F«ditii slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. > *eija sa vse teto... $3.00 < Ima 10.000 naročnikov s § GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. ii The only Slovenian daib jI in the United Sta t** i .j • • * i| issued every day ■jj Sundays and Holidays ** fXL£FON PHAKNI: 4687 CORTLANDT. Entered a* Second-Clan Matter, September 11, 1903. at the Poet Office at Hew York, H. Y„ coder the Act of Congress of March 3, 1879 NO. 252. — ŠTEV. 252. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1914. — TOREK, 27. OKTOBRA, 1914. TELEFON PISARNI: 4987 COBTLANBt VOLUME XXH — LETNIK XXDL ATENTATORJI V SARAJEVU SPOZNANI KRIVIM. NEMCI SO PRODRLI FRANCOSKO BOJNO ČRTO PRI YSER. Nemci so vprizorili nočne atake na celi črti ter obstreljevali pristanišče Nieuport - General Falkenhayn je postal načelnik nemškega generalnega štaba. - Francozi zatrjujejo, da vstrajajo v svojih pozicijah, vendar pa kažejo vsa znamenja, da se drobi moč zaveznikov. - Angleške bojne ladije izven akcije. - Pri Radomu v Galiciji se vrši velika bitka med Avstrijci in Rusi, - Ruske čete štejejo nekako 500,000 mož, avstrijske pa krog 400,000. - Vseh 25 obtožencev v veleizdajniškem procesu v Sarajevu je bilo spoznanih krivim ter bo danes razglašena obsodba. Avstrijci zmagujejo. London, Anglija, oktobra. -Beuterjeri ageuturi poročajo iz Rotterdama: Po večdnevnem prizadevanju so zavzele avstrijsko in nemške eete veliko važnih pozicij, ki se nahajajo skoraj v ravni črti med Karpati in Sambo-roro. Dosedaj ni še nikomur znano, koliko vojaštva je spravil Ras na mejo. Vojaški strokovnjaki so muenja, da je število ruskih vojakov naravnost ogromno. Carju niso zadostovali samo sibirski polki, ampak je poklical tudi eete iz Kavkaza in Turkestana. V Karpatih stoje Avstrijci v ofenzivi in polagoma prodirajo naprej. Južno od Przemysla se ne bojuje več. Neznatni spopadi se v trie severno od reke Visle med Ivaugorodoin in Varšavo. Položaj v Lvovu. London, Anglija, 2bali nemški Bojna črta zaveznikov je pretrgana. Pariz, Francija, 26. oktobra. Francoska bojna črta je dunes po.t.j . , vzdržala naskoke Nemcev. Tako ZaU, Ua J^'J^i se glaso v oficijelnem ]>oročilu, I P01'skl W)hl1' ki je bilo izdano danes popoldne . iu v katerem se obravnava polo-i An^le*ke ^J11® ladije pregnane. žaj ob reki Yser, kjer se je Nem-! Berlin, Nemčija, 26. oktobra, cem posrečilo prekoračiti kanal. Danes zjutraj v glavnem stanu Poročilo pravi: "Tekom vče-,izdano poročilo o ]K)ložaju na za-rajšnjega dneva smo vzdržali na-|Padu se glasi: "Zapadno od šo glavno črto med Nieuport in Yser prekopa, med Nieuport in Dixmude. Nemške čete, ki so na Dixmude, ki se še nahaja v po-obeh teh krajih prekoračile re- s?sti sovražnika, so napadle na-ko, nimajo zaznamovati nobenih še čete sovražne pozicije. .._____i________\___i i___J___• ' • nadaljnih uspehov Vzdržali smo svojo fronto tudi ob strani reke Yser do Rou-lers med Armentieres in Lille, na zapadu od La Bassee in Lcns. V bojih zadnijh dni je imel sovražnik velike izgube. Obstreljevanje Nieuporta. Pariz, Francija. 26. ok t odira. Zvečer ob 11. uri izdano ofieijel-no poročilo pravi: "Nieuport v Belgiji je bil izpostavljen močnemu obstreljevanju in Nemci so nadaljevali z naskoki na črti od Nieuport do Dixmude. Zadnja poročila pa pravijo, da niso dosegli nikakih uspehov. Cela fronta od Lia Bassee pa do Som me je bila pozorišče silnih nočnih atak, katere pa se je vse zavrnilo. Z ostale fronte ni poročati ničesar novega. ' Načelnik nemškega generalnega štaba zbolel. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. General pi. Falkenhayn zastopa obolelega načelnika generalnega štabu, pl. Mol tke-ja. Zdravstveno sfanje slednjega pa se je že izboljšalo ter ni nobenega vzroka, da bi se bilo treba bati za njegovo življenje. Angleško brodovje se je vdele-ževalo bojev, vendar pa ga je prepodil ogenj naše težke artilerije. Tri angleške ladije so bile zadete. Popoldne dne 25. oktobra se je držalo angleško brodovje iz van vidika. Južnozapadno od Ypres in Lille smo napredovali." Armada nemškega prestolonaslednika izolirana. London, Anglija. 26. oktobra. O dozdevnem izoliranju armadi nemškega prestolonaslednika otl ostalih nemških armad govori poročevalec "Daily News" v Bordeaux, ko poroča o važnem uspehu zaveznikov v Argonih. Pravi, da so zasedli Francozi vas Mezli-court v sredini Argonov ter odrezali s tem prestolonaslednika od ostalih nemških armad. Armada prestolonaslednika je bila ločena od ostalih nemških armad že od časa bitke pri Marne. Glasom poročila obvladuje vas dohod k dolini Aisne in dokler se Francozi lahko vzdržijo v tej vasi, jini je mogoče preprečuj združenje armad prestolonaslednika in vojvode iz AVuertenaber-ga. nemška vlada, z onim angleške ter pride do zaključka, da je stališče nemške vlade veliko bolj tolerantno in odkrito. 'Morning Post' protestira proti namenu vlade, da bi se ne aretiralo podanikov sovražnih držav na nevtralnih parnikih. List izjavlja, da se tako postopanje sicer ne dopade gotovim državam, predvsem Združenim državam, da pa je nemogoče opustiti aretacije. ker bi sicer prihitelo pod o-rožje edinole iz Amerike kakih 100.000 mož različnih narodnosti, zapletenih v boj z Anglijo. Strah pred zračnimi kjižarkami. London, Anglija. 26. oktobra. Zavarovalne pristojbine proti poškodovanju potom zračnih kri-žark so poskočile danes na dvojno svoto in skoro vsi posestniki skušajo zavarovati imetje proti event uelnemu poškodovanju. Uničeni nemški areroplani. Ako je mogoče vrjeti poročilu na "Express" iz Pariza, so uničili Francozi v soboto pet nemških ue rop luno v. Neki francoski zrakoplove« je uničil dva nemška aeropluna s tem, da se je dvignil vedno višje ter ustrelil avijatika z revolverjem. Dva druga aero-plaua so baje uničili topovi for-tov pri Meharieourt. Peti avija-tik pa je bil ranjen pri Graveli-nes, 12 milj severoiztoeno od Calais ter se je moral spustiti na zemljo. Francoski parnik se je potopil? Rožno zvečer je došlo sem poročilo, da je neki francoski potniški parnik zadel v kanalu na mino ter se potopil. 2000 potnikov se je baje rešilo ter spravilo v Folkestone. Sonnino — italijanski minister za zunanje zadeve? Rim, Italija, 26. oktobra. — Vid it el j u meščanske opozicije v italijanskem parlamentu, bivšemu ministrskemu predsedniky, baronu Sidney Sonnino, se je ponudilo vstop v ministrstvo ter naj bi prevzel posle zunanjega ministra. Sonnino, ki je bil že leta 1893 pod Crisp i-jem finančni minister ter je baje velik prijatelj Anglije, je izjavil, da hoče prevzeti ponudeuo mu mesto. Boji ob belgijski obali so strašni London, Anglija, 26. oktobra. V okolici Nieuport in Ypres pridobivajo zavezniki na ozemlju. — V tem smislu poroča poroča* Angleški listi obsojajo cenzuro. V uvodnem članku kritiku je danes "Times'* angleško vlado radi njenega nastopa proti združenemu časopisju. V članku primerja stališče, katero je zavzela Patrijotičnc manifestacije v gledališču. V Manzoni gledališču je prišlo danes do tumultov potem ko je imel Bat t isti, prejšni poslanec v avstrijskem parlamentu govor, v katerem je zahteval, da se pri-klopita Trst in Trento materi Italiji. V klice priznanja so se meša-' li protimonarhični klici republikancev in cela demonstracija se i je končala s pretepom. ^ovinee leta 1895 se bo poklicalo pod orožje koncem tega le-'ta mesto spomladi prihodnjega. K vprašanju ujetih Avstrijcev italijanske narodnosti. Rim, Italija, 26. oktobra. — Ruska vlada je izpremenila svoj predlog, katerega je stavila italijanski vladi, da namreč izpusti vse avstrijske vojne jetnike italijanske narodnosti. Prvotna ponudba je bila, da se izpusti v Rusiji ujete avstrijske vojake italijanske narodnosti pod pogojem. da se Ttalija zaveže skrbeti za-1 nje. ter obljubi, da ne bodo zopet stopili v vrste avstrijske armade. Italijanska vlada ni hotela storiti tako obljube. Sedaj pa je ruska vlada izjavila da izpusti brezpogojno avstrijske vojake italjanske narodnosti ter da' se morajo slednji podati v Itali-' jo. Ta predlog se bo najbrž spre-! jelo. Iščejo jetnike v Franciji. Washin^on, D. C., 26. okt. — Na prošnjo nemškega poslaništva! bo dal ugotoviti državni depart-' ment potoni konzularnih zastopstev bivališče številnih nemških jetnikov v Franciji. Avstrijska kriiarka se je poto- j pila. Pekin, Kitajska, 26. oktobra.' Poročila, ki so dospela v tukajšnje japonsko poslaništvo, pravi-j jo, da je japonska art.ilerija, po-j stavljena na višinah krog Kiau- j čaua, potopila neko avstrijsko križarko, ki je pribežala v pristanišče. Ta križarka bo najbrž "Kaisr-rin .Elisabeth' *, ki se je mudila pričet kom vojne v iztočnem votlo v ju. Kršenje nevtralnosti. Pekin, Kitajska, 26. oktobra.' Kitajski minister za zunanje za-' de ve je zahteval predajo nekega japonskega torpednega čolna s posadko vred, ker je slednji skušal pod kitajsko zastavo in v kitajskih vodah od vest i razbiti nemški torpedu i čoln "S 90". Ta čin predstvlja kršenje nevtralnosti od strani Japoncev, ki so se posluževali zastave tuje države. Pogodba med Nemci in Buri. Vlada južnoafriške unije je objavile besedilo pogodbe med polkovnikom Maritzem, voditeljem ustaškili Durov ter governerjem nemške Južno-zapadne Afrike. V pogodbi se