristil le nemški buržoaziji!
44Po njih delih jih sodite." je dejal Krist. No. mi tudi buržoazi-jo sodimo po njenem delu.
— Kolera, ki sedaj razsaja v južni Rusiji, se širi radi tega, ker je ruski kmet nezaveden in verjame še v vsakovrstne vraže.
Ruski kmet še danes smatra kolero za šibo, kazen božjo, ker so ljudje s svojimi grehi žalili boga. Mesto, da bi kmetje vbogali dobre zdravnike,.pa molijo, nekateri pa celo napadajo bolnišnice, da bi svojce, ki so oboleli za kolero 44rešili" iz bolnice.
Seveda je ruska vlada s takim nastopom kmetov zadovoljna in ne stori nič, da bi med kmeti iztrebila vraže in praznoverstvo. Ruski mogočneži so tega pojava med kmeti še veselijo, ker vedo, da so neumni ljudje tudi ponižni in jih je vladati lahko.
— Ako je mogoče, da štirji višji železniški uradniki ukradejo štiri milijone dolarjev, potem je na mestu, da očistijo Augijev hlev, ne pa da zvišajo pristojbine za tovorni promet.
Železniške družbe naj odpustijo krdelo nepotrebnih višjih uradnikov. ki vlečejo knežje plače, pa bodo izhajale lahko.
— Ker se je trust za jeklo in železo sporekel s trgovci za jeklo in železo, je odločil, da bode sedaj sam prodajal na drobno.
Že pred dvema leti je ustanovil trgovino na drobno v New Yersey, ki vspeva. Zdaj jc ustanovil trgovine v St. Louisu in New Orlean-su. V kratkem jih ustanovi tudi drugod.
Trust prodaja za originalno ceno, kot je določena za Pittsburg.
Zopet lep dokaz, kdo vničuje srednji stan."
Kapitalizem, pa nihče drugi. Ta dokaz bo marsikateremu obrtniku odprl oči, ki zabavlja na socializem in hvali kapitalistični družabni red, ako sebe ne prišteva Tirolcem, katere še le v 40. letu sreča pamet.
Iz stranke
Iz delavskega sveta
VAŽNO ZA SLOVENCE V CHICAGI!
Okarjna soc. organizacija za o-kraj Cook priredi dne 24. julija t. 1. velik izlet s parnikom "Pere Marquette" iz Chicaga v Wau-kegan.
Parnik odpluje točno ob deseti uri zjutraj od pomola Wells ulice (So. End of Wells St. Bridge). Cena za osebo je 50ct. tje in nazaj.
V Waukegan je velika slovenska naselbina, ('ikaškim Slovencem se torej nudi zelo ugodna prilika, da posetijo svoje rojake v Waukegan.	ODBOR.
Delnidarji jugosl. delav. tisk. družbe pozor!!
V petek, dne 22. |all|a 1.1. ob 8 url zvečer se vrši na 1831 So. Center Ave., Chicago. važna se|a občnega zbora |ugosl. del. tisk. dražbe. Prič a k u |ese. da bo vsak delničar navzoč! Direktor«.
PROLBTJMtBO
*ust za imrsuti dklavsckoa
LJUDSTVA IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatnik ia iada)at«)J:
Jtrulituiki dela»»ka tkkovaa družba v Ckkafo, III*
■•rokama: Za Americo $1.50 »a ceio lato. 7Jc sa pol lata. Za Evropo $2 aa calo leto. $1 aa pol Uta.
f ^msnUi tudi STARI n**lov.
PROLETARIAN
«
OvMd aad published Every Tueeoat by
Umik Slavic Workmea» PublUhiof Coiapaay Ckkafo. ii lisait.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Prank )>odi!pec. Prealdent;
John 1'atrlch, Secretary;
Krank Janeti«. Troaaurcr.
avMCBimoN iatu: United Stat«« and Caaada. %M • year, 75c ior hali y«ar. Forcira countnei Si a year, f 1 for half year. aavKCTUJNG bates oa afreemaat.
NASLOV <ADDRESS)s
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
si
Moralična podlaga socializma«
'stev, smo radovedni koga bodo izkoriščali v socialistični človeški
dnflbi
Ako bodo v to svrho organizirani delavci vodili aami produkcijo, uravnavali svoje delavske razmere in določali o vporabi sadov dela, tedaj ae ne more govoriti o drugem izkoriščanju, kot o izkoriščanju naravnih zakladov.
Če pa pobožni pisač Že potrebuje nevoščljivce in požeruhe za zglede, da straši ž njimi, kako slabi so človeški nagoni, potem naj gre tje, kjer se brumnim tereijal-ceni iz nevos&jivosti kr&i pest, kot drži ponižno molitvenik v roki, ker je njegov brat v Kristu pri kupčiji napravil večji dobiček kot on.
Tam bo našel nevoščljivce in požeruhe!
Ali pri klerikalcih je v navadi: Vidijo pezdir v očesu svojega bližnjika, bruna v svojem očesu pa ne vidijo, ki treska že ob vsaki cestni vogal.
Značilno za klerikalce je, da trdijo, da so moralni. V očeh klerikalcev je menda dotični človek moralen, ki je največji lump na svetu, ki živi po načelu namen posvečuje sredstva.
—k.
Kako krasno doni slaba godba in slabi vzroki, ako se maršira proti sovražniku."
(Nietzsche.)
Tako se je menda občutil za-djič klerikalni pisač, ki je proti .socializmu zalučal to le laž v svet:
'¿Največje zlo socializma je, da nima moralične podlage, in da je le izkoriščevalni načrt za nevoS-ljivce in požeruhe."
Gospod, katerega možgani so najbrž maziljeni in od sv. duha razsvetljeni ne verjame v to, kar je s pomočjo lemenatarske filozofije skrpucal po napornem duševnem delu proti največjemu družabnemu gibanju sedanje dobe. Pač pa si domišlja slabi vzroki so vseeno boljši kot nobeni. Kdor pa ne razpolaga z dobro godbo, se mora pa zadovoljiti s staro hrešče-čo harmoniko, pri kteri se basi in tenorji že glasijo enako.'
Socializem brez moralične podlage!
Res je, če bi kapitalistična družba v moralnem oziru imela tako podlago kot socializem, potem bi morali njeni sodniki, zagovorniki in biriči izvoliti si takoj drug poklic, njeni profesionelni moralni pridigarji bi morali pa sami priznati odprto, da so nepotrebni. • Moralna podlaga socializma je ista, na kateri je vstajala in rast-la do danes še vsaka za življenje sposobna in močna morala: interes človeške družbe proti interesom posameznikov in razredov.
Vsako moralno načelo, Vsaka zapoved ali prepoved v družabnem življenju uresničenega moralnega zakona vodi nazaj do družabnih interesov in potrebščin. Vir morale je svota skupnih živ-ljernskih pogojev družbe. In naj listamo po zgodovini kolikor hočemo, nikjer ne bomo našli moralnega zakona, ki ne bi imel koristiti enemu rodu, narodu ali plemenu v kulturnem oziru.
Da so ljudje preteklosti častili svoje moralne nauke, ne spremeni resnice, da so jih vstvarili ljudje in da so ti nauki tvorili izraz družabne vezi, ki je bila potrebna za ohranitev župe ali občine. Obo-žavali so tudi naravne sile, logične abstraktcije, izrodke njih lastnega mišljenja so pa poosebili.
Socializem vodi zopet nazaj do začetka in solidne podlage morale in se pri tem ozira na moralične pridobitve mnogotisočletne kulture.
Vsebina njegove morale je do-dobrobit človeške družbe. Mera za njegovo moralo je pa življenski in kulturni interes današnjega kulturnega sveta. Njegov moralni ideal je človeška družba, v kateri so interesi posameznika v soglasju s »kupnimi gospodarskimi, intelektuelnimi in moraličnimi in razvojnimi pogoji vseh; uresničena solidarnost v človeškem delu in življenskih zvezah.
Toliko o moralični podlagi socializma.
Dopisi.
Ali po zatrdilu klerikalnega pi-sača, ki najbrž vedoma laže, naj bi bil socializem izkoriščevalni načrt za nevoščljivce in požeruhe. Ker pa ima socializem za svojo zadačo podružabljenje produktivnih sredstev v splošno dobTo, to- Cenjepi sodrng! rej odstranitev razrednih naaprot-
Indianapolis, Ind.
Cenjeni uredniki
Blagovolite natisniti moj kratek dopis v našem pravem delavskem listu "Proletareu", ki v resnici podučuje in izobražuje slovenski narod v Ameriki.
Posebnih novic nimam poročati. Z delom je pri starem. Vsaki dan hodimo na delo, trdo delo, da zaslužimo milijonarjem tisočake in milijone. Izjeme so le nedelje in pa prazniki, katerih je v A-
meriki malo.	_
Tej kapitalistični tlaki še ne bo kmalu konec, če bodo delavci razkosani in nezdruženi. Marks, ki je znanstveno utemeljil socialistične nauke, je dejal: Delavci vseh dežela združite se!
Delavci, ako nočete, da bodo delavci vekotrajni sužnji, tedaj si uglobite te zlate besede v svojo dušo in završite ta nauk. V organizacijo, v socialistično organizacijo moramo, če hočemo, da bo padel kapitalizem in ž njim današnje moderno mezdno suženstvo.
V Ameriki imamo različne stranke, ki vabijo delavce v svoje vrste. Ena se imenuje demokratična, druga republikanska, tretja prohibicioniška. V resnici so pa te tri stranke podobna druga drugi, vse tri so kapitalistične. Vse tri zagovarjajo kapitalistični družabni red in imajo v svojem programu, da mora delavec ostati vekotrajen rob.
Ali tudi v Indianapolisu je pričelo vzhajati solnce. Duhomorna megla se dviga. In zora puca, če bit dana!"
Dne 3. julija t. 1. smo imeli zavedni delavci prvi sestanek, delavci, ki so prišli do spoznavanja, da imajo do življenja iste pravice kot milijonarji in njih priveski: kapitalistični poslanci, sodniki, gubernatorji in drugi enaki ljudje, ki vidijo v debeli denarni mošnji svoj ideal.
Po kratki razpravi smo se sporazumeli. Zaključili smo ustanoviti nov slov. socialistični klub, novo postojanko proti kapitalizmu. Zvolili smo takoj začasni odbor, ki ima lalogo pridobiti novih članov rr noc. klub, za vzvišeno idejo, pred katero se tresejo danes ¡milijonarji in vsi mogočneži križem sveta.
Slov. delavci v Indianapolisu! Razmišljajte zakaj stroji trgajo vaše zdrave ude, zakaj v najbolj-;ši moški dobi niste sposobni za delo t Ne pozabite razmišljati tudi o tem, zakaj morate v prerani grob, svojce — ženo in otroke pa zapuščate -nepreskrbljene t
Končno pa vabi začasni odbor nov. slov. soc. kluba vse slovenske delavce, da se vpišejo v klub: vse slovenske trpine, ki delajo za mi-lijonarsko gospodo, ki pohaja iz , letovišča v letovišče, v svojih avtomobilih pa vozi okinčane in počesane pse in mačke, mejtem ko morate delavci, ki ustvarjate vse bogastvo na svetu, dostikrat hoditi lačni in peš na delo in z dela. Vsem soc. pozdrav!
Filip Godina.
bro poznani dopisnik v La Salle jezi radi dopisa v "Proletareu" in tudi malce napada laselske socialiste.
V dopisu zavija po svoje. Nesrečnika, po kterega glavi je žvižgal policajski kol, hoče naslikati kot razbojnika, Pravi, da ga je neoženjena ženska izročila policaju. Možgansko omejeno - siroče prav dobro v6, da je dotična neoženjena ženska sestra obeh bratov, iz med katerima je danes eden mrtev. Res sta bila sitna na njenem domu, kot je siten vsak pijanec. Sestra je šla klicat policaja. Ali policaj ju ni dobil več na njenem domu. Aretiral ju je še le pozno na ulici in onega opletel trikrat s kolom po glavi v gostilni P. Gregorčiča, kar lahko dokažejo priče.
Ako je človek pijan in neroden, nima nihče pravice pobijati ga s kolom kot govedo v klavnici. To bo menda priznal tudi dopisnik v "01. Sv." ki se ogreva za sirovega policaja po nepotrebnem.
"Glasilo" S. N. P. J. je tudi prineslo poročilo o surovem dejanju policaja, ki se strinja s poročilom v "Proletareu". Saj ga je čital policaje ljubeči dopisnik. Torej še po tem dopisniku, da bo več smeha,
Zdij se smejemo, ker je bilo pod dopisom tiskano s socialnim pozdravom, da bi obudilo pri čita-teljih misel, da je poročevalec socialist.
Ali vsa zavijanja ne bodo iz-podbile resnice: policaj ga je večkrat udaril s kolom po glavi.
Toliko resniei na ljubo.
Vsem sodrugom soc. pozdrav.
N. N.
La Salle, HI.
V "Gl. Sv." sem čital, da se do-
Glencoe, Ohio.
Sodrug urednik!
»
Tukaj še štrajk ni končan in traja že tretji mesec.
Da se štrajk tako dolgo vleče je kriv višji priganjač (superin-tendent) Ilib Repars, ki lovi ske-<be na železnici in po hišah premo-garske družbe. Posrečilo se mu je ujeti nekaj Madžarov. Skebali so le en dan. Pokazali so mu figo, ko so zvedeli, za kaj se gre.
Ko se nekega jutra zgodaj ob železnici sprehajam v smeri proti premogokopu, je nakrat pred menoj superintendent Repars. Napadel me je po priganjaško. Žu-gal mi je, da me bo z grda spravil od tukaj, ker hočem odvrniti ljudi, da ne pojdejo skebat.
Odgovoril sem mu mirno, da imam isto pravo hoditi po železniški progi kot on in vsedei sem se na železniški prag. Uvidel je, da se njegovih groženj ne bojim in sedel je poleg mene. Pričel mi je sedaj svetovati prav po očetovsko. Uprašal me je, za kaj ne grem delati drugam, ker v tem premogokopu ne bo več dela /:a mene. Pravil mi je še mnogo druzega, kar je pa nepotrebno, da bi poročal v "Proletareu". Ta pogovor ni na mene naredil najmanjšega učinka.
Ta štrajk bi bil že davnej končan, ako bi nas glavni odborniki premogarske unije za državo Ohio ne pustili na cedilu. Ako bi predsednik premogarske unije za O-hio, imenom Salomon, bil socialist in ne "pure in simple" trade uni-onist, kakeršnih je en tucat za groš povsod v Ameriki na prodaj v vseh štacunah, kjer prodajajo pajace, bi nas ne bil pustil na cedilu.
Dne 14. junija je bil pri nas na shodu in nagovarjal nas je, naj sprejmemo ponudbe premogarske družbe, ki niso bile za nas vredne piškavega oreha.
Na njegovo priporočbo smo pa sklenili soglasno, da ne gremo na delo, dokler družba ne prizna naših majhnih in opravičenih zahtev.
Zdaj je pa predsednik odgovoril: "Delajte, kar hočete. Pazite, da ne zgubite čartarja (eharter) lokalne premogarske organizacije. Jaz si umijem roke" in odšel je.	'
Pritožili smo se na najvišjega predsednika T. Lewisa. Odgovoril nam je, da so naše zahteve opravičene. Vrnemo naj se na delo. In glavni odbor U. M. W. bo poskrbel sodnijskim potom, da bo pre-mogarska družba priznala naše zahteve.
S tem odlokom smo bili zadovoljni in hoteli smo zopet prijeti za delo. Ali račun smo pa naredili brez nadpriganjača Reparsa. To človeče je dejalo, da kdor hoče delati se mora posebej in osebno
javiti v pisarni, ker bo odpustil nekaj premogarjev, posebno pa tiste, ki so v odboru.
Ta odgovor je bil ogenj v slamnati strehi. Ako bi premogarji priznali kaj takega, bi zadavili svojo lokalno unijo. In na shodu smo sklenili, da gremo na delo vsi, ali pa nobeden.
Priznati pa moram, da nas podpirajo v tem upravičenem boju vse lokalne organizacije v okolici.
Vsem slov. premogarjem sirom Amerike pa priporočam, ne hodite iskat dela v Glencoe, Ohio, dokler ne bo končan štrajk.
Iskalne organizaeije v okolici so sklenile, da bodo skebom dale le petnajst minut časa, da se odločijo in vrnejo, odkoder so prišli.
Vsem organizacijam, ki nas v tem štrajku podpirajo pa izrekam toplo zahvalo.
Premogarjem, ki so na štrajku v Illinois in Pennsylvaniji pa kličem: "Pogum! Vztrajajte do zadnjega, dokler ne izvojujete zmago — svojih piavičnih zahtev!
Unjjski delavec N. Ž.
Frontenac, Kansas.