navaja sredino Orange-reke kot mejo med novo, bursko republiko ter nemško kolonijo. Izjavilo se je, da nima Nemčija ničesar proti zasedenju Delagoa zaliva od strani nove republike. Maritz je imel dne 22. oktobra na razpolago 1000 mož. med njimi par sto Nemcev, artilerijo in strojne puške, ko je bil baje poražen v nekem spopadu z Angleži. Radiografična postaja v Tucker-ton. Washington, D. C., 26. okt. — Radiografična postaja v Tucker-ton, N. J. stoji sedaj pod kontrolo mornariškega departmenta ter je danes objavil, da so izvršene poprave, ki so bile potrebne vslcd neke nezgode, ki se je dogodila pred par tedni. Priseljevanje iz Canade omejeno. Winnipeg, Canada, 26. okt. — Naselniške oblasti Združenih držav pripuščajo v zelo omejeni m<»ri priseljence iz Canade terse jih ustavi vsaki dan veliko število. V utemeljevanje tega postopanja se navaja, da vsled slabih delavskih razmer južno od meje ni primerno, da bi se napolnilo gosto naseljene okraje z delavci, ki bi le bili v breme javni dobrodelnosti. Na tisoče ljudi se toče sedaj izseliti iz zapadnega dela Canade. Sarajevo, Bosna, 26. okt. — Med gromenjem topov srbske in črnogorske armade, ki je dospela že v neposredno bližino mesta je bilo spoznanih, petindvajset oseb krivim umora oziroma vele-izdaje. Na zatožni klopi so sedeli že več tednov morilci avstrijskega prestolonaslednika in njegove soproge ter njihovi zavezniki s trdnim upanjem, da bede pravočasno dospela v mesto srbska armada in jih osvobodila. Že}ja se jim ni izpolnila. Sodi, šče jih je spoznalo krivim umora in veleizdaje. Obsodba, ki bo sko-rajgotevo že jutri razglašena, se bo glasila: — Obsojeni ste na smrt na vešala! K hitremu poteku obravnave je največ pripomoglo dejstvo, da so glavni kolovodje Princip, Grabeč in Gabrinovič odkritosrčno priznali svojo krivdo. Nobeden izmed njih ni tajil. Pri obravnavi se je dognalo, da sta izročila atentatorjem Milan Ciganovič in srbski major Tankosič šest bomb in štiri re-revolverje. Takoj po razglasitvi obsodbe bodo obešeni, Krivim spoznani so sledeči: Gavro Princip, Nedeljko Gabrinovič, Trifko Grabez, Danilo llič, Vaso Cubrilovie, Cjetko Popovi', Ivo Kranjčevie, Lazar Gjuki-'-, Veljko Cubrilovie, Mitar Kero-vir'-, Jovo Kerovie. Blagoja Kero-vič, Cvijau Stjepanovi, Miško Jo-vanovic, Branko Zagorac, Marko Petrin, Nikola Forkapič, Dragan Palember, Mica Mičič, Jakob Mi-lovie, Ivan Momcinovič, Franjo Sadilo in Angel Sadilo. Eden, ki je muzliman, je pobegnil. Od obtožencev je 21 Srbov, 4 so Hrvati, 9 je dijakov iu sicer so 4 gimnazijci, '.} učiliščniki, 1 časnikar, 1 trgovec, 5 je delavcev, ostali so kmetje. 10 jih je manj starih kakor 20 let, od teh 6 med 16 in 18 let, 9 je oženjenih, 2 sta vdovca, ostali so neoženjeni. Pred-kaznovani so 4 in sicer eden za-, radi težke telesne poškodbe, 1 zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine in dva zaradi razžalitve uradne osebe. Premoženje iina 9 obtožencev, l.'j jih ima skupaj -J2 otrok. Eneinu je porodila njegova žena. ki je bila tudi zaprta, v zaporu otroka. Obtožnica zahteva za vse obtožence, ki so že 20 let stari, smrtno kazen. samo tri, ki so obtoženi soudeležbe, zahteva obtožnica ječo. 5000 konj za zaveznike. Fort Worth, Tex., 26. oktobra. Tukaj imajo pripravljenih pet tisoč konj za angleško in francosko armado. Proč z vsem, kar je nemškega! Včeraj je dospel iz Londona menager Cecil hotela, Frederick AV. Kingslev. Rekel je, da se je prej pisal Kaiser, pa je iz mrž-nje do Nemcev izpremenil svoje ime. Ameriški Rdeči kriz. Washington, D. C., 26. okt. — Rdeči križ je poslal danes potom državnega departmenta v Evropo $65,000. Svota je bila brzojavno odposlaua. ...... - ;; -■■-___\ „. .- ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI- 6TVO NE lORKDNIŽTVO. -___■ • .__ Carranza bo odstopil. Washington, D. C., 26. okt. — Iz brzojavk, ki jih je dobil danes državni department, je razvidno, da bo general Carranza odstopil kot šef konstitueijonalistov in kot provizorični predsednik mehiške republike.: Pri njem je bila deputaeija pod vodstvom generala Obregona. Člani deputa-cije so se vrnili v Aguas Calien-tes zelo zadovoljni, povedati pa niso hoteli nikomur, kako so rešili svojo nalogo. Danes se bodo delegati posvetovali, kdo naj postane Carranzov naslednik iu kako naj se že enkrat urede razmere v Mehiki. Poročila, da so se v glavnem mestu republike vršili nemiri, niso resnična. El Paso, Texas, 26. oktobra.-— Včeraj je dospelo v Guadalupe 26 delegatov generala Emiliana Zapate. General Villa jih je navdušeno pozdravil, nakar so nala- ^ 1 je vat i svoje potovanje v Agua? Caliertftes. Delegacijo vodi general Paulino Martinez. El Paso, Texas, 26. oktobra.— V srednjem delu Mehike so katoličani odločno nastopili proti koustitucijonalistom. Ponekod so se že vršili krvavi spopadi. Iz Union de Tul poročajo, da so vdrli koiistitueijonalisti v tamošfljo katedralo in odnesli seboj vse, kar je bilo količkaj vredno. Potres v Turinu. Rim, Italija, 26. oktobra. — Včeraj se pojavilo v Turinu več zelo močnih potresnih sunkov. Nekaj hiš se je deloma razrušilo, oseba pa ni nobena poškodovana. Italija zasedla Avlono. Rim, Italija, 26. oktobra. Danes so se izkrcali v albanskem pristanišču Avlona italjanski mornarji. Italjanska vlada pravi, da se je to zaraditega zgodilo, ker hoče ščititi svoje interese v Jadranskem morju. Srbija in Grška bosta skorajgotovo proti temu protestirali. Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da smo se zopet odločili pošiljati denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predruga-čile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bode-mo istega vrnili pošiljateljem, ali pa še enkrat odposlali Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošfiljajo le zs nujne potrebe, manjše zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 500 kron. K 10.... 15.... •20.... 25.... 30.... 35.... 40.... 50... 55.... 60.... 65.... 80.... 86... CENS: 9 K ■ • 1.10 100.... 20. E0 2.15 110.... 22.55 3.15 120.... 24.60 4.20 130.... 26.65 5.20 140.... 28.70 6.25 160.... 30.76 7-30 160.... 32.80 8.90 170.... 34.85 9.35 180.... 36.90 10.35 190.... 38.95 11.35 200... 41.00 12.40 ••• 61.26 13.40 too,««« 61.50 14.45 • • • 71.76 16.45 400.... 82.00 16.50 460.... 9X26 17.60 ••• 102.50 18.60 ^_ "JUS NARODA" Daily.) kd published by Um Publishing Co. FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. i of Business of the corporation and l addresses of above >f»eers : ■I Certlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Sa oelo leto velja Hst za Ameriko in C—do........................$3.00 •• pol leta ....................... 1.60 " Mo sa mesto New York........4.00 Ta dejstva so našla odobrenje drugo mirovne konference v Haagu. '•V vojni je absolutno prepovedano ubiti koga ua za vraten način, odreči pardon, ubijati ranjence. nadalje one. ki so se uda-li. uporabljati orožja in kroglje. ki po nepotrebnem povečujejo bolesti. Uporabljati belo zastavo ali pa uniforme in znake nasprotnika. Ubiti sovražnika brez zadostnega vojaškega vzroka se smatra za umor. Moderna vojna nima namena ubiti, temveč doseči gotov cilj. Tako je naprimer pre- umev ion........•%-uu D , ... . • , - : pol leta sa mesto New York ... 2.00 ! povedano streljati na straže edi- Evropo sa vs«j leto...........4.60 uole z namenom, da se ubije so- vražnika; se skriti v hišo ali na drevo ter streljati na mimoidočega sovražnika. Civiliste, ki ne pol leta " četrt leta............ 2.66 1.70 'X3LAS NARODA" izhaja vsak dan Isvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") tssosd every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. A4ii iilhuinanl on *grc«m«nt Dopisi bras podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Dtaar os) se blagovoli podil jati po — Money Order. M spiuwnbi kraja naročnikov prostato, ds se nam tudi prcgir^j* MtaHi^e naznani, da hitrejs najdemo naslovnika. -- Dopisom in pošiijatvam naredite ts t naslov: -GLAS naroda- n Cortlandt St.. New York City. * _ Telefon 48*7 Cortiaodt TšSŠcEJ GLAS KAROPA, 27. OKTOBRA, 19«. (Nadaljevanje.) "A kaj bi pa naj storil potem, ko bi se Olga proti Vogrinu š^e tako ljubeznjivo in priljudno vedla kakor zadnjič.'" je govoril polglasno baron Robert sam s se-pripadajo armadi ter kljub temu^ po5ivajo£ po obwJu lia J1Jlsl(). njaču. "To ni mogoče, da bi se bo denarja, bomo morali lakote naval odš«-!. stopa pomalcm grof C>!»a. 7. grofom skupaj sta pa umreti. V Kamnik je prišlo 500 Konarski iz kupeja ter pomaga igrala gospa Skenovska in nje sin beguncev. Iz dopisnic, ki jih nam tudi svoji soprogi iz njega. jRiliard. ali pravzaprav ta je ma- pišejo naši vojaki, je razvidno, Sprejem in prvi pozdravi so bi- teri le pomagal, da je skoraj vsak drugi ranjen, li. kakor pri gospodi navada, pre-j Sprva je bihi igra jako mikav-V Ljubljani je vse polno ranjen-'srčni in ljubeznjivi. CJrot" Konar- na. Igralci so se vrlo dobro zaba-cev... I »ki je takoj ponudil gospej Ske- vali, le Olga je ostala vedno ma- _ m —t m- jnovski 'svojo drsiiieo, grofinji pa lomarna. Oestokrat še celo zapa- Rihard. Šli so danes peš na dom,'žila ni. kako izborno je baron Ro-MilkO VOfifriD (H' kolodvora do Ske-Jbert uganjal z grofinjo svoja na- ® * 'novskih le nekaj minut