Cenjeni uredniki
Upam, da ne bode zavržen ta moj dopis v koš, ampak da natisnete v naš list "Proletarec"
Zdaj sem preromal nekaj teh slovenskih naselbin po Zed. državah. Res, se nisem vozil prav ek-stra, zato sem bil malo upoštevan kamor sem prišel. In kaj sem naletel v neorganizirani Puebli, tam kjer ima domovanje Ciril. Prišel sem v neki slovenski salun. Kdo bi mislil, kaj za en vihar je tulil notri. Jaz sem dobro na ušesa vlekel, ko so se dušali, koliko da kdo plača Cirilu vsak mesec; To je lep uspeh slov. naroda. Namesto, da bi ustanavljali unijo in se organizirali, pa rajši pitajo debele pope. Ni čudno, da jih deloda-jalei uklepajo v verige in Kristo-vi namestniki jim pulijo živce iz telesa. Druga naselbina je Primero, Colo, ktera je vsakemu v spominu, o veliki katastrofi, ki je zamorila veliko naših rojakov. In tukaj sem os*«l par tednov. Ra-dovenen sem bil o nesreči in so mi dopovedovali; kaj sem tukaj našel? Samo pVve vrste skebe. Jaz sem rekel, da so delavci sami krivi, da se ž njimi tako dela, da rajši gredo v tempelj, kakor, da bi podali roke nam linijskim delavcem, ter si utrdili organizacijo proti valovim, ki jih zaganjajo kapitalisti v nas. Ali tega ne najdeš v tem divjem kraju. Kaj se je izrazil gospodar dotične hiše? Rekel je, da je prišel skebat v Primero tisti čas, ko so mogli iti organizirani delavci ven in so jih varovali najeti psi s puškami. Rekel je tudi, da je unija veliko slabi kakor človeku, kteri skeba in da je boljši, da ni unije. Jaz sem nekaj časa oporekaval, pa je bilo zaman. Garjevc bo ostal tak. Zatorej rojaki, ne podpirajte take stekle pse. Dosti unijskih mož je darovalo za isto katastrofo. Izrazil sem se, da bi bilo bolje, da bi ga razstreiba razstrgala prvič, ko ie trgal iz ust kruh unijskiin delavcem. Isti čas so pa skočili nad-me z upitjem, da sem anarhist, da socializem samo ljudi zapelja-va in moral sem iti iz te naselbine. Ob vsaki priložnosti se bodem spominjal kraj Primero, Colo. Naznanil bi v dopis naslov dotieni-ka pa sem ga pozabil. Vsi zavedni delavci, držimo se svojega gesla, kterega smo že spravili na površje in zavedajmo se, da ob času, ko pridejo volitve, da ne bo-dete ©dletavali kakor omedlenC muhe. Vsak razumen človek ve, koliko je še zatcmnclih ljudi kterega ne spreobrneš, predno se ne zvrn v jamo. S takimi ljudmi je seveda teškouspevati.
Vsem zavednim rojakom po širni Ameriki toplo priporočam, da naj se pridno naročujejo na naš delavski list "Proletarec", ker v tem dobite poduk s katerim moramo napredovati, Soc pozdrav.
S. Straus.
ŠPEKULACIJA NA ČLOVEŠKO NEUMNOST.
Ko je v Ljubljani zagledala beli dan škofova brošuriea, nis Lakšen poduk ženinom in nevestam, so bili vsi starokrajski liberalni listi po konci. Porabili so škafe in čebre črnila za Članke, v ksterih so povdarjali, da je brošuriea višek nemoralnosti, škofa je pa treba na liberalno komando
odstaviti takoj, ker te je drznil pisati o tako kočljivih vprašanjih.
Kaj je bil namen tam člankom? Špekulacija na človeško neumnost. Liberalni časniki so vplivali s tem na stolni kapitelj, da je zaplenil brošuro in zaeno vzbudil v slovenskem narodu željo, da či-ta škofovo brošuro. Kapitelj se jo vdal in zaplenil je brošurico, li-beralui "rodoljubi", so pa pripravili takoj drugo izdajo, v kateri so razpravljali na široko le < kočljivih vprašanjih, pa po svoje. Namen liberalcev, ki so našli dlako v jajcu, ni bil obvarovati slovenski narod pred nemoralnost-jo, ampak slo je za "kšeft", za razprodajo liberalne brošurice in za političen trik, ki je imel namen pomnožiti liberalno čredo, ki ravno tako slepo in pokorno sledi svojim liberalnim vodjem, kot klerikalna vojska klerikalnim generalom.
človek zdrave pameti je dejal, ko je prečital škofovo brošurico: "Neumnost je, da se je škof lotil tako kočljivih vprašanj. Taka vprašanja spadajo v delokrog dobrega zdravnika špecialista. Slovenski narod je res potreben poduka v teh kočljivih vprašanjih po zdravnikih strokovnjakih. Ta škof je pa zvršil nerodnost, ko se je pričel baviti z zdravljenjem človeškega telesa, ker o tem nič ne razume, in ker v njegov delokrog spada le "zdravljenje" duš.
V Ameriki imamo tudi zdravnike, ki zdravijo na dištanco — od daleč. V raznih listih imajo velike oglase. Ozdravijo vsakega bolnika, Če ga tudi niso nikdar preiskali in videli. Tudi ti zdravniki špekulirajo na človeško neumnost. Bolnika je nemogoče ozdraviti, ako se ga ne preišče in konštati-ra, kakšno bolezen ima. Ako pa zdravnik hoče preiskati bolnika, mora zdravcik k bolniku, ali pa bolnik k zdravniku, ker do danes še niso Tesla, Edison in drugi izvedenci v električni stroki iznašli električnih aparatov, da bi ž njimi lahko preiskali bolnike na dištanco.
Zdravnik, ki se hoče potruditi s svojim znanjem ozdraviti bolnika, bo v oglasu, če že oglašuje, naznanil ure, kedaj ordinira. S tem pove zdravnik, da ne zdravi na dištanco, da morajo bolniki priti do njega, ali pa on do njih.
Ako bo bolnik ozdravel je pa drugo vprašanje. Medicina ni pozitivna veda. Nekoliko pozitivna je le tam, kjer se rabi nož. Zdravniku, ki je preiskal bolnika in se potrudil ozdraviti bolnika, se ne more očitati, da špekulira na človeško neumnost, ako je zvršil vse po svoji zmožnosti in znanosti, da ozdravi bolnika.
Tako bi lahko naštevali naprej. Pa nehajmo in povejmo na kratko: Celi kapitalistični družabni red je švindel — ogromna špekulacija na Človeško neumnost. Zakaj se spuščati v podrobnosti. Kapitalistična družba prizna, da ima močnejši pravico uničiti slabejše-ga. S tem priznava kapitalistična družba, da mora podleči tistemu, ki ima bogatstvo ali pa pamet dotični, kateremu je edino bogastvo njegova delavna moč, ali pa dotični, katerega pamet še ni razvita popolnoma.
Kdor se zaveda in ima zdrav razum, bo vselej kedar razkriva rane današnje kapitalistične družbe zaključil, da niso krivi posamezniki špekulacije na Človeško neumnost, marveč je to v kapitalističnem zistemu.
Odstranimo kapitalistični zi-stem, in ž njim bo padla tudi špekulacija na človeško neumnost. Kapitalistični zistem je kriv, da imamo na svetu pametne in neumne ljudi, bogatine in siromake. Kapitalistična družba ne skrbi, da bi imeli vsi enako izobrazbo, tudi se ne briga, za razvoj telesne moči — zdravja vseh, da bi bili vsi zdravi, krepki in pametni ljudje sposobni delati vse, zvrševati tudi najvišja dela v korist pametnim, krepkim, zdravim, neumnim in slabotnim — sploh za celo človeško družbo.
Kdor je prijatelj ljudstva, kdor čuti nesrečo, v kateri živi 90 od-stotkov ljudstva, kdor je otrok ljudstva in ima zdravo človeško
( P«in«t, pa Re imri proti jpejtllja-
.ciji na Človeško neumnost, bo pri-I trdil socialistom : Kapitalistični zistem mora pasti in nadomestiti se mora s socialističnim. Le v so-
cializmu je rešitev za ljudstvo. V socialistični človeški družbi bo nemogoče, da bi "pametni" špekulirali na človeško neumnost sebi v korist, ker bo vse vseh. Naravni zakladi, zemlja, proizvajalna in obratna sredstva, izobraževalni zavodi, vse, vse bo splošna ljudska last, kar lastujejo danes kapitalisti. Socialistična družba bo skrbela za vse enako v gospodarstvu, izobrazbi in zdravju.
In ker se tega zavedamo, ne pobijamo le posamezne špekulante v kapitalistični družbi, marveč celi kapitalistični zistem.
V raznih listih čitamo oglase, da je krasna, dobra in trpežna obleka na prodaj za sedem dolarjev, najfinejši in trpežnejši čevlji pa za en dolar in pol. Taki o-glasi so tudi špekulacija na človeško neumnost. Za ta denar se ne dobi krasnih, dobrih, trpežnih oblek in čevljev. Taki oglasi nimajo druzega namena kot zvabiti kupce v prodajalno in jih tam odreti po vseh stopnjah trgovske vede. Utopističen komunist Charles Fourier je trgovsko vedo označil s temi besedami: "Imel sem malo vspeha v plemeniti umetnosti laži ali v spretnosti pri prodajanju."
Pa zopet Čitamo oglase, da nekdo najvarnejše pošilja denar v staro domovino, da potniki, ki kupijo pri njemu vozne listke, potujejo na najbolj varnih parnikih preko oceana. Zopet oglas — preštudiran trgovski oglas, špekulacija na Človeško neumnost.
Saj najvarnejše pošilja denar pošta, ker jamči država. Noben sivolas in skušen pomorski kapitan. pa ne more jamčiti, ko odpluje iz Amerike v Evropo ali pa nasprotno, da bo srečno p^eplul ocean. Človeška veda do^ mineš še ni izumila parnikov, ki so varni pred vsemi nezgodami na morju. Vsi parniki so nezgodam na morju podvrženi skoraj )enako. Marsikateri parnik, ki ni prevažal druzega kot premog, je doživel na morju večjo starost, kot najmodernejši parniki za potnike.
Pravi ustanovitelji ameriške republike niso bili nobeni kapitalisti, temveč revni in duševno zdravi delavci. Iz Evrope pregnani ali ubegli revolucijonar.fi, ki so bili onkraj oceana zaznamovani kot politični zločinci. Dobro, da niso videli v naprej, kako se njihovi rorumpirani potomci iz svobode in ustave, za katero so se oni tako junaško borili neusmiljeno norca delajo. In vendar so te lepe besede baje še vedno zapisane v konstituciji.
Mali zločinci v ječo, a veliki zločinci pa na — počitnice v Evropo.
Takšne postavodaje, kot je ameriški senat, angleška gorenja zbor niea lordov, avstrijska gosposka zbornica in ogrska zbornica veli-kašev, so za delavce ravno tako nepotrebne, kot tretje oko v glavi. Potrebne pa so za plutokrate, aristokrate in birokrate, ker iste zastopajo.
J. Z.
Listnica uredništva.
A. P. Milwaukee, Wis. Mi mislimo, da je bolje, če tisto izostane. Pošljie kaj druzega, kako poročilo o slov. soc. gibanju tamkaj — Pozdrav!
Upravništvu "Svobodne Misli" v Pragi : V jan. in februarski številki "S. M." čitamo pod "Razno": "Sbododna Misel" se je vsled nepričakovanih ovir zakasnela itd ... . Somišljenike pa poživljamo, da store svojo dolžnost, da Svob. Misel širijo pa da tudi poravnajo naročnino.
Iz tega je posneti, da "S. M." še izhaja. Ne moremo pa razumeti; kako to, da naročniki v Chi-eagu ne dobe revije. — Koncem januarja t. 1. je bilo od čikaških rojakov poslano preko 22 Kron na "S. M." ni pa dobil revije ne eden. Ali nam more upravništvo "S. M." v Pragi to pojasniti? —
Lasallčan: Članek "Svobodomiselnost in 8ocijalizem," ki je izšel nedavno v "G. S." s podpisom uredništva je bila literarna tatvina iz milwauškcga "Freiden-karja" A. Rapaport iz Philadelphie, Pa.
Tako delajo "svobodaši." — Pozdrav !
V POTU SVOJEGA OBRAZA.
41V potu svojega obraza boš jedel kruh", je dejal bog po pripovedovanju starega zakona človeku, ko ga je izgnal iz raja. Sv. pismo je krasna knjiga, polna poezije, v kateri je posebno bujno razvit simbolizem. Filozofija starih Židov je našla v njej prelepo obliko in kdor čita biblijo brez mučnega predsodka, da posluSa besedo nedosežnega višjega bitja, temveč išče v njej duha njenih avtorjev in tedanjega časa, najde v tem berilu bogat užitek.
Človek je grešil in bog ga je zato kaznoval. Obsodil ga je na večno delo, pravi stara knjiga. In z tem izreka priznanje, da je delo človeku neprijetno, kajti kar mu je ugodno, ni kazen. Tako velik križ so videli pesnila sv. pisma v delu, da so pripisali svojemu praočetu greh , ki je bil po njegovem mnenju vrhunec hudobije, s svojimi posledicami obremenjujoč ne le njegovega začetnika, ampak tudi vse njegove potomce. Vse še neporojeno človeštvo se je v Adamovi osebi uprlo bogu in zato je zadela kazen celo_ pleme. Iz raja je bilo pognano na delo.
Tako so sodili o delu stari židovski književniki, ki niso poznali moderne industrije z njeno uervozno roboto, ponižajočo človeka-delavca na nivo tovorne živali ali avtomata. Kakšen greh bi bi moral zapisati na rovaš prade-du literat, ki bi hotel pisati mitologijo, utemeljeno na sedanjih razmerah! "V potu svojega obraza boš jedel kruh", je dejal Je-hova. "V potu svojega obraza, v nevarnosti za svoje zdravje in pa življenje, moreč svojega duha in uničujoč svoje telo ima« trpeti pomankanje in zanemarjati družino/' zapoveduje kapitalistični zakon delavcu dvajset ga stoletja. Križ na Golgoti je bil znamenje rešitve, a sveto pismo je moralo ustvariti svet onkraj groba, da postane odkupljenje s krvjo na-zarenskega mučenika vsaj transcendentalno vrjetno; kajti na tem svetu se rešitev vsled Pilatove obsodbe ni izpolnila. Drugo sredstvo je pomagalo ljudem, da so se osvobodili mučnih posledic pode dovanega greha; z denarjem se lahko odkupijo dela in jedo beli kruh in pečenke in ostrige, pa pijejo rensko vino in šampanjca, ne da bi se jim lice potilo od telesnega in duševnega napora.
V potu svojega obraza si boš zaslužil vsakdanji kruh!
A mnog je takih duš, ko človek, ki je dejal v potu svojega obraza nima kruha. Dosti pa je ljudi, ki ki nikdar nimajo skrbi za vsakdanji kruh, ker imajo vsega do volj in preveč za vse življenje .
Človek je čudno bitje. Vsak dan lahko opaža, kakšne ogromne razlike so med ljudmi. Tu miljar derji, tam nemaniči; tu lenuhi, ki le zapovedo, pa imajo kar hočejo, tam od prekomernega dela upehani ljudje, ki ne dosežejo niti potrebnega. Vsak dan opazuje človek to nasprotje, komaj mu pride na misel, da tu nekaj ni prav, a koliko je takih, ki bi vpra šali, zakaj je tako t
Navada leži človeštvu na plečih kakor podedovani greh. Od navade spe njegove misli in se ne zganejo. Ker gleda krivico od svojega rojstva, jo sprejema kakor nekaj neodvretnega in se komaj zmenijo zanjo. In ker se je na milione ljudi navadilo delati, in stradati ter trpeti, se jih je nekoliko tisoč navadilo, izkoriščati navado prvih in si od te navade pol niti žepe.
Odkar na svetu ni raja. je delo res potreba človeštva. Priroda je Čudna mati. Postavila je človeka na svet, dala mu je življenje; kako si ga ohrani, je pa njegova akrb. TVava nima brige, kako bo rastla; ptičem je pogrnjena miza. Človek si mora z delom dobavljati vse, kar potrebuje za svoje življenje.
Človek, Adamov sin.
Toda čudno. Ali nismo vsi Ada movi sinovi T Ali ne velja ukaz : 44V potu svojega obraza . . vsem ljudem T Soditi bi se moralo, da pač, kajti v sv. pismu se ne govori o nobenih izjemah, in tudi prirodoslovci uče, da so nam bili starši vsem enaki. Zakaj morajo torej le eni delati v potu svojega obraza, drugi pa le uživati T
Prijatelj, delavec! Dostikrat če tije ušla bridka beseda radi ža-
iz
ka
sv
oetnih razmer tvojega življenja ust, si moral slišati besede: Ta-je božja volja! Toda glej: V pismu je rečeno, da je božja volja vsem ljudem naložila delo v potu svojega obraza. Katera boŽ-volja je torej prava: Tista, ki |uči sv. pismo, ali tista, ki jo razglašajo gospodje t ■ Razmišljaj malo o tem, prijatelj delavec in kadar sam razmisliš, prašaj tovariše. Morda bo kaj koristilo, če bodo tudi oni razmišljali.
4<R. P."
Socialist
(Spisal Prane Furlan.)
Govorili smo o delu, o basih in o revščini delavca. Hila je sobota večer; precejšnje število nas se je zbralo v salonu, da se po te-škem delu nekoliko razvedrimo v družbi rojakov. Večina prisotnih so bili mladi, neoženjeni Slovenci.
Eden, ki dela v livarni za železo, nam je pripovedoval o nesreči, ki je zadela isti dan nekega Hrvata. Nesrečnemu Hrvatu je pri delu kos železa nogo zlomil.
Naš poročevalec je bil mlad Gorenjec. Opisal nam je natančno grozni prizor v livarni. Vravil je nam o stokanju nesrečnega Hrvata in kako je neki delavec omedlel, ko je zagledal razmesarjenega sotrpina.
Pogledal sem okolu njega stoječe rojake po obrazih.
Nekak čuden izraz so imeli njih obrazi. Zdeli so se mi kakor ovce, kc^zaduhajo klavnico. Strmeli so nekako plašno v govornika. Smilili so se mi. Mislil sem si jutri: Morebiti bode kateri izmed vas ubit.
Naš Gorenjec je komaj končal svojo povest, ko je nekdo izmed družbe zaklical: 44 Socialist je prišel". Ozrli smo se; videl sem vstopiti mladeniča, katerega pa nisem poznal.
Pozdravil nas je in si poklical čašo piva.
Govorili smo dalje; v razgovor se je umešal tudi novodošlec. Nekdo ga je vprašal, kaj da delajo socialisti.
44Dobro delajo," mu je odgovoril socialist.
4 4Jaz bi vendar rad vedel, kaj dobrega bodo oni naredili," je dejal zopet drugi.
4 4Ali ste slišali o Hrvatu, katerega je danes pobilo", je vprašal. Odgovorili smo, da smo ravnokar culi. 44Torej poslušajte! Socialisti bodo toliko naredili, da delavcem ne bo treba takD hitro in v takih okoliščinah delati, da bi jim noge lomilo. Socialisti trdijo, da je noga delavca ravno toliko vredna, kakor noga lastnika.
Oni skušajo vse delavce zedin-jiti in z združenimi močmi človeško družbo tako urediti, da bodo vsi ljudje imeli jednake pravice do bogastva sveta. Da bode samo oni, ki dela in z delom koristi človeštvu, dobil plačilo; a vsi oni, ki vas sedaj izkoriščajo in morijo bodejo morali ali delati ali pa zgladniti.
Socialisti skušajo vam delavcem pokazati, da vam ni treba delati dvanajst ur na dan, da bi se preživeli. Pravijo vam, da je na tej zemlji dovolj hrane in prostora za "vse ljudi in da ako bi vsi skupno «jlelali, bi imeli vsi dovolj počitka.
Socialisti delajo za vas trpine. Vi bi morali vedeti o tem. Poučite se o stvari, predno jo sodite. Ne poslušajte, kaj vam govorijo oni, ki vas izkoriščajo. Poslušajte delavce, ki trpijo z vami pod jarmom kapitalizma in vejo vaše nadloge.
Tukaj v Ameriki lahko dobite za malo denarja dobre knjige, ki so jih spisali delavci za delavce. Naročite se na 44Proletarca" in se poučite o socializmu. Jaz vem, da ako se o socializmu nekoliko poučite, boste gotovo uvideli, da edini ljudje, ki vam skušajo pomagati, so socialisti."
Govoril je s prepričanjem in z nekako navdušenostjo. Zdelo se mi je, da sam ni vedel, kako vspe-šno je govoril.
Nihče ni imel nič dotati. Tisti, kateri ga je vprašal, kaj dobrega bodo socialisti naredili, je poklical pijačo, stopil je k socialistu in mu segel v roko rekoč: "Nisem vedel, da je tako, toda jaz sem tudi socialist."
8 POTA.
Ako človek potuje iz kraja v kraj, opazi marsikaj; fceveda če
ima oči, da vidi in možgane, da misli. Tako vozeč se po železnici opazil sem mnogo ljudi t. j. boljšega stanu, oziroma ljudi, ki žive na stroške druzih ljudi a največ na stroške trpina, delavca. Videl seiu gizdave gospodične, mlečno-zobe pobaline ter debeluhaste 4'gospode", trote, z zlatom okovanimi prsti, krasnimi kravatni-mi iglami, na kterih je blestelo brušeno, drago kamenje. Da, to so ljudje, katere opazimo današnji Čas na železnicah. Poznati jim je na obrazu, da jim ^ neznan boj za obstanek, boj za vsakdanji kruh, boj, katerega mora bojevati mezdni suženj,delavec. Rilo bi lahko mnogo bolje, ko bi se delavec malo bolj brigal za samega sebe.
Opisati pa želim/kaj nisem opazil na svojem potu: — Opazil nisem ljudi, svojega razreda, ljudi, ki ustvarjajo vse bogastvo tega sveta. Videti jih je bilo le ob železniški progi polagati težke železne prage in pa na velikih kolodvorih prevažati težke tovore. Bilo jim je poznati na obrazu, da se preživljajo od dela svojih rok. — Upala in bleda lica, trudne in žul-jave roke.
To je slika, katero opažamo dandanes. To je zabava, ktero nudi delavec današnji kapitalistični sistem. Na eni strani bogastvo in razkošje, a na drugi revščina in glad. In čemu vse to t Odgovor je kratek: — Posledica današnje kapitalistične družbe! . . . Privatnega lastništva.
Delavec, ki dela skozi celo leto, brez prestanka, si ne more privoščiti dan ali dva počitka v celem letu, izvzemši kadar je preveč produciral, da ga kapitalist ne ra-
M raž._______
A na drugi strani, raznim lenuhom in vživaČem, ki niso tekom svojega življenja prijeli za delo, takim današnja družba nudi vse ugodnosti sveta. Delavcem pa, kateri prodticirajo vse bogastvo na zemlji, jim ne nudi druzega, kot mezdno sužnost se v naprej. In to bode trajalo, dokler se je delavstvo ne otress sama. To pa ne bode prišlo samo od sebe. Treba je, da delavci sami pripomorejo, ako nečejo za vedno ostati sužnji.
Torej delavci v vrste!
Naprej da samoosvojitve!
Naprej za socijalizem! Naročajte, širite in čitajte nas list "Proletarec", ki je edini socialistični in delavski list, tiskan v našem jeziku. Širite in čitajte soc. literaturo. "Proletarec" ima krasno zalogo dobrega in poučnega čtiva in to za mal denar.
Toraj dela\*ci, ki se zavedate svojega razreda, delajmo vzajemno, roko v roki za sveta delavska prava. Za emancipacijo razreda, h kateremu pripadamo. Spomin-jajmo se besed ustanovitelja znanstvenega socijalizma Kari Marxa: Delavci vseh dežel, združite se! Izgubiti nimate ničesar kot verige. Pridobite pa lahko celi svet.
Drag. Pogorelec.
4'Ne ubijajmo otrok v imenu patriotizma!" kriče navadno kapitalisti in njim podvržene 4 4 blage duše" okrog 4. julija. Ne! Za ves svet ne! 44Ubimo in podavimo jih raje v tvornicah in rudnikih v imenu businessa in profita!"
Ali sem poslal naročnino za 44Proletarca"t Še ne!
Sramota za Človeško družbo, da trpi toliko dobrih produktivnih ljudi v revščini.
NAŠ TISK.
Naši zapiski za julij imajo sledečo vsebino: Dr. Dermota: Učiteljska gonja. — Abditus: Kulturni boj in drugo. — J. Pahor: Sociologija vojaštva. — Pregled. — Politični. — Socialistični. — Literarni. — Polemika. — Šolstvo. — Upravništvo N. Z. Selcn-burgove ulice 6. II. Ljubljana.
Podpora listu
Ant. Samsa, Chicago, 111. 50 ct John Mahnič, St. Louis, Mo. 25 ct Ant. Mekinda, Henry W, Va. 2£ct. Drag. Pogorelec, Chicago 75 ct. Nabrano v Lorainu, Ohio $1.25. Ft. Petrič nabral v Minn. $1.85. Mravlja, Glencoe, O. 30 ct. Ignac Žlemberger, Glencoe, Ohio $3.83.
NAfil ZASTOPNHKI.
Illinois: Joe Bratkovič.
Pueblo, Colo.: Chas. Batista!
Za Chicago in okolico so naši zastopniki: Mike Kulovec, John Jereb, Anton Anžiček in Joe Za-vertnik ml. 440 N. Curtis St.
La Salle, 111.: John Puček.
Oglesby, 111.: John Bergant.
Filip Godina, za Indianapolis, Ind. in Anton Mesec, Indianapolis Ind. za okolico Severno stran.
Zastopnik: Jože Radelj, box 275, Frontenac, Kans.-Frang Vegel, b. 134. Girard, Kas. in za Franklin Kans.
Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans.
Nick Vuksinič, Chisholm, Minn, za ta dkraj in okolico.
Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth, Minn.
Anton Sterle, box 344, Gilbert, Minn.
Ilibbing, Minn.: Frank Hitti.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar.
John Gasperinfc. 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y.
Cleveland, O. Frank Čeme in Frank Cirk, za Cleveland in okolico.
Lorain, 0. in okolico Frank Vevar.
Joe Pajk, za Pennsylvaninje.
Conemaugh, Pa: Frank Podboj
Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Toni Mrak za Hackett, Pa., in okolico.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Louis Glažar za Sygan, Pa. in okolico.
Vandling, Pa.: Frank Verbajs, box 135.
Willock, Pa.: Jakob Dolenc, box 3.
Davis, W. Va.: John Mesojedec, Box 337.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan.
Cumberland, Wyo.: Lozekar Gašper.
Hudson, Wyo.: Anton Jalov-čan.
Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick.
K N J IOE>
v zalogi "Proletarca":
Socializem 1 zv.................$ .10
Socialna demokr. in kmet. lj. 2 zv. .05
Zakaj sino socialisti, 3 zv. .......10
Komunistični manifest, 4 zv......20
Kdo uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv......................15
Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv............35
O konsumnih druAtvih, 8 zv......10
Kapitalistični razred, 9 zv........15
Nevarni socializem, 10 zv........15
Narodno vpratanje in Slovenci,
11 zv.........................15
Strahovi, 12 zv..................15
Vojna in soc. demokr............15
Prianož Trubar in slov. ljudstvo.. .06
V dobi klerikalizma.............20
Razprave.......................30
Občinski socializem . ........35
Francka in drugo...............25
Iz nižin življenja.................50
Moderni socializem...............10
Socialistični katekizem ..........10
Džungel...................1.00
Naša bogatstva .............05
Pošeljamo jih poštnine prosto.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Blue I »lan d A ve.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala po Utvo, premog-, drva in drugo. Oglaaite ae pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo doj pisnico.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja |	DALE Srajce
izbira UKlOTHING HOUSE vseh vrst
klobukov. Corner26u&CcniralPa^Aw. hi cen.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
Obleke po mere naša posebno«t.
-A A - - t
Slovsnoem in Hrratom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
'f'f t'f'f'ff f'fiyifioi
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, IU.
POZOR! POZOR! IG« KUSLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Ivi.,	Milwaukee, Wit.
ul)a£« in »adao pripravlja prtih oenah. -Lokalal lu potujoči
Ima najbolj« (trnek, po lmirn
rojaki—dobrodolli !
Sodrugi! Priporočaj' te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. . Ohicago, IU
lata večjo zalogo ar, veri ti e, pral», nov in dragih dragotin. Iavrtuje Ml
vsakovrstna popravila ▼ tej stroki po zelo nizki eead.
ObittiU gal
Druitvene regalle, kapo, prakoramnloa. bandera itd.
sa alovenaka druttva najbolje preskrbi
Emil Bach man
1719 So. Centre ave., Chieago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
, <ka iadeiujemo r—no
Ohleke ** nAjnovej4«m	Unijsko dalo; trpdfcno in litas
V zalogi imamo tudi razne drugo potrefcêêfaie, k opa.
da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ai nato iatoftbo. Z vsem epottovaajevn
ir
DOBREGA FOTOGRAFA
Povsod cenijo. Zato pojdite k
kteri izvrstno lotografHje.
t
Na|bol|še delo.	Cene zmerne.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287.	USTANOVLJENO 1SSS.
Izdelujemo obleke po meri
po »20. $22, »25.
Prodajemo
Imamo	zalogo modernih klo-
lllldlllU bukov v najraznovrstnih bojah.
otOTC obleke po 10, $12, $14, $15.
V 7HlOiIl *mamo veliko zalogo srajc, kra-¥ ¿aiuyi vatt janki spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča || ||j| JUt \ Mri/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI IVl/tlflEiIt,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele Stf*"*""
Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Varicoeeli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zaatruylenje, živine n ©zmotnosti, vodenico hi bolezni tičotih ee molkih.
Ta prilika je dana tiatim, ki eo izdali fte velike evoti zdravnikom ne da bi bili oadravljeni in moj namoa jo, p» kazati voem, ki so bili zdravljeni od tueatov adravaiko« brezue petno, da pooedujom le jaz edino aredatvo, a k torija zdravim vspetno.
Za nevapetao zdravljenje nI treba plačati—la la vfifci. Ozdravim pozitivno ftelodetne bolezni, pljntaa, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolecen.
Tajne moiko bolezni adravim hitro, za etalno in tajno, tivtene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zaatruplonje in zgnba voda Pljuča, aaduha, Broiichitie, zrine bo lean i in plju&ne zdravim z moje aajnovejio metodo. .... ¿enake bolezni v ozadju, boli tok in drugo adravim za etalno. —Zastrupljanje in ree druge kotne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Motni tok ta druge bolezni. Prsitte in svetuje zastonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph and Lake St*.
CHICAGO
Uradnje: od 8 ure zjut. do 8. ure aveter. V nedeljo: od 9 ure zjat. do 4 uro poj*
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojolH p(j«č.
1837 So. Fiik St. Tel. Canal 1405
Jako važno vprašaije?
"Ali sem 2c poslal zaostalo naročnino na "Prolctarca"t Š« ne! —
\
Stebri družbe.
L
. Njena spalnica je bila temno tapetirana in svetla, zglajena tla so bila pokrita s pisanimi preprogami. Ob oknih so visele težke temnopisane zavese in oprava je bila pokrita s svetloviinjevim blagom. Po kotih so stale visoke, ozke mizice in na njih je bilo vse-polno fotografij in malih urae-talnih kipov. Po stenah je viselo nekaj slik, predstavljajoiih ljubezen in srečo in žalost v obliki doprsno nagih žensk z bujnim pr-sjem in razvozljanimi lasmi.
Po tej spalnici, napolnjeni z vzduhom parfuma, je hodila ob pol deseti uri zjutraj Božena v obleki najnovejšega kroja. Na glavi je imela slamnik, ki je bil obložen s ptičjim perjem ter u-metnimi cvetlicami.
Jezilo jo je, da mora čakati nanj tako dolgo. Postajala je nemirna, časih se sklonila k oknu in pogledala po ulici gor in dol, če se že ne bliža znana kočija.
Božena je bila ljubimka podpredsednika neke velike in bogate delničarske družbe; ta družba je izdelovala v mnogih tvornicah papir in imela usluzbenih mnogo tisoč delavcev. Makso Valon je bil mož petdesetih let; vsled svoje govorniške nadarjenosti je bil pred dvajsetimi leti izvoljen v parlament. Ob svojem času se je silno zavzemal za versko šolo. Po govoru, ki ga je imel v zbornici v razpravah glede sol, je zaslovel v najvišjih krogih ter je bil kmalu na to izvoljen podpredsednikom eni največjih delničarskih družb države. Ta družba mu Je prinašala 30.000 kron dohodkov na leto.
Imel je nezakonskega sina, katerega je oddal v sirotinski zavod ter vzdržaval tri priležnice v treh raznih mestih in govoril je o Vsaki kot o svoji nevesti in bodoči ženi. Božena je bila prej igralka. Igrala je na različnih odrih srednje Evrope, a dosegla ni posebnih uspehov. Pred dvemi leti jo je videl Valon na nekem dunajskem gledišču, se zaljubi v njeno polno, visoko telo, ji ponudil nekaj sto kron mesečnih dohodkov ter jo vzel s seboj na jug.
Božena je bila zadovoljna, dasi je bilo njeno življenje zelo enostavno. Od tedaj je redno prestopala božje in človeške postave, tolažeča se s tem, da živi tako tudi sto in sto tisoč zakonskih žena.
Vsak njen dan je bil urejen. Ponoči ali tudi po dnevi brezčutno leganje in grešno posteljo, vstajanje in umivanje s seltersko vodo, potem kava in cigarete, o-poldne slonenje na oknu, potem mastno, težko kosilo; po kosilu parfumovanje, barvanje lic in o-brvij ter opravljanje in izpreha-janje. vZečer večerja, nekaj steklenic piva, slačenje iu objemanje starega, osivelega Valona in zopetno brezčutno grabenje, leganje in ponočne orgije.
To je bilo njeno življenje, v katerem se ji je redilo telo in rasel trebuh. Časih se je zjutraj smejala, videvsa Valona ležati onemoglega na postelji z brezkrvnimi ustnicami, tresočimi rokami in u-'mirajočimi očmi. Začetkoma se ji jo gnusil, da je pljuvala kot je-tična, a s časoma se je privadila takih prizorov in se samo smehljala ter »rla proč.
In pograbil sem z vso močjo za tako bilko, da sem padel potem še globočje. Kdo vč,'kako se je to zgodilo? Jaz ne vem, ali je bil to gol slučaj! Zašel sem v eno onih javnih hiš v predmestju, ki imajo okna vedno zastrta. Tam sem našel žensko, ki me je znala prikleniti nase. A kadar sem najbolj želel po njej, tedaj me je suvala od sebe, delala z menoj, kot z ničvredno stvarjo, da sem ji bil potem še gotovejši plen. To je bila ona bilka, katere sem se oprijel z vso besnostjo propadajočega življenja. Kar sem zamudil poprej, pre-metavajoč se cele noči brez spanja po trdi postelji, to sem hotel dohiteti sedaj . . . Zjutraj sem prihajal domov zaspan, telesno uničen in duševno potrt. Dve uri nemirnega spanja je sledilo tem po-nočnim orgijam. Potem sem taval cel dan po ulicah, brez cilja in brez življenja. Za delo sem bil popolnoma nesposoben, in tako sem postal cel, popoln norec.
Moja bolezen je bolj in bolj naraščala. Nalezel sem ostudno bolezen, katere sem se smrtno pre-
strašil. Sedaj sem samo ic dihal. Volje sem imel le toliko, da sem svojo ostudno bolezen prikrival pred ljudmi, brezmiselno prepuščajoč konec Neskončnemu. Tako je prišel pred večer k popolnemu potopu naše družinice. Rešitve ni! Okolo nas samo blato, vlažno močvirje, v katerega smo se pogre-znili že do vratu. Sin nečistnik, oče prekrasen lopov, ki je zapustil službo in zavrgel dostojnost, da je mogel brezskrbneje popivati ,po beznicah. Tedaj sem se sramoval kakor še nikdar v življenju pred malo, drobno a Čisto Justino, ki je trpela v tem smradu zavoženega družbinskega življenja nadčloveške muke. Nisem si ji več upal pogledati v obraz, zakaj vkljub vsej propalosti sem jasno videl njeno veliko nedolžnost, trpljenje in muke in svojo ničevnost. Njeno upan je rešiti mene in očeta pred pogubo, ki se je naglo bližala, je bila utopija, ki se je končavala v jokavi ginjenosti in brezpogojnemu udanju vsemu.
Moja bolezen je napredovala ra-pidno. Po cele dneve sem se valjal po postelji, kričal v strašnih bolečinah, katerim se je pridružila i negotovost zavrženega verskega prepričanja. Religija je pričela na me delovati kakor v najmlajših letih, in trpel sem strašne duševne muke. Zatekal sem se k Bogu in molil. V svojih pustih fantazijah sem trenotek pozabil na bolečine, na življenje, na sebe . . . Vedno je vstajala pred. mojimi očmi slika, ki sem jo videl nekoč na neki razstavi in ki je predstavlja la večno pogubljenje . . . Kmalu pa me je zopet napadla besnost bolezni in slike so izginile, druga za drugo. Krčevito sem grizel bla zine in strašne kletvine sem izu-stoval, ki so me napravile še besne jšega. Tako so počasi prešli dnevi, v katerih sem osamljen be snel dalje. Noči pa so bile še stra-šnejše in morilska mrzlica me je pretresala in strašne fantazije so mi bučale po glavi. Časih sem nenadoma zaklical:
"Jaz sem nečistnik, ona pa je čista!"
Naposled se je oče vjezil in poklical ljudi. Ti so me zvezali. Njegova blaznost je popolna!" so re-kali drug drugemu in se pomilovalno ozirali name. A jaz sem ležal tam kakor divja žival, in da bi bil tedaj prost, bogvč, kaj bi se bilo zgodilo. Divje misli so mi še vedno polnile glavo in notranje razburjenosti sem se tresel kakor mrzličen.
"No vendar!" je vzdihnila Božena, gledajoča skozi okno. Pred hišo se je ustavila ekvipaža -z visokimi belci.
Kiualo so se odprla vrata in Valon je vstopil. Oblečen je bil v črn globoko izrezan frak. Na rokah je imel bele rokavice. 'Njegov ob raz je bil rumenkast in njegova li ea so bila udrta. Njegova, po francosko ukrojena brada je bila rumenkasto - bela. Njegove oči so 1<'/ale poševno in mu dajale mongolski obraz.
"Tako dolgo te ni!" reče ona z užaljenim glasom in se namrdne * "Nisem mogel preje, oprosti Setf^Miitiva, da ne bo zamude.' opravičuje se Valon. gladeč svojo spičasto brado.
In zopet j<> drdrala kočija po blatu. Ona je bila danes čmerna in pusta, a on je bil zamišljen.
Predsednik delničarske družbe pri kateri je on opravljal podpredsedniški posel, je obhajal ta dan svoj šestdeseti rojstni dan. V ta namen je bila ob deseti uri velika maša v stolni cerkvi, zvečer pa soareja, h kateri je povabi stari predsednik Rubenec, obenem cesarski svetnik, mnogo odličnja kov.
Pred cerkvijo je bilo mnogo občinstva, ki je zvedavo gledalo pri-šedšega Valona in Boženo. Valona je pozdravilo nekaj znanih obrazov, na kar je zardel sramujoč se Božene, o kateri so vedeli, da je njegova priležniea. On se je si cer silno branil, vzeti jo s seboj toda ona je to izrečno zahtevala in ni se mogel protiviti njeni svo/ jeglavnosti. Nekaj hinavskih ljudi je pomenljivo mežikalo z očmi ter kazalo za njim s prsti; slišal je pritajen smeh in tajinstveno šepe tanje. Postalo ga jo sram in pusti je pasti debelo roko Božene ter se grizel tihega srda v ustnice.
Ko je Božena stopila na cerkve ni prag in je zadišalo kadilo, ji ja zastala sapa v grlu in prša so se ji krčila. Od nekod, iz meglene dslje, je prišla davna mladost te
male in nedolžne Božene in ji j« sedla na prsa.
To je bilo nekaj zelo lepega in >ala se je hihati, da bi zopet ne izginil ljub spomin. Dolgo je že, kar ni bila v cerkvi, in spomin na nekdanje čase jo je napravljal o-tožno in žalostno in skoraj bi za-ihtela.
V	cerkvi jo je objel mrzli vzduh visokih obokov, poslikanih s svetniki, in razžalostila se je še bolj.
II.
Cerkev je bila natlačeno polna. Visoka okna a poslikanim steklom so bila zagrnjena s Črnimi pajčo-lani in po cerkvi je blestelo polno lučic. Po sredi cerkve so viseli veliki lestenci, lesketajoči se nebroj-nih lučic, nalahno trepetajočih in goreče sedaj svet le je, sedaj mrač-neje. Veliki altar se je lesketal v lučicah in žarel tajinstveno v ločini svetlobi pomešani z dnevnimi žarki, uhajajočimi skozi redek črn naokenski pajčolan.
Na levi strani cerkve po klopeh so sedeli moški, držeči moleke v rokah in nemo zroči v oltar; nekateri so bili oblečeni praznično, in obdajal jih je smrad po masti, s katero so bili namazani novi škornji; stiskali so klobuke med kolena. Na desni so sedele ženske. Nekatere so imele na glavi bele, druge pisane, črne rute ali slamni ke z dolgimi, širokimi trakovi in okitane z navadnimi rožami papir ja. Po sredi je stalo polno moških in žensk in otrok; prestopali so se neprestano glasno pokašljevali pljuvali na tla in drsali s črevlji.
Spredaj pred oltarjem v nizkih, s pozlačenimi ornamenti o-krašenih klopeh je sedela gospoda, uradništvo in plemenitaštvo. Na desni strani prve klopi je sedel predsednik Rubenec v črni salonski obleki. Sivi brki so mu štrleli navzgor in na nosu se mu je svetil zlat nanosnik. Roke je pokla-dal nemirno semintje. naslanjal se vsak hip naprej, malone vstajal in zopet poklekal, križajoč se in trepetajoč z velikimi ustnicami. Poleg njega je klečala stara njegova žena, beroča iz malega mo litvenika, gledaje vsak hip na ol tar in na svojega moža in postar-no hčer na levi strani; popravljala si je vsak hip sneženo bele la se in hčeri ukazovala, kako se naj prekriža, kleči in vsaja in zopet prekriža.
V	drugi vrsti je sedel okrajni glavar baron Lahtn, v uradniški obleki; na prsih so mu viseli svetli redovi. Navzočih je bilo še nekaj drugih višjih uradnikov, u-radniško osobje delničarske družbe, vsi v črnih oblekah, z belimi naprsniki, gladko počesani in vsi obriti.
Pred oltarjem se je kadilo, in ministrant v debelem rdečem površniku, prevlečenim z belo čip kasto srajco, je neprestano guga kadilnico in ropotal z verižicami na katerih je visela. Na levi stra ni oltarja so stali rdeče preobleče ni stoli, od katerih je bil srednji najvišji, drugi so bili vedno nižji in manjši. Mašo je pel sam škof stregli so mu kanoniki, katerim je tekel pot po mastnih in rdečih licih. Zbran je bil tudi velik de nižje duhovščine v belih srajcah.
Narodnjaki molče.
V državnem zboru so socialni demokratje vložili predlog, s ka terim se ima pomagati šolam na rodnih manjšin, dokler se ne ure di splošno narodno uprašanje \ Avstriji. Sodrug Adler je ime pri tej priliki govor, o kteremu se lahko brez tiravanja pravi, da je bil znamenit. Za mali slovenski narod je predlog nedvomno sila važen. Ako ga državni zbor sprej me, je to desetkrat več vredno kakor dvomljiva Kotnikova zapu ščina. Slovenske šole v narodno mešanih krajih bi dobile zname nito letno pomoč, o kteri bi Slo venci lahko popolnoma samostoj no odločevali. Človek, ki spozna va to, bi vprašal: Kaj pravijo na ši narodnjaki t — Ko se je slišalo da bo cirilmetodova družba uži vala obresti Kotnikove zapuščine se je pelo po narodnjaških časo pisih hozana in alelnja. Koliko mora torej biti šele veselja ob tem predlogu! — Kaj pravijo naši narodnjaki? — Niči Molče. Komaj, da so nekateri listi mimogrede omenili soc. demokratični predlog. Če bere človek neštevilne kilometrske članke, ki jih spišejo narodnjaški žurnalisti o italjans-kein in slovenskem vseučilišču,
mu ne gre v glavo, da nimajo par vrstic za predlog, ki je tako va-ien za šole našega ljudstva. Am->ak nič se ne čudite, prijatelji! Socialno demokratični predlog je stvaren, našim narodnjakom pa ne gre za stvar, ampak le zato, da je dovolj viharia. Od tega živi njihova politika. Nam res ni nič na tem ležeče, da bi naši nacionalisti slavo 'peli socialnim demo-cratoin, Nej nas napadajo po stari navadi. Ampak zamolčati pred-og, ki je tako važen za naše šolstvo le zato, ker je predlog socialno demokratičen, je pa že vrhunec strankarske zakrknjenosti. In če bi naše ljudstvo Čitalo kaj dru-zega kakor narodnjaške čenče, bi moralo ob taki priliki jaspo spoznati, kako ga nacionalisti vodijo za nos. Tedaj bi tudi lahko uganilo, kako se mu voditelji — smejejo.
"R. P."
SISTEM
—	Ker ni mogel dolgo dobiti dela in ker se ga je končno lotila jetika, si je Fred Montague v Do-veru N. J., delavec, s krogle iz revolverja končal življenje.
—	John Dennis iz New Yorka, dolgo časa brez posla in v hudih stiskah, je vsled-prevelike skrbi zblaznel in v tem stanju zadnji teden umoril sebe in ženo z britvijo.
—	V Hobokenu, N. Y. je pred par dnevi umrl Jos. Thomas, iz-najditelj in popolnitelj mnogih strojev in naprav za izdelovanje klobukov. Njegove iznajdbe so prinesle drugim, kapitalistom, mi-lione in milione dolarjev dobička, a on sam, iznajditelj, je pa umrl v skrajni revščini, lačen, brez centa v žepu.
—	Delavcu *Jos. Kubiaku, ki je vposlen pri Illinois Steel Co. v So. Chicagu, je zadnji teden umrl sedem mesecev star otrok, samo zato, ker ni imel denarja pri roki, da bi plačal zdravnika. Ko je otrok zbolel, letala je mati od zdrav nika do zdravnika; bila je pri treh, a vsi so odrekli pomoč, ko jim je povedala, da nima denarja. In tako je moral otrok umreti.
cesar Viljem, kteri hoče biti vedno prvi.
Ker govorimo baš od cesarja Viljema, je prav, da pripomnimo malo, kako se mu kaj godi. On je z večjo družbo zdaj na potovanju ob Skandinaviji. Ima veliko gostov seboj — pravijo, da same učenjake. Zakaj jih je vzel seboj! Govorili so, da se bodo rešila važna uprašanja, politična, gospodarska in druga. Zdaj pa prihaja vest iz cesarske ladje, da jih ima samo zato seboj, da se norčujejo iz njih. Kdor ima nesrečo, da je debel, mora pred cesarjem hoditi po štirih ali pa delati kake druge vaje. Kdor nima prav nobenega posluha, mora peti. In tako se godi u-čenjakom, ki imajo veliko čast biti s prismojenim cesarjem. Da prevzamejo pametni ljudje ulogo nekdanjih dvomih norcev, je več kot žalostno. Nad sto gostov je, pa ni nobenega med njimi, ki bi povedal trepastemu cesarju, naj se norčuje iz svojih kužkov, če se mu bodo pustili.
OGNJENIK DELUJE.
Iz Seatla, Wash., se poroča, da je ognjenik Mount Shishaldin zopet začel delovati. Iz njega Šviga plamen več sto čevljev visoko in sicer brez vsakega dima. To poročilo je prinesel parnik Montara, kteri je te dni prišel v Seatle.
KTERI VLADAR JE NAJBOLJ.
PLAČAN?
Evropski monurhi, kralji in cesarji, dobivajo od ljudstva sledeče letne "plače", da lažje pasejo lenobo in po "milosti božji" uganjajo svoje burke: ruski car ... . $12,000.000 avstro - ogrski cesar . 3,875.000 pruski kralj .... 3,852.000 angleški kralj . . . 2,910.000 italijanski kralj . . . 2,858.000 španski kralj . . . 2,000.000 bavarski kralj . . . 1,412.000 saksonski kralj . . . 735.000 belgijski kralj .... 600.000 portugalski kralj . . . 634.000 norveško - švedski kralj . 575.000 wirtenberški knez . . 449.000
grški kralj '.....280.000
nizozemska kraljica . . 250.000 francoski predsednik . . 250.000 romunski kralj . . . 237.000 danski kralj .... 227.000
Če še prištejemo plače predsednikov ameriških republik in bri-tiške Canade:
predsednik 12 republik v južni Ameriki skupaj . . . 200.000 preds. Zdr. držav . . . 75.000 preds. Meksike .... 50.000 gener. gubernator Canade 50.000
Skupaj.....$33,796.000
John D. Rockefeller na leto . .
.......$100.000.000
J. Pierpont Morgan . $75,000.000
Njegovo Veličanstvo, kralj olja, Rockefeller — da ne štejemo ostale armade ameriških kraljev — ima torej dvakrat več letne "plače" kot pa vsi monarhi in predsedniki republik na svetu. John D. Rockefeller je potemtakem najmogočnejši vladar na svetu, proti kateremu so vsi kralji in cesarji — ničle.
Živelo veličanstvo dolarjev!
VELIKANSKA LADJA.
Kot znano, tekmujeti Nemčija in Anglija vedno za prvenstvo na morju. Do zdaj je imela Anglija dosti večje ladje, kakor Nemčija, vsaj zadnji čas. Zdaj pa prihaja vest, da namerava Hamburg - A-(meriška črta graditi velikanski parnik, kteri bode 108 čevljev daljši, po Šest čevljev pa širji in glo-bokejši kot največji Angleki parnik Mauretania. Nosil bode 45 tisoč ton, torej skoro e jedenkrat toliko, kot dosedanji največji Nemški parnik Kaiserin Augusta Victoria. Ta načrt podpira zlasti
Bodite snažni.
Tekom poletja mora skrbeti vsak, da je snažen. Znojnice morajo biti odprte da odhaja pot. Toda skušati moramo tudi, da je naša notrajnost čista, če hočemo zabraniti nevarne bolezni v organih. Kakor hitro začutite kak nered pri Vaših organih, je prišel čas rabiti Trinerjevo Ameriško grenko vino. To prežene nečistobo in nesnago iz telesa in pripravi prebavljalne organe sposobne za prebavo. TVvi znaki bolezni so neredno prebavanje, zguba okusa, telesne moči in energije. Ne čakajte, pač pa rabite Trinerjevo Ameriško grenko vino. Po lekarnah Jos. Triner. 1333—39 So. Ashland Ave, Chicago, 111.
r. Richter' "PAIN-EXPELLER
Kaj ti koriatijo močne milice, če trpli na revmatUma,
PAIN-EXPELLER
dobro vdrgotan, ti tako) ola)«* boUCl— la odstrani njih vsrok«-Po »o Id 60o t vaah UkarDftb
J. ki. ItieMir i Ci., 216 Pearl St,
NEW YORK
Paslt* ut v*ral»«uo inamko i »Idrom
JOS. PREŽEL,
Slovenska GrocerUa. 1932 West 22nd Street,
med Robey In Lincoln ul.
VOZI IVA. DOM.
ROJAKI
v VVaukeganu!
Če kočete -piti dokre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
Be Maluiiclft-u,
714 Marke! Street, Wankegai.
Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1646 W. 21st Pl., Chicago, UL
Izdelovalec najfinejših cigar * vsake vrstej
Na debelo in drobno.
Sodrngi 1 Priporočajte hrvat-Jum delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijaliatični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naalov: 1209 W. 18 Str. Cki-cago, Ili
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chicago. III.
POZOR!	POZOR!
JOHN IIROVAT, Ilrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk. Brivnica prvega razreda. 1707 S. Center ave., CHICAGO.
M, A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen galun
NA 113 MILWAUKEE AVE.. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Angleščina
brex učitelja! Slovensko An-gleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar atane aamo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. Ul St.. New York. H. Y.
Piiite po cenik knjig!
Aka hočeš dobro naravno vino piti, oglasi ae pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Iiland Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njem« dobiš najbolja kalif orni j-aka in importirana vina.
Najboljša in najfinejše oblek«
ao po nizki ceni na prodaj
pri H. 8CHWAJtTZ,
Id—18 N. Halsted 8t., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8ALOON
• modernim kegljl&eo
Svete pivo v eodtkih in buteljka* in druge rnsnorretne pijače ter unijnke emodke. Potniki dobe tedno «itte mm. ninko
Poetrexba totea la laboran.
Yaem (Soveneen in dragim Slovanom ee topio pripurotn
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltlel
OD V BT JI UL
v kaaenekih in eivilnih aadavafc. Auto Phone 6060.
Office Phone Main 8060
Äeeidemce Phone Irwin« 41Tt
URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
1
Severoaap. ogni lUndolpk in Ln 8nHe nliee Stanovanje: 1217 Sheridan
HALO! HALO!
Kam pni — Nn svete pivo in «ate dobrega vinn k
BLAŽ. KALTINEGER
1832 S. Centre Ave.
Um ee bomo imeli po dómate."
To je pogovor ■ ceste, ki priéa s majem aaloonn.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave., Chieafo.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
v ___
Zdravnik sa notranje boleml ln rnnocetnlk.
Iadrarrnitka pretakava brespinAno—pfta> «nti je le adarila, 1924-26 Bine Ave^ Chicago. Za dne ure: Od 1 de • po pol. Od T do • sveter. Ima fti veti bolniki naj piMo
Valentin Potisek
gostilničar
1237-l»t St., La Salle. Ill
To«t w, foatUnl podivjM* pijate fwnpomAa n^Bhmn M ofatta «Mik