hoda. jsprotnika. Cim dalje pa je posta- Vsem se je kazala na licih no-jjala Olgi igra manj zanimiva in t ran j a vesclost in vsak je imel prisiljeno sedenje pri Robertu jej drugemu marsikaj novega pove-[je bilo tem bolj neprijetno. Zadati. Tudi Robert je postal liipo-[torej je naposled vstala, pomudi-iua vesel; v trj radosti pa je po-jla se še malo na altani, potem po nudil i on Olgi svojo roko, vedoč, sobanah, a slednjič se napoti na da mu je javno ne more odreci. ilirno mu torej deklica roko poda ter stopa lahno na njegovi strani. A njeno srce ni bilo pri Novela. — Spisal dr. Stojan. se kaznuje streljajo 11a vojake, s smrtjo. Leta 1870 so morali Nemci v gotovih slučajih celo ustreliti ženske, ki so skušale umoriti sovražne vojake. To potrebo so celo priznali francoski vojaški strokovnjaki." Dopisi. Pojasnjenje grozovitosti z vojaškega stališča. Kapitan Richard Stockton iz New Jersey skuša v nekem članku pojasniti v vojni vprizorjene grozovitosti ter dokazati, da niso ti dogodki, ki se zdijo navadnemu človeku grozoviti, ničesar drugega kot potrebne vojaške odredbe, ki se pojavljajo v vsaki vojni. Sploh pa ni treba vrjeti tozadevnim vestem, ki pridejo k nam v obliki časnikarskih poročil. "Armade civiliziranih narodov", pravi, ''obstajajo iz ljudi, katere vidimo ta v Ameriki dan-nadan, i/, doktorjev, odvetnikov, umetnikov, pisateljev, delavcev itd. Ako čitamo o teh grozovito-' stili. si iicliote mislimo, ako t>o zmožni ljudje, katere smo videli vsaki dan, teh grozovitosti. T11 pa pričenjamo dvomiti! V mestu, kot je naprimer New York, živijo še druge vrste ljudje, — morilci, banditi, tatovi, ponarejevalci, degeneriranci vseh vrst. New York ima prebivalstva skoro 6,000.000 in med temi je približno 2,000.000 odraslih mož. Ako vzamemo te može zaeno z onimi v Londonu in drugih velemestih, potem dobimo približno število vojakov različnih narodnosti, ki se nahajajo sedaj v boju. ^edstavljajino si torej osemkrat toliko kot jih ima New York — vse oborožene, v bližini kakega mesta, — ne da bi napadli, temveč da se nastanijo v tem mestu. Mislite si vsa hudodelstva, ki bi se dogodila v takem lm-stu. Ako si kdo ne more misliti t^ga. naj si predoči le osminko teh mož v New Yorku in Londonu ter policijsko silo, katera je nastavljena za vzdrževanje miru. V tem l**ži razlaga za storjena hudodelstva, katera moramo smatrati za dogodke vsakdanjega življenja, ko je zbrana na enem mestu tolika množica ljudi. Glasi se pa, da so vojaki raz-ličui od civilistov. Častniki skušajo odstraniti od armade hudodelce in degenerirane*. Moštvo je {Hjnavadi dobro disciplinirano ter stoji pod strogo kontrolo častnikov. I ,'jub temu pa je nemogoče preprečiti izgrede, in sieefr na veliko število ljudi, ki so zbrani na enem mestu. Ljudje se nahajajo večkrat na stražah, si1 odatranja-jo brez dovoljenja od pristojnih čet; najti je veliko dezerterjev in eelo častniki ne morejo večkrat premagati skušnjave. Vsled tega je tudi opravičena domneva, da bi enako število civilistov, ki bi »tali v enaki namen v polju, počenjalo večje grozovitosti kot katerakoli evropska armada. Kako pa naj si razlagamo poročila o grozodejstvih? Svoj vrrok imajo v različnih okoliščinah. Predvsem je to, kar se nam zdi v navadnih razmerah grozovito, v gotovih razmerah vojaška Vojaška potreba pa do-kar je videti okrn-vendar potrebno, da se iiikc, Olga tako daleč spozabila ter mi kazala očividno tudi vpričo t«'ga nepoklicanega tujca, kakor vče-laj pred svojo materjo in bratom, da me ne ljubi. To ni mogoče! Ali ko bi me pa hotela s tem skušati in se šaliti z menoj, pa gorje njej, a še bolj njemu! Pokazati jej hočem potem, kaj je baron Robert, kaj nadporoenik Henda. kaj magnat madjarski proti slovenskemu neomikaneu! Za to ple-bejsko skodlo ne bode gotovo ni-(I o priredila v najkrajšem času! kdo poprašcvul, kani-li. da bi irn vsa .slovenska društva veselico, j kdo pogrešal, saj >c sam ne ve. katere čisti dobiček bo namenjen j v katerem gnezdu se je izvalili skladu za najbednejše med bed- A te besede niso bil«' zadnje, s nimi. Podrobnosti bodo še priob-, katerimi je ozmerjal baron Ro-čene na tem mestu. Upam. da sejbert dt*. Vogrina. Tako se je bil boilo skupne veselice udeležili vsi razburil, premišljujoč svoje raz-tukajšnji rojaki. Pozdrav! Little Falls, N. Y. — Tukaj ho- _____________ Fr. Gregorka. Indianapolis, Ind. — Ker skoraj v vsakem dopisu berem o delavskih razmerah, sem sklenil na tem mestu nekoliko pojasniti o tukajšnjih razmerah. Povedati moram, da se v naši naselbini slabo dela, odkar so prišli demokrati na krmilo. Pri vsem tem se pa vseeno še toliko zasluži, da se človek pošteno preživi. Na pivo in na različne zabave seveda ne smemo misliti, ee hočemo, da imamo za vsakdanjo hrano. Delamo oil štiri do pet dni v tednu, zaslužek je pa z oziroiu na delo pod vsako kritiko. Pred volitvami so nam demokrat je vse najboljši' obljuba val i, po volitvah so nam pa lepo obrnili hrbet. Rojaki, pazite, za koga boste glasovali pri prihodnjih volitvah ! Ne dajte se podkupiti, ampak glasujte za delavskega kandidata! Pozdrav! Naročnik. Iz pisem iz domovine. Udmat pri Ljubljani. Ljuba sestra! ... Brat je pisal, da na j mu pošljemo zimsko obleko, k.r je tam v Galiciji strašno mrzlo. Poslali smo mu volneno havbo za čez glavo, visoke nogavice, zapestnice in jopič. Skoraj vse ljubljanske žene in dekleta pletejo za vojake. Danes mi je pisal, da ga še ne bo tako hitro domov; baje prodirajo vedno bolj v notranjost Rusije. Z bojišča pa do sem potrebujejo dopisnice po deset dni ali pa še več. V Ljubljani je vsepolno ranjencev. .. Št. Janž na Dolenjskem. ...Precej naših fantov je že padlo na bojišču. Pravijo, da je padel Kennelov z Vidma, Stikov s Kamence in Repšetov. Ranjen je Majceno v Tonček, za Pepčka pa ne vedo, če je živ ali mrtev. Draginja je taka, da ni za živeti. Najslabša moka je po 2'J krajcer-jev kila, pa še take ni dobiti. Krompirja bo letos malo, po nekaterih krajih skoraj nič. Živina je zelo draga. Nova vas, Kranjsko. Sem je dospelo kakih petdeset beguncev iz Galicije in Dalmacije. Strašni reveži so. čeravno jim je videti po obleki, da so bili še precej premožni. Razdelili jih bodo po bližnjih vaseh. Boga zahvalite, da ste v Ameriki. Doleuja vas pri Zap lazu. .•..Posebno pri tretjem koru jih je bilo veliko ranjenih. Ranjen je Anton Koprevee; sedaj se nahaja na Dunaju in ko bo ozdravil, bo moral iti zopet nazaj v vojno. Ranjeni so tudi sledeči: Sve-Čev Janez, Lazarjev Tine, Saler-jev Lojze, Balantov Nace, Pilnar-jev Gregor, Petrov Ludovik, Jev-šarjev Anton. Bašljev Anton je mrtev. N asa no v Milia tudi nič ne piše... Vrhpolje na Kranjskem. . .Ne vem, kaj bomo počeli. 1,250,000 prostovoljcev v Avstro- ; Ogrski. Kakor poroča berlinska "Na-tionalzeitung", se je priglasilo v avstro-ogrski monarhiji do prve' zi najdebelejši kožuh, polovice septembra 1.250.000 pro-1 * * * stovoljeev. ki ž\-le iti na bojno I Dandam polje. ! komi. Kdor hoče ljudstvo razsvetlit emu navadno potolčejo svetilko. * * ** Ženske oči prežgejo luknjo sko- i šee j o prostost v za- vrt in odtod v gozdič na ono klo-pieo. kjer se je včeraj z bratom tajno pomenkovala. Th prostor jej je proti večeru svojem spremljevalcu in ona se niPBJbo,i ngajal. Z njega se je lepo kakor ostala družba veselila. Ka- Vldtl° «» jezt*r<> 1!1 vlsoke ko pa tudi ' Saj je pogledovala kl s» s<* rdeee zarile ob zaha-zastonj po kupeju. ali stopi solneu. Hotela jo biti ne- lijega Vogrin: zastonj se je ozi- kaj trenutkov sama ter premišljevati o svoji žalostni usodi. Dolgo časa že ni bila tako otožna kakor i danes. Vedno se jej je zdelo, da rata nazaj, odhajajoča od kolodvora, ali ne pride Milko za njimi. zaman pa je tudi gledala po vlaku, ko je odhajal. „._ „ „ . _ migne Vogrin iz njega z roko v W srce, njena osamela duša... slovo. »Jedva ali no!ona nekaj pogreša, da išče nekaj z roko A kaj je bilo to. ugani naš bla- , . .jiovoljni čitatelj sam. Celo popol- ni jedva J<4 mogla et hitro zacelila. Ali zdaj je bilo drugače. Ako se osnuje v človeku ljubezen na kaki piMllagi. tedaj vstraja ona tem dalje, rim trši in trdnejši je nje temelj. Izeimi se li kal ljubezni našem srcu iz spoštovanja, prijateljstva ali hvaležnosti, poteiu požene to seme tudi svoje korenine in deblo in taka ljubezen se ne da hitro izruvati iz naše duše. Tudi v Robertovem srcu je spoštovanje do Olge pognalo močne kali, rodilo se je v njem hrepenenje po spoštovani osebi, ljubezen do zaželjenega bitja. Teui močnejša pa je prihajala v njem moč ljubezni, čim bolj se je vedla deklica proti njemu neprijazno in nevljudno. Zlasti njeno včerajšnje nasprotovanje ga je bilo zelo užalilo. To premišljujoč, izprevi-del je slednjič sani. da je tudi on prenaglo in nepremišljeno ravnal. Sklenil je bil torej, da se hoče odslej naprej proti Olgi prav pohlevno obnašati, samo da si pridobi v kratkem, menda celo 11a-tilioma njeno srce in roko. '"Ali kaj mi je početi"', prida mu kratko pred grof o vim dohodom na misel, "ko bi prišel sedaj oni domači učitelj, ki mi je že bil na zadnjem plesu trn v peti. in bi Olga z njim zopet prijateljski kakor prej občevala.' Kaj naj potem storim? Se li naj tudi še pohlevno vedem proti njej Tega ne! jaz ne bodem nikdar svojega plemenitega hrbta krivil pred žensko puhlo glavo in pred tujim vsiljeucem! Današnji dan bode odločil moje vedenje in tudi od- la. 1"videla je. da je njen naert zastonj, da je ves njen up uničen. Zakaj ga le ni.' Ali ga nič ne vleče do nje Ali se je izogiblje ter noče nalašč pred njeno obličje? Kdo jej zna vse to razložiti.' Tak.- misli so Olgi stiskavale dušo, ko je vsa žalostna 111 pobitega srca stopala zraven svojega — bodočega ženina. A ta se j«* nasprotno radoval. ker ni prišel 011. katerega e stvari odgovarjala. V krat k- nt f» dwpcli JQitje v vilo, kjer sta -t grof in grotin.ja K'OU'i-ki vse h.tro ogledala. \a-to gredo vsi skupaj in gozdič, odkoder so občudovan krasno okoli. «» i;t čarobno Vrbsko jezero. Osobito grofinja se ni tno-ir!a krasnih prizorov iiagledati in ko -tečno se je izrazila, da ima dr. Vogrin vendar prav. če svojo d"-liioviuo povzdiguje. Olga se j1' m*- veila lazveselila takega prizna-ii.Ki. zlasti ker je <>110 nasproiova-lo Robertovim nazorom. Zdaj bi bila tudi sama groliujo rada vj»rašala. zakaj ni zraven prišel dr. Vogrin. ali sramežljivost jej je to zabranjevala in vpričo barona Roberta bi si itak tudi ne bila upala kaj takega storiti. Pričakovala p;i je vedno, da bodeta 'Milkom Vogrin0111. Kadar je bila I sama, uganjala j«', zakaj ga ni j k njim in ali misli on tako nanjo, kakor ona na njega. Take misli so ,j<> gnale tudi sella j iz druščine tja na samotno kiopieo. Medtem ko so drugi veselo igrali, ozirala se je ona tja gori proti isti beli hišici, ki je zadnji večer tako lepo sem doli materi in njej odsevala: gledala je po jezeru, kako se podi na njeni čoln za čolnom, in tudi v njenem srcu se zdaj hipoma rodi želja. e zaT-ujejo stopinje, vrt lil J krepki k raki. — Olga se samega ;i 11 skloni, meiie"-. ila je baron !»'►!»• :t. in oj čudo! Pred njo se ves ustrašen ustavi — Milko Vogrin! Tudi dr. Vogrin se je bil kar skl niil. ko j«' nepričakovano zagledal ob }io!u pred seboj na klopiri gospico Olgo! "Dober večer, mlloslljiva go-.-jdca!" pozdravi Olgo dr. A o-grin. *'Pi-osim ua j ponižne jše od-puščenja. da sem vas tako prestrašil. To ni bila moja nakana! Pridem ravno od doma tukaj sem preko jezera. Ker mi je pa brodnik rekel, da je to obrežje, ta gozdič in vila last gospoda Skenov-skega, ukazal sem mu. naj prišla- Pozor rojaki! Brooklynu in New Yc veliko množino l^lOStSL Rojakom v Brooklynu in New Yorku naznanjam, da sem napre.šal veliko množino iz najboljšega newyorskega grozdja. Rojaki, obiščite me, in prepričali se bodete sami o kakovosti. Nadalje naznanjam, da imam vedno na razpolago dober prigrizek. pr*ve d.iraače Uraojske klobase s kislo repo t h zeljem in druga domsča jedila. Vsak četrtek, schoto in nedeljo je obiskalcem na razpolago za ples velika dvorana, izvrstna godba in dobra zabava. Za obilen obisk se priiHjročam s spoštovanjem v Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y Pozor rojaki! Ako ste kupec sa zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretira^ ne in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vanj vsakovrstne stvari obljubnjejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze^ katerih sploh ne morejo in ns nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, ktipnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske fsrmarske naselbine v Wausaukee/ Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Tf< svet se nahaja poleg- prijaznega mčsta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in pri j as nem kraju ter biti vsestransko radovoljen, da piiete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje siovenske firmerske naselbine predno greste kaca drugam svet gledat t, ter cas in denar po brezpotrebnenv tratiti. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC grof ali grofi 11 ja sama od sebi* to vi -olll tu ol) kraju gozdiča. razložila, a poslednjima se ni seveda vredno zdelo o leni govoriti. Tudi ko je grofinja pozneje omenila, da bi bilo tu kaj prijetno ifjralisče za njenega liugoua. obžalovala ji- sieer Olga. zakaj ga ni grofinja s seboj privedla, ali ona jej nato le naznani, da se je bil Ilugou veeraj prehladil in da ni mogel zaradi tega z njo na pot. Iz teh besed j«' bilo Olgi dovolj jasno, zakaj ni Vogrina. "Ubogi Milko je pae moral doma ostati pri svojem učencu", pomilovala ga je naposled v svojem srcu in sama sebe le s tem tolažila, da misli menda 011 nanjo; a vse druge načrte morala si je sedaj iz-biti iz glave. Ko so si bili gostje vse posestvo gospoda Skenovskega ogledali in se sprehodili po karsnili sprehajališčih, ki kineajo kopel Poreče ob Vrbskem jezeru, šli so se kopat. Medtem pa je že tudi prihajal čas za kosilo, katero je imelo danes biti pri Skenovskih ob pol šestih popoldne. (Jospa Skenovska je umela izvrstno počastiti svoje goste. Na altani, odkoder se razprostira po- misli m togovanje zaru, cia nes kosilo, (jostje bi naj obeiid« skoro pozabil, kako hitro teče čas. j vali prekrasni razgled iz njen Bilo je že tri. ko pogleda na uro. vile in se obenem tudi čudili na kril. kaj premore Robert lienda. jgled po jezerni gladini in na vi-Kobert se je bil tako v svoje soke Karavanke, napravila je da-uiisli in togovanje zaril, da je |ues kosilo. (Jostje bi naj občudo- njene nad in on bi že imel biti na kolodvo- ^domačimi pridelki, katere jim boru. Odločilo se je bilo namreč, da danes s svojega vrta postaviti gredo vsi grofa Konarskega pri- 1;a mizo. In res, gostje so bili vsi e a kovat. Ko pride torej Robert zamaknjeni ter niso mo^li skrbne na kolodvor, čakali so že tam go- gospodinje in njene Olge prehva-spa Skenovska, Olga in Rihard. hti. Le malo minut še in železni voz pridrči. Po obedu se je določilo, ker je ze bilo blizu večera, naj se šeta- Radovedno se ozirajo vsi, kak-; nje za danes odloži. Saj še osta-šni novi gostje pridejo danes v ne j o gostje jutri dopoldne tukaj Poreče; kajti vsak dan so že taki in si lahko drugi dan kopel bolj prihajali. In glej I Tu se poganja natanko ogledajo. Kakor pa 11a-debeluhast Židov z bledoličnima vadno visoka gospoda rada med hčerkama proti izhodu, tam se seboj 14whist*' igra, odločijo se spravlja angležka obitelj z voza tudi. naši gostje za to zanimivo ter kupici svoje plašče, plaide in angleško igro. Grofinjin "aide" razne škatljice postrežčekom na ali pomočnik je bil baron Robert, Potem sem se podal po najkrajšem potu nagloma proti vili, kjer mislim gospoda grofa in gospo grofinjo najti ter pozdraviti vašo milostljivo mater in nje milo hčerko Olgo. Zatorej še enkrat, ne zamerite mi. mila gospiea. da sem vas tu na samem tako prestrašil!"' Dr. Vogrin je moral odpušče-nja prositi; kajti zapazil je bil. da se je ob njegovem prihodu iro-spiea Olga kar samega strahu stresla in kakor stena obledela. Vidt-lo se je, da je zelo vznemirjena iu osupnjena vsled nepričakovanega eosta. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P., Eveleth, Minn. Trikratna objava stane $1. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1915 S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto PJ13 onim, ki so nam že poslab naročnino. Letošnji koledar bo izvanreduo zanimiv ter bo vseboval med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval iu konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in> zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim eitateljem. Naročite ga pri: je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zreiih, čistih, importiranih jagod in 3S prodaja farno v steklenicah. — Rojaki, varujte ?e ponareob in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Kraekerjev", znan že naci 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a1' gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVE0, kuhma v naši lastni distillery. Poštna, naročila »e točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. G102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. SLOVENIO PUBLISHING ker na preti tak« draginja. Če ne ramena; » zdaj šele, ko je prvi h kateremu je prisedla goapica S2 Cortiandt St., Hew r MUl 1 BO T3B Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materij alom in je največja slov. oni}ska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo* trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO felO da ste zadovoljni • tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predno so obrnete kam drugam, pilite k nam po cono za vsako tiskovin«, ki jo pot* rebujete. Pri nas je vadno cenoja. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 SL Clair A?e., Cleveland, Obe _- • -_ _ • — K;t.:or o moder mini «;*rroainimi - • .. ojiium s."] ki zadeva na veiike v>o njeno različno in komplicirano tehniko, tako napačne in pri-prostc pojme imajo ljudje povečini še danes tudi o trdnjavi in njeni uioei v današnji vojni. Ve- .1 i s: trdnjavo še danes predstavlja po zgledu starih trdnjav \ aubancvega sestava z njihovimi t.kopi, jarki, bastijami in meter debelimi kamenitimi zidovi s stre nimi trdnjavskimi zgradbami in njihovimi ogromnimi v zem-l.cpanimi utrdbenimi pasovi skoraj nič opraviti. Ker igrajo v •ediuiji vojni trdnjave (Pariž, WUwerjen) veliko vlogo, ne bo vi*e. ako navedemo nekaj bistvenih pojasnil o trdnjavi iz knjige generala pl. Bernhardija "O današnji vojni", o čemer bodi omenjeno, da se Bernhardt sam večinoma omenjuje na izvajanja bivšega voditelja celokupnega nemškega trdnjavstva, generala pl. Beseler. Večinoma prevladuje mnenje, da so trdnjave le sredstvo hrambe, pasivne brambe eelo; saj so izprva nedvoumno izšle iz potre-krajevne obrambe. Zelo bi se pa motil, kdor bi pomen trdnjave v moderni vojni tudi meril s tem omejenim merilom. Kakor se je vojna sama iz pri-prostih začetkov razvila v bojno delovanje ogromnega in skrajno zapletenega mehanizma, tako je tudi Trdnjava že davno izgubila omejeni značaj krajevnega varstva in pomožnega sredstva gole brambe; danes marveč vsebuje znatno operativno vrednost v celokupni zvezi modernega vojeva-nja. Predvsem bodi ugotovljeno, da ima trdnjava v gotovih okoliščinah tudi danes še lahko izključno defenziven pomen. Kjer gre strategično zgolj za hrambo, morejo trdnjave, ki so v brambni fronti porazdeljene, bistveno iu močno podpirati odpor armad. Same zapirajo velik prostor in razbremenjujejo s tem poljsko armado. kateri služijo obenem kot krilna opora iu varen kraj za zaloge Ako je po drugi strani armada prisiljena k umikanju, potem morejo obmejne trdnjave sovražnika zadrževati, preprečiti njegov sunek za umikajočo se armado ter sploh skrajno ovirati njegovo ofenzivo. To gledišče je v svojih okrajnih konsekvencah do vedlo celo do misli graditi obmejne u-trdbe na ta način, da tvorijo nepretrgano frontno črto Ker se krogi, kamor seže učinek posameznih zgradb, medsebojno seka: jo, se dejansko lahko ustavi zvezna barijera proti invaziji, v ka^ teri vse točke obvladujejo z artilerijskim ognjem. Seveda oklepa taka ureditev tudi vse napake iu slabosti, ki so lastne razsežni kor-donski razpostavi: Razdelitev moči na dolgi fronti na same postojanke, ki se ne morejo združiti za boj. Na ta način je takore-koč cela hramba prisiljena k napačnim odredbam. Tudi krajevno varstvo samo na 8'bi ni popolnoma izključeno iz defenzivnih nalog trdnjav. Ako se v kakem mestu nahajajo vojaške delavnice ali so nakopičene velike zaloge potrebščin, ako ne v območju kakega kraja nahajajo važna železniška križišča sli če vodijo železnice in druge važne prometne ceste po trdo zgrajenih mostovih čez velike reke, utegne biti potrebno in koristno, da se taki kraji zavarujejo z utrdbami in tako za vse slučaje zagotovi varnost v njih in krog njih nahajajočih se ustanov, zgradb in nujnih potrebščin. Kočno je lahko utrditev kakega kraja v zgolj obrambne svrhe potrebna tudi :z ozirov na mora-lično vrednost njegove posesti. Četudi je pa v gotovih okoliščinah izrede velike važnosti, da se obdrži kak utrjen kraj, ima na drugi strani general pl. Beseler vendar-le prav, ko pravi, da bo v bodoče padec kake trdnjave komaj Se kdaj odločil izid kake vojne. Usoda kakega naroda se nikakor ne more odločiti s posestjo kakega kraja, pa naj bo ta sam na sebi še tako važen, ali se za takega smatra. Okolnost, da je l. 1870 71. odpor Francije prenehal, ko je ^adel Pariz, ne more služili kot protidok&z. Predvsem je bil pomen Pariia za čisto nenavaden. Vsi: AVSTRIJSKI GENERALNI ŠT A3 S PRESTOLONASLEDNIKOM NA BOJNEM POLJU. kakor tega ni najti v nobeni dru- stitev čet, je treba potem, ko je Pp&nAltr čfpv 17 gi deželi. Tudi je bil velik del to izvršeno, držati odprta vrata 1 ** je on velik tlel to izvršeno, držati odpr francoske armade v Parizu ob- za vhod v sovražnikovo deželo, koljen ter je bil za državo izgub- in to posebno endi. kjer tvorijo Ijen, ko se je Pariz udal. Ta zad- mejo velike reke ali manjše vonja okolnost in pa porazi pro- de'ali jo v majhni oddaljenosti vineialnih armad na zapadli, se- spremljajo. Kritičnost prehoda čez ■\«-ru in jugovzhodu Francije so večjo ali manjšo reko. morda bili prav za prav odločilni. Ve bi preti očmi sovražnika s prostra-imela Francija 'io je Pariz pa- nimi iu na daleč učinkujočimi del, še znatno a.nnaduo moč na predmestji če že ne odpravi, pa odprtem polju, bi i i| nj«-ii odpor vsaj zmanjša: varna iu nemote- lahko še dalje trajal. na zveza z bregovi je v takih o- j-jan. se je vlegel sredi med tira-jjere. vzel puško padlega vojaka j in sam streljal. "Zdaj ni več 110-j bene ga nazaj!" je zaklical polkovnik in n.i•-gov izgled je imel «7.. ki j- od nekdaj znan kot1 i»"-"»ck. Polkovnik je bil težko ,-den najvstrajiiejših infanterij-!™»jen. Zdaj je prevzel povelj-skih polkov avstrijskih, si je tu-|stvo * ,,lky '"-»starejši bataljon-di med sedanjo v ,no z junaškim !skj komandant podpolkovnik lfn-s trajanjem v najtežjih razme-pM * «»tour. Turčnyju, rab pridobil neminljivo vojaško! sk?,»,,,,! ,us vzhodnjem kraju vasi Gologory, je 17. polk več Dunajska "Reiehspost"' poi ča: Ljubljanski domači poi k št v. j j.- od nekdaj l:ije<*a popisa je; Kako brezpomembna je v go- kolišč i nah prvi korak k krepki slavo. 1/. nasi razvidno, da se je tako oficirski! z|j0J. .^lL-.^.r^L... i..;. sovažnika m , , . • • .... , , od polkovnika-zapovedni,- tovih okoliščinah izguba glavne- otenzivi. Ofenzivna vrednost trd- ^ j-.,^,,,. „l0štvo polka štv 17 ;i'io,;t!- Končno je bil polk tako ga mesta, nam priča bitrska voj-i'jave pa iu morda omejena sa- ; j,|n |t,...hro drž-lo liil'o V ,y'',,l*iin- i'* *r«*l»a od- nu. Ko je padla Pretoria, gb.vno mo na take posebne razmere. "" ' 1 " > > ,-'f ' V V J< t poklicati. Podpolkovnik pl. Veii- . . ** - - ... , „ meii prvo veliko lutko pred 11 mesto iu edina takoimcnovaun niarvee je veliko sphtsuejsa. , . .. ; :to:ir i»a !•■ v imenu svojih mfaii- . . „, , /• i - i i ii i - voiii. ko se je po s k t s«I na 1 rolo-: . - ., . . trdnjava v Iransvaalu. in so si! ^ «* napadalec v neki ... v. iteristov profil. naj smejo ostati I dni vzdržal naval daleč uiočtiej-vedno v prvi ijav Angleži osvojili eelo deželo, so gotovi smeri prodirati, da bi na Buri še skoro dve leti nadaljeva-j tej točki vodil boj s premočjo. Ii vojno iu i/šli i/, nje nezmaga- »nore k taki ofenzivi nasproti ena ni. Dušo ljudstva se mora zina- ko vrednemu ali celo močnejše-gati iu upogniti, da se doseže '"'i sovražniku le na ta naein do-zmapa. Za' ta uspel; pa more i>i- biti zadostnih sil. da na drugem ti odločilna pos; st kake. trdnja- mestu Štcdi z močmi. Na tako o-ve le v najredl.ejših izjennih slahljeiiih frontah se je treba od-slučajih in vselej samo posredno, ločilnemu boju izogibati in sku-V {»oljskem lK)ju in ne v boju za šati sovražnika zadržati, bodisi trdnjave leži danes odločitev odpove kako strategično kri-bolj kakor kdaj prej. To je da- j bodisi s trdovratno hrambo. no samo posebi v sami naravi.opiraj'«- se mi ugoden teren. In 1 modeme vojne, ki se ne vodi več in stopi v svojo veljavo trdnja I I* rf T ,.*i - . I 1 1* i IS Hi \ | gorv blizu Zioczowa. Bilo je stra-' , . ; i i i 'v boju. da s« sun krvavo bojevanje. Kakor so J naši Kranjci vstrajni. tudi njihova odporna je začeta p kakor preje v oni« jene svrhe in na omejenem vojnem pozor išču. marveč predstavlja silno borlni-eel ill ljudstev, borbo fizičnih, dil va. Njeno bistvo je v tem, da za-I hteva od sovražnika veliko več sil proti sebi, nego ji!i potrebuje sama za obrambo. Na stralcirič- ševuih in moraličnih sil. v kate-i,!'h frontah t»claj. ki se morajo ri ne odločajo materialne moči. vzdržati s slabimi močmi, tvori marveč nevidljive sile. ki se ne,trdnjava bistveno sredstvo za obdajo tehtati. 'rambo in v danih okoliščinah o-Vojnoodločilnega pomena torej « tem na drugem mestu danes trdnjava v velikih (lrža- ofenzivo, ki stremi za odločitvi- vah nima, in armada, ki bi se hotela omejiti na defenzivno bram-KO za jarki in okopi, bi slabo razumela bistvo moderne vojne. Zato je tudi nepretrgano utrditev meje označiti za zmoto. Nasprotno pa ni nemogoče, marveč eelo priporočljivo, da se mejne utrdbe izkoristijo v svrhe poljske vojne, predvsem v ofenzivnem smislu. To pa treba vedno imeti pred očmi. V začetku kake vojne, v dobi zbiranja in razvrščanja, je naloga trdnjav vsekako zgolj defenzivna, v gori opisanem smislu o-pora strategične brambe. Mejne utrdbe podpirajo v tej dobi mejno varstvo, ne kot črta zatvornih fortov ali eelo kot kitajski zid. marveč tako. da nudijo zaueslji-!vo varstvo najvažnejšim cestnim in železniškim križiščem, prehodom čez rekii in gorskim prela- aj smejo bodo dalje branili. (Veiitour je bil na nogi ranjen, a ni oddal vodstvo boja. Šele na- - . h - , -- i i »- | slednje jutro, ko je vsled rane prepelji! 11 v ti. Iona ta edini polk je imel sta- . ® 1 1 J j;-- ,. . _ - , . , bolnico v Lvovu. nsee, kalero je l»ilo trel»a za vsako eeiio ohraniti. — Polkovnik Adrlf baron Stilifried je z osebnim posredovanjem .skušal svoje ljudi pripraviti do tega. da t»i še dalje vstrajali. Po'kovnik je' sej :ia tišjo n:t .ito f»r\e bojne vr- i s?e. kamor so IJusi najbolj str--■' Ijali. se je vlegel sn-di med vo i jake, je vzel v roke puško in začel streljati kakor priprost in : fanterist. Oddavši nekaj strelov, j je z glasom, ki se je slišal daleč ■' naokrog, zaklieal: "Zdaj ni več j uol»euega nazaj!" iu ji? nadalje-i Junaški boji vojakov 17. pešpolka. Boj pri vasi v Galiciji. < 'etovodja 17. pešpolka. ki leži njen v Mariboru, takole opisu-boj u:» neki točki v e P^Polkov- dovoljiti S tem. da bi jo dal za-»,1,k v,'llto,,r poveljstvo polka, j Hitro smo zaeeli kopati jarke da stražiti z manjšimi oddelki Trd-|Pod nje^ovl!n v°tlstvo,u ^ moral j se zavarujemo pred sovražnim vali smo končno dospeli na določeno mesto ko se je jelo daniti. polk prestati tudi več dni trajajoče boje pri Turčinvju. Vzlic ognjem. Dela še nismo dokončali. ko :ias pozdravi iz sovražnih topov in ktnalo nato so se začele kazati tudi glave pešcev, katerim smo brže voščili dobro jutro z ognjem iz pušk. Tako smo cel njava sama mora tedaj imeti gotovo ofenzivno moč, ki sovražni-.. ... . . . , ka prisili, da postavi njej veliko ton? veI,kim .^ubam je bil polk večje brambne sile, na drugi stra- V?dno LV pr,V1 b°1J!U ,Vrst,• ni pa mora kriti objekte, katerihCI -kr0pk° k,^loJah dofitl posest bi bila za sovražnika ve-i^TT" .,sov,;azmku- P? ne" , likega operativnega pomena tako f * V ga 1,eroieneSu dan^neprenehoma ostali in stre- da se res trudi, da bi se jih'pola- ,'1a J1m1 Pa vrh polk tako "pe- ,J'a1'- Proti 7" !,ri zve6er so ,ias , Stil. To zadnje se doseže s tem, > a"' PredPostavlJeno višje prišli nadomestit tirolski cesar-1 naj v rezer_ sti lovci; odšli smo nazaj, kjer ijski polk stopi smo dobili nekoliko kosila, ki na mesto v nepretrgane boje za- nam je izvrstno teknilo, čeprav pletenega polka št. 11. Toda pol- je bilo že dvakrat kuhano. Pri kovnik Ventonr je v ieninu cele- kosiiu smo dobili povelje, da si ga polka štv. 17. prosil, da naj lahko malo odpočijem o, česar smo se to ne zgodi, ker je polk izja- bili že prav potrebni. Naš gospod vil, da raje ostane v bojni vrsti, stotnik je pridno iskal varnega j . eni očesa zatisnil. Toda žalibog. tudi noeoj ne imelo biti nič s po-; čitkom. Nasproti našemu gričku ; se je nahajal višji grič. na kateremu je bil hosenski pešpolk št. 2. Le-ta je hil krog 11. ponoči napa-jden: hitro so sovražniki otvorili j «,»g. «ij. in sicer naravnost proti nam. t:iko da so krogle žvižgale • nad nami. kakor toča. K sreči sta bila |>;: samo dva ranjena. Potem seveda nismo več spali; zasedli j . »smo mali grič in željno čakali ko-zakov. da bi jim dali pokusiti naše krogle, a ui jiii bilo od niko- • der. rano zjutraj je naša stotuija dobila jiovelje odkora- j ki ti za artilerijsko kritje. Takoj smo odkorakali j>*> cesti v določeno smer. Komaj smo napravili l2(N> korakov že nas obsujejo šrap- • neli in granate /. bližnjih hribov. Nismo dosti zmenili zanje, ker smo jih bdi >.«* vaj»-!ii. Vb»g{i smo se /.a trenutek in mkaj jih je t:i- jdi iz mojega voja za vedno obležalo. Tudi jaz sem dobil šrapnel-i sk<» kroglo skozi tornistro; kro-! £ je j rilelela s tako siio. da me j je kar obrnilo iu me je precej do-j i.-ro olu-snila pa dveh prstih. Na-I tO smo v najlepšem redu koraka- • Ii dalje, a naenkrat nas zopet obsujejo debeli čmrlji. Sedaj je bilo pač treba nekoliko hitreje stopiti, da bi ne imeli prevelikih iz-trub. K malo nuio zavili ua bližnji j hrib. ua katerem so bili naši top-Iničarji. Hrib je bil dobro j»ora-'ščen z debelimi borovci. Komaj ;sino dospeli ua hrib. že so začeli leteti sovražni šratpneli in grana-; te, ki so meter debele borovce lomile, kakor bi jih s škarjami strigel čez pol. Naši topovi so j ves dan streljali kar v salvah, j tako da se je'stresal cel hrib. Tu-lenje naših in sovražnikovih granat. med katero se je mešalo lomljenje in hreščanje padajočega drevja, je bilo nepopisno strašno. I Stal sem za debelini borovcem in i opazoval sovražnikove dobimo naše fante zakopane v strelnih jarkih, od koder so cel dan zadrževali sovražnika. Med potjo dobimo poročilo, da so pred gorečo vasjo trije sovražni polki, s strojnimi puškami. Veselili smo s-' boja češ. bo vsaj kaj streljati. Tako korakamo naprej iu naprej po ravnem polju, ne da bi padel od kje kak sovražni strel. Ko so približamo vasi na sto korakov, so se naenkrat oglasile strojne puške in pehotni ogenj; kakor dež gosto so letele krogle dobro ped nad našimi glavami. Čez čas ogenj nekoliko poneha, nato pa s znova izbruhne. Mi smo čisto mirno ležali na tleh: glavo sem kar i v zemljo zaril. Ako bi bil kateri glavo dvignil. I»i bil dobil kar 1000 krogel vanjo — več. nego | bi jih mogel nesti. A hvala Bogu, niti eden i>i bil ran jen. Ko so se j izstreljali. smo mi dobili pomoč, akar smo štirikrat močnejša-ga | sovražnika pognali v divji beg čez gorečo vas. Ogenj nam j;: svetil, d-i smo lahko dobro meri-«li; postrelili smo veliko Rusov, veliko jih je pa zgorelo. Sedaj je nastalo vprašanje: ali naj sovražnika zasledujemo skozi gorečo vas.' Bilo bi nevarno, ker bi sovražnici prvič opazili kako malo nas j«*, drugič hi v svitu ognja imeli dober cilj v nas. Iu res smo dobili povelje, ustaviti se pred vasjo. Tu sir o tedaj ostali in o-stro pazili na vas; kakor hitro se je kje pokay.al kak sovražnik, smo ga spremili s kroglami. Tako smo ostali do 30. avgusta zjutraj, ko je prišlo povelje, da se umaknemo nazaj. Dasi neradi, smo se n-maknili za kakih 2000 korakov in stotnik nam da povelje, da se hitro za kopljemo v tla. Komaj smo pričeli z delom, že.so nas začeli cl;s:pati šrapneli in granate. Stotnik je ponovil svoje povelje, kolikor mogoče hitimo s kopanjem. in res smo bili naenkrat toliko v zemlji da je vsak lahko klečal v svoji jami. Potem se je stotnik vsedel zraven svoje jame in dal povelje, da vsak lahko sne, če iin;: ka j pri sebi. Nato -si stotnik prižge cigareto; v tem tre-notku pa pribti granata meter pred Iijim. Stotnik se zgrudi mrtev. ne da bi bil še kako besedo izgovoril. Vsem nam je l»ilo strašno hudo za njim. ker nam ji; bil junaški voditelj in očetovsko dober poveljnik. Najraje bi nas bil vodil od naskoka do naskoka, za kar smo tudi mi Kranjei vsi reli. Bog mu daj večni mir! — Ostali smo še nekaj časa na svojem mestu, nato smo se pa vsled prehudega sovražnikovega ognja umaknili nazaj. Imeli srno nekaj malih i/gub. Predsednik Lincoln in umirajoči vojak Ko je divjala krvava državljanska vojska med severom in jugom Združenih držav je nekoč obiskal predsednik Lincoln neko vojaško bolnišnico. Prijazno iu tolažljivo je govoril ranjenim vojakom ležečim v raznih oddelkih bolnišnice. Slednjič pride k postelji šele šestnajstletnega, smrtno ranjenega mladeniča. Predsednik vzame bele roke roke umirajočega med svoje iu g i sočutnov praša: "Uboji moj mladenič, kaj želuš, da naj za te storim T" Vojak je počasi odprl, svoje oči, pogledal v dobrodušni obraz predsednikov in proseče rekel: "Ali bi hoteli pisati moji materi?" "Kad", je odvrnil Lincoln, za-granate hteval pero iu črnilo, se vsedel ki so padale 20—30 korakov'od Pole& P°stelje in pisal kar mu je narekoval umirajoči z motnim da se- izbero primerne točke, ki I Pf^jstvo odredilo naj se utrdijo, prvo pa je odvisno od!vl sto;,oc intantc^skl * načina utrditve in oborožbe. Žena za tožil a moža. Pred vojnim sodiščem v Vrati- Kolikor hitreje začne to slavi (Breslau, v pruski Sleziji) | kakor da bi šel v rezervo. Polk prestora za nas, kjer bi mogli je zatožila žena učitelja anglešči- je res ostal v prvih vrstah. Med mirno počivati. Zapazil je v bli-ne Havalda Whyteina, da je pi-|temi boji je bil podpolkovnik zini mal griček, za katerim je ra-sal za angleške časopise članke oj^ntour na nogi ranjen. — 'Neue slo nekoliko grmovja in nam dal nemški mobilizaciji. Sodniki so ] freie Presse" piše: Pri Gologorv povelje, da odkorakamo tjekaj. varstvo učinkovati, toliko bolje podpira težavne in mnogostran-ske naloge obmejih čet: varstva potrebna mejna črta se zoži. neposredno so zavarovane najvažnejše mejne točke ali proge obmejne varnostne čete lahko hitro dobe močno podporo ali pa varno oporo. S tem začetnim zgolj defenzivnim ude jstvo van jeni pa pomen in duševne si- j mejnih utrdb še nikakor ni izčr-aselo oare- jpan. Ce gre najprej za to, da se mene. in videl, da jih veliko ni eksplodiralo. Tako nam je minil čas do 2. ure popoldne. Tedaj j dobi artilerija povelje, umakniti j se nazaj čez grič. To je l)ila pa zelo težka naloga; kajti konji so bili ali ubiti ali pa omamljeni in za vožnjo nesposobni. Ni bilo drugače. nego da smo mi poprijeli. Sredi najhujšega sovražnikovega ognja smo spravili topove čez grič — kar povprek in ne morda kaki več ali manj zložni poti, Največje težave nam je prizadevalo podrto drevje. Do noči smo glasom. Bilo je precej dolgo pismo. Ko je bilo pisanje končano, je vstal Lincoln, da odda lastnoročno ono pismo na pošto. Poprej pa je še enkrat vprašal mladeniča. če bi mu mogel še s čim post reč i. Proseče je pogledal umirajoč^ predsednika in s težavo mrmral: 'Dajte mi roke, rad bi se jih o-prijel." je ona Nemka, on pa Anglež. Sodišče je Angleža oprostilo, ker je pisal svoje članke pred vojno in regimentom v ognju. Infantcrija Ko smo dospeli na določeno meje imela izredne izgube. Že se je sto, smo dobili povelje, da se bilo bati da se umakne. Polkov- vsak kolikor mogoče skrije; te-. . nik pl. Stilifried si je poiskal lečnjakia ne sme nihče odložiti in ker zeni ne veruje, da je iz damo- j taktično najvažnejši del v verigi puško mora vsak držati v rokah, vinske ljubezni zatožila svojega j postreljavcev, ki je bil v največ- Komaj sem se vlegel sem že za- ji nevarnosti in najbolj obstre-' spal, saj že tri dni in tri noči ni- ■ ■■- MiiBfiiniiiti' Lincolnxje takoj razumel to željo, vsedel iu nežno poprijel ro-po velikih naporih spr ivili vse iko vojak«- Cele dve uri je potr-topove čez grič. Komaj smo to PežU»vo čakal kot oče ob smrtni nalogo izvršili, že smo dobili po- j P°;stelJ* svojega sina. Ko se je velje iti naprej proti sovražniku. Pr»bližal konec, se je sklonil pred-V hipu smo odkorakali in nihče |globoko ganjen od žalo-ni mislil na kosilo, dasi cel dan|sti k mlademu vojaku, mu zati-nismo ničesar gorkega vžili. Tema je bila, da sem dlje segel nego videl. Razvrščeni v redke bojne vrste smo počasi prodirali na-rej z nasajenimi bajoneti v smeri proti vasi ***, ki je 4>ila vsa v plamenih. Na poljn pred vasjo snil oči in sklenil njegove že ledene roke na prsa. Ko je nato predsednik Lincoln zapuščal bolnišnico, so mu -solze kapale po licih. Tudi pri duševnih itokih more nastopiti povodenj. GLAS NARODA, 27. OKTOBRA, 111«, S= Jlgsslofifltkl a Kiti!. Jidniti 33 do« 24. Januarja 1901 v državi T ELY, MINNESOTA. •lavki ukjldnuij FradMdniki J. jl GERM. 507 Cherry Way or box »7 Brad dock, Pa. Podpredsedniki 1L0IS BA i ANT 112 Sterling Bar berton, O. ilami tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Mian Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, taupnik: LOUIS KASTELIC, Box 533, Salida. Colo VBHOVNIZDRAVNIK: Or MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU 1CADZ0 Kimi: KIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HL JOHN AUSEO, 6413 Mstta Ave., Cleveland, O JOHN KR2ISNIK, Box 133, Bur dine. Pa. fomothid FRAN JUSTIN, 1708 E. 2Sth St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR 30g—6th St, Rock Spring®, Wyo GREGOR PORENTA Box 701, Black Diamond. Waah pomožni odbor JOŽEF MERTEL. od društva štv. l, Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva Štv. 114., Ely, Minn Vii dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli tjatre naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa ua predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode irtlo Dmitveno glasilo: "GLAS NARODA" Imenik uradnikov » Društvo sv. Ciril In Metod it. 16 v Johns, town. Pennsylvania. « . »t j K* « t . u I Predsednik: Joseph Intlhar. 005 Chest- kraimih društev Jugoslovanske Ka- «««»• ***** ^ t^m. m. ^ ---- - - - - ,pir.ia Ave.: blagajnik: Ivan Bruskole, 415 Cnestnut St.; zastopnik: Gtorge Oša Len. Box 7j>&. Conemaugh. Pa. toliške Jednote v Zjed. državah ameriških. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani. Duitvo sv. Ciril In Metod. »t. t v Ely. Društvo ev. Joief št. 17 v Aldrldce. Mont. Minnesota. iTeds^dnik: Jaiub Blatnih, Jiox 123; Predsednik: Frank Oušpetliu: tajnik: tajnik: Gregor Zobec. Box 144: blagaj- Fr. M. Delasich. blagajnik in tastop- uik in »astopnik: John Petek, Box 144. nik: Stefan limw»e. Oba v Kly, Minn, i Duitvo zboruje vsako drut^o nedeljo IiruAtvo zboruje vsako pno nedeljo v mc3ecu ot> deveti url dopoldne v Pe- po 20. v Jus. Skaletovi dvorani. lek & Zobec dvorani na llappy Hallo. Oruitve sv. Srce Jezusa it 2 v Ely. Minnesota. Predsednik: Janez llutar. Box 960; tajnik: An Ion Knapp, Box 1S4; blagajnik: In rastopinL. Laiduvik Peruaok, Box »U. Val v Eiy, Minn. Društvo xboruje vsako 4. nedeljo v mesecu točno i'b 10. uri dui»oldtie v v Josip yUalctovi dvorani na Sheridan St. Društvo sv. Barbara št. 3 v La Salle. II!. Preda: Frank Petek. 147 L*nion St, tat-tajnik: Joe Spelifc, 1043 - 2nd St.. blagajnik: John Potočnik, Bo 22; zastopnik: John Vogei 1£. 444—fith St. Vsi v l-i Sail* 1111. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sobrata, Math. Kompa. Društvo sv. Barbara št. 4. v Burdlne, Pa. Predsednik: L.ovro Dolinar, Box 262; Burdine Pa.; tajnik John Demšar, box 227. v Burdine, Pa; blagajnik: John Ker-clsnik, box 138, v Burdine, Pa.: zastopnik Stefan Vozel, box 182. v Bridgeville. Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu v Brdine, 1'a. Društvo »v. Barbara it. 5 v Soudan Mlnn. Predsednik: <;eo. Nemankh, lk>x 741; tajnik: John Dracvvsn, 663. tiba v Soudan, Minn.; blagajnika: Anton Gornik, untopn ik: Anton Stefanieh. 1SUK. Oba v Tower. Mlnn. DruAtvo zboruje vsako četvrto nedeljo r mesecu v cerkveni kapeli v Tower Mlnn. Druitvo Marija Pomagaj it i v Lorain, Ohio. Predsednik: Josip Kajee, 17i»3 B. 2£. »t.; tajnik: Ludovik Petkovšek. lfiDfi K I Str.; zastopnik in blagajnik: Frank ' jCrifctof, K05 K. 29 St-Vai v Loral li, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo V mesecu ob pol dev» taih v Frank Ju-Stlnovih prostorih, 1708 K- 28 St.. Oo-rain, O. Društvo sv. Ciril In Metod it I v Calumet, Michigan. Predsednik: Mihael Kioburhar. !13-7th St.; tajnik: John Ilenlch, 817 Scott St.; blagajnik: Mihael SunU-h, jr. 421-7th St. »astopnik: John Ilenlch, 817 Scot Str. Val v Calumet, Mich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo V mesecu ob !> uri du;>oldan v cerkveni dvorani Sv. Jožefa. Druitvo av. Štefan Št. 11 v Omaha, Nebr. Predsednik Anton Kmšovec, 2S1 So. 23. St.; tajnik: Frank Cepuran, 1423 S. blagajnik: Jus. Cepuran. 1423 So. 12 St.; Eastopnik: Frank Žitnik. 1108 So 22 St. Vst v So. Omaha,, Neb. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v goli 142S4 So. 14. SL Društvo sv. Joief št. 12 v Pittsburg. Pa. Prtilseiimk: Frank Ali/-, 7«40 Hermi-tege St.; tajnik John Simončich, Fa-byan St.. N. S : blagajnik in zastopnik: Frank Kres« 5106 Natrona, Alley. Vsi v Pittsburgh, Pa. Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo V mesecu v Slovenskem domu v Pittsburgh. Pa., na ETth St. in Butler St. ob dveh popoldne. Društvo sv. Alojzij št. 13 v Baggaley. Pa. Predsednik; Ivan Resnlk, Whitney, Pa., Box 11R; tajnik: Ivan Arh. Box I«, Whitney, Pa.; blaganik: Anton Rak, Box 63, Iloste-tter, Pa.; ^zastopnik: Ivan Arh. Hox 162, Whitney. Pa Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob i. uri popoldan pri sohra-"a Anton« Mauser ua Hostetter, Pa. Druitvo av. Joief it. 14 v Crockett, Cal. Predsednik: Mihael Paaelji tajnik: M. Kemanich. Box 261; blagajnik: Frank Velik on ja; ras t opni k: F. Gorich. Vel v Crockett. Cal. Druitvo aboruje vsako tretjo nedeljo r mesecu ob deveti uri dopoldne v P. Ua o Ion dvorani v V slona, CaL In Pavel it. IS v Pueblo Colorado. Filip Strele, 704 Moffat Ave.; tajnik Fank Jan««. 1212 Boh-men Ave.: blugajnik: Joe Beset. 1240 So. Santa Fe Ave.; maetopnik John Zu-panftir. 122», Bobnen Ave. Društvo sv. Alojzij št. 18 v Rock Springs, Wyoming, Predsednik: Fank i'utz, 402—7th St.; tajnik: Jc-hn I*utz, 4L>2 7th St. blagajnik in zastopnik: Louis Tauciier 2Si 1I_ 3rd St. v Springs. Wyo. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne Društvo sv. Alojzij št. 19 v Leraln, O. Predsednik: Johnu Tomaiič, 3222 Globe Ave.; tajnik: Frank Pavlic, 1395 Eas 29th St.; blagajnik: Anuej Klinar, 1748 K. 20th Kt.; zastopnik: Jožef Urbas, '21G0 E. 2Sth St. Vsi v Lorain, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Alojzija Wiranta na 1700 E. 28. and Giobe Ave. t Društvo sv. Jožef št. 20 v Gilbert. Mlnn. Predsednik: Matt Majerle. P.O. Bos 52; tajnik; John Zalla, Box 4S4; blagajnik Joe Nosan. P. O.; zastopnik: Frank Lapp, P. O. Box 5S1. Vsi v Gilbert, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Joe Nosan u dvorani. Društvo sv. Joief št. 21 v Denver. Colo. I'reds.: Joe Prijatelj, 52332 Wash. St.; tajnik: Frank Skrabec. 4 Sheedy Row; blagajnik: John Cesar, 5120 N. Emers- sori St.: zastopnik: Frank Smole, 4683 Franklin St. Vsi v Denver, Colo. Društvo zboruje vsakega 16. v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humbold St. EljTia. Društvo iv. Jurij št. 22 v So. Ctifcauo. 111. Predsednik: Joseph Sebohar, 9553 E- ning ^ve ; tajnik: Anton Motz, S635 Ave. M.; blagajnik: Nikola Jakovčiih, Ave. M.; zastopnik: Antoa Mot?:. 9635 Ave. M. — Asi v So. Chicago, 111 Društvo sboruje vsako drugo nedeljo ▼ mesecu v Frank Medoshevi dvorani, »485 Ewing Avenue- Društvo Ime Jezus št. 25 v Eve tet h, Mlnn. Predsednik: Alojz Kotnik; tajnik: Alois Dovie, 613 Adams Ave, blagajnik: Ant, Fritz; zastopnik: Anton Fritz. Vsi v Eveleth, Minn. Društvo zboruje vsako četvrto nedeljo v mesecu v Maks StlpetičeTi dvorani. Društvo sv. Štefan št. 26 v Pittsburg, Pa. Predsednik: Joseph Leban. 2037 Baut-ner St., Toy Hill, Allegheny; tajnik: John Smolej 5336 Butler St-; blagajnik: Louis Kompare, 5624 Dresden Alley; zastopnik: Ignacij Podvasnik, 4734 Hatfield St Vsi tri V Pittsburg, Pa Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldan v Slovenskem domu na 57th Butler St. Društvo av. Mihael Arhangel št. 27 v Diamondvllle. Wyoming. Predsednik: Ivan Stremfel, Diamondvllle, Wyo.; tajnik: Joseph Motoh. Box 141, Kemnierer, Wyo.; zastopnik: Anton Z. Arko, Box 172, DiamondvUle, Wyo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Anionu Z. Arko. Druitvo av. Marlla Danica št. 29 v Sublet. Wyoming. Predsednik: Joseph Turk: tajnik: Frank Žagar, Box 104: blagajnik: John Zlabornlk, Box 153; zastopnik: John Krainc, Box 104. Vsi v Sublet, Wyo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne r prostorih Cl talne drutbe. Društvo sv. Joief it. 29 v Imperial. Pa. Predsednik: John Plrih, Bex J02; tajnik: John Birant, Box 312; blagajnik: John Miklavčie, Box 87; saatopnlk: Alois Capuder, Box 86. Vsi v Imperial. Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Druitvo av. Joief it. 30 v Chlsholm. Mlnn Predsednik: John Kochevar, Box 18; tajnik: Jacob Petrlch. box 9t; blagajnik: Frank Govie, Rgx 752; zastopnik: Frank Campa. box 8S3. Val v Chiskotm. Minn-DruStvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v moaecu v Lorimc Kovačevi dvorani. Društvo sv. Alojzij M. 31 v Bra odnfk; Josip Ivatsdnflc J» nlk: Aloiz Hrovat, Box 52, Turtle Creek, Pa- Drugi pa vsi v Braddock, Pa. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Rubensteinovi dvorani ns voglu enajste ulice in Wahington Ave. Druitvo sv. Marija Zvezda it. 32 v Black Diamond. Washington. Predsednik: Jonn Ter Pove, Box 662; tajnik: Anton Tashker, P. O-, Box 180; blagajnik: Ueorg J. Porenta, Box 70o; zastopnik: Joseph Burkelca, Box 52. Vsi v Black Diamond. Wash. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v Masonic dvorani. Društvo sv. Barbara št. 33 v Trestle, Pa. Predsednik: Anton Eržen Turtle Creek R. F. D. 1, Box 62; tajnik: M. Peternel, It. F. D., Box 77; blagajnik: Johan Šifra r, R F. D. 1 Box 124; zastopnik: Frank Schifrar, R. F. D. 1, Box 76. Vsi v Trestle, Pa. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski Narodni dvorani v Trestle, Fa. Društvo sv. Peter In Pavel št. 35 v Lloy-deli. Pennsylvania. Predsednik: Frank Arhar, Box 31; tajnik: Louis Švigelj, Box 14; blagajnik:. Matija Hibar, Box 3. Vsi tri v Lloydell, l'a.: zastopnik: Endi Drobnič, Box 176. Beaverdale. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v i»»tn| dvorani v Lloydell, Pa. Društvo sv. Atojzlj št. 36 v Conemaugh, Pennsylvania. Predsednik: Mihael Rovanšek, R. F. D. 1; tajnik: John Brezovec, Box 6, blagajnik: John Kukovca, Box 435; zastopnik: Joseph Dremelj, Box 275. Vsi v Conemaugh, Pa. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo mesecu ob devetih dopoldne v lastni dvorani na First Alley, Conemaugh, Pa Društvo av. Ivan Krstni k št. 37 V Cleveland, Ohio. Predsed.: Louis J. Pire. 6119 St- Clair Ave., N. E.; tajnik: Ivan Avsec, Metla Ave. N. K.: blagajnik: Anton Za-krajšek, 992 E. 64th St. N. E.; zastopnik Frank Milavec, 1031 E Clth St. N. E. Vsi v Cleveland, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo mesecu v Ivan GrdinovI dvorani na 6025 St. Clair Ave. N. JS. Druitvo Sokol it. 38 v Pueblo, Colorado. Predsednik: John Ribich, 1231 Ta>-lor Ave.; tajnik: John Kocina n, 1115 Mahrein Ave.; blagajnik: Joseph Culig, 1219 South Santa Fe Ave.; zastopnik: Peter Culig, 1245 Santa Fe Ave. Vsi v I*ueblo, Colo. Društvo zboruje vsakega dne 16. v mesecu v dvorani Sv. Jožefa, Cor Rush B. 8t. Društvo sv. Barbara št. 39 Roalyn. Wash. Predsednik: Anton Brozovič, Box 375; tajnik: Anton Cop, Box 440; blagapnik: Majk Baričevič, 375; zastopnik: Majk Baričevič, 375. Vsi v Rosyn, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseccu. Društvo sv. Mihael Arhangel it. 4« v Clarldge. Pennsylvania. C_ Predsednik: Anton Kosogla? IIox 144: tajnik; Anton Semrov, Box 284, blagajnik: Lovrenc Arhar, Box 451; zastopnik: Jakob Zalar. Box ">0,>. Vsi v Claridge, Fa. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dev.'tih dopoldne v Kemiki dvorani v Claridge, Pa. Druitvo iv. Jožef it. 41 v East Palestine, Ohio. Predsednik: Josip Vldar, 422 E. Mart'n SL; tajnik: l*»ve! Tavčar. Hox 67; »astopnik: Anton Jur-javčie. Box 64. Vsi v tast Palestine. Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mc-secu ob dveh popoldne v prostorih brata Frank Jurjavčiča. East, Palestine, Ohio. Druitvo sv. Marija Pomagaj št. 42 Pueblo Colorado. Predsednik: John Erjavec, 401 Northern Ave.; tajnik: Frank Rupar, 222 Mesa Ave.; blagajnik John Vidič, 509 Stenton St.; "zastopnik: Joseph Gem, 70S So. Santa Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer ob 8. zjutaj in ob H. zvečer na 12j7 Santa Fe Ave. Druitvo av. Alojzij it. 43 v East Helena. Montana. Predsednik: Frank Rus, Box 27; tajnik: Jos. Mihelich, Box 200; blagajnik: Anton Smole; zastopnik: Fr. Fegel, Bx 70. Vsi v East Helena. DruStvo zboruje vsakega dne 20. v mesecu v J osel Luzarjevi dvorani. Druitvo av. Martin it. 44 v Barbsrton, Ohio. Predsednik: Mihael Vrenik, 180 Houston St.: tajnik: Louis Balant, 112 Sterling Ave.; blagajnik ni zastopnik: Ivan Cimperman, Box 431. Vsi v Barbeton, Ohio. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldan na 43G Boli ver Rd. dvom r. I. Društvo sv. Joief št. 45 v Indianapolis, Indiana. Predsednik: Frank Spilar, 715 N. Warm an Ave.? tajnik: M. A. Pavel, N. Warman Ave.; blagajnik: Jernej StampfU 744 N. Haugh St.; zastopnik: •John Hribernik. 2615 W. Walnut St. Vsi v Indianapolis, Ind. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v Gačnlkovl dvorani. i Or -^vo av. Barbara št. 47 v Aapen, Colo. Predsednik: Matt Stariha, Box 34.; tajnik: Ahton Skufca. bx 55; blagajnik: Frank Marolt, Bx 805; zastopnik: Louis Zelnik. Box 249. Vsi v Aspen, Colo. Društvo zboruje vsaki tretji ponedeljek v mesecu v Elk-dvorani, East Hay-man Block. DruStvo Vitezi sv. Jurija it. 4t v Kansas City. Kana. Predsed.: Mihael Novak, 431 Ferry St. tajnik: L>ouis Luzar, 604 Dugaro St.; blagajnik: Peter Špehar, 422 N. 4th St.; zastop.: Jos. Cvitkovič, 518 Dugarro St. vsi v Kansas City. Kana. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 515 Ohio Ave., Kansas City, Kans. Druitvo sv. Peter it. 80 v Brooklyn. N. V. Predsed: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave., tajnik: F. G. Tassotti, 130 Scho- les Street; blagajnik Karol Lustik, Scholes St.; zastopnik Franc Murni k, 101 Montrose Ave., Brooklyn. DruStvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v John Klug, Hubertus Jaeger Hall, 211 Montroae Ave v Brooklyn, N. T. I Druitvo sv. Peter In Pavel it. 51 v Murray. Utah. Predsednik: Louis Založnik, Box 32', tajnik: Josip Kastelic. Box 34: blagajnik: Josip Uzelac, 11.8 So. State St.; zastopnik: Math. Shr.bar, So. State St.' Vsi v Murray. Utah. Društvo zboruje vsakega dne 14. v mesecu v Forest Hall. Murray Utsh Druitvo sv. Joief it 52 v Mlnersl. Kana. Predsednik: Martin Oberžan, Box 72, East Mineral, Kans.; tajnik: Frank August! n, Box 360; blagajnik: Peter Ben-da. Box 328; saatopnlk: John Guatarin, Box 99. vsi v West Mineral. Kans. Društvo sboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani brata Fr. Spaizerja v Eut Mineral, Kans. Druitvo sv. Joief ft. S3 Little Fall« N. V. Preds : Frank Maale, 34 Casller S. P.; tajnik: Jernej Per, S Danube Lane; blagajnik: Jakob Miviek. 19 Pins St.: sa stopnik: Alajz Maroftek, 4 Oudr. S. F. Trt T Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v lastnem društvenem domu na 36. Danube St. < .. Druitvo sv. Frančišek št. 54 v Hiobln«. Minnesota. Predsednik: Mike K o k o t. tajnik: Math. DeržaJ, Box 294; blagajnik: John Povsha. Box 311 3 th Ave.; zastopnik: John Povsha, 614 3th Ave. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v lastni dvorani. Društvo sv. Rok it. 55 v Unlontown, Pa. Predsednik: Frank Šepac. Brow 11 field. Pa.; tajnik: Jožef Kramar Box 43; blagajnik: Urban Rupar. Box 12S: zastopnik: Jožef Kramar, Box 43. Vsi v Umoot Furnace. P«. Društvo zboruje vsako četvrto nedeljo v mesecu v gržko-kat. cerkvi. Društvo sv. Alojzij št. 57 v Export, Pa. Predsednik: Joseph Pavletlch, box 164; tajnik: Anton Martinšek, Box 125; blagajnik: Frank Nagode. Box 192; zastopnik Jos. Pavletlch, Box 164, vsi v Export. Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldne v Fink Lovfar dvorani. Druitvo sv. Štefan št. 58 v Bear Creek. Montana. Predsednik: Anton Cešavek, Box 16; tajnik: Peter Kušar, Box 203; blagajni kin zastopnik: Jakob Vrtin, Vsi v Bear Creek. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Chešarkovl dvorani. 1 Društvo sv. Barbara it 10 v Chlaholm, Minneaota. Predsednik: Anton Samec, Bx 447, tajnik Anton Poderzaj, Box 372; blagajnik: Anton Podržaj, box 923; zastopnik: Martin Govednik, box 23. Vsi v Chisholm, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu v Jon Campa dvorani dopoldne. Društvo av. Jurij it. 61 v Reading. Pa. Predsednik: Matija Vardijan, 452 Tul-pehocken St.; tajnik: Frank Špehar, 3S1 No. River St.; blagajnik: Anton Križe, 327 Harold St.: zastopnik: Jernej Jakljevič, 343 No. River St., vsi v Reading. Pa. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu v Clinton House na Cor. Front & Washington Str. v Reading, Pa. Druitvo av. Flor I j an št. 64 v So. Range. Michigan. Predsednik: Mike Kralj. Baltic. Mich.; tajnik jn zzstopnik: Pavel Lukanc. So. Range. Mick.; blagajnik: Peter Klobučar, Baltic. Mich. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob drugI uri popoldne v ŠtimOevi dvorani na South Range, Mich. Društvo sv. Peter In Pavel it. 66 v Joliet. Illinois. Predsednik: Joseph Jurjevič, 1201 N-Broadway Ave.; tajnik: John Jerman, 1112 No. Chicago St.; blagajnik: Mihael Vadjan, 903 Scott St.; zastopnik: Jožef Zalar, lo04 N. Chicago St. Vsi v Jolet, 11L Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari cerkvi svetega Jožefa. Društvo Jezus Prijatelj Malih št. 68. v Monessen, Pa. Predsednik: Bolto ICundcr; tajnik: Mihael Nua-Hovlich, Fox 178: blagajnik: Ivan Likan, Box 4C0: zastopnik: Miijo .Tezerinac, Box 390. Vsi v Monessen. Pa. Društvo zboruje vsake druge nedelje v mesecu to<"no ob 2. uri popoldan v Russian llall na 12. cesti v Monessen, Pa. Duštvo sv. Peter št. 69 v Thomas, W. Va. Pi odsednik: Anton Štucin, Cen Bus^; tajnik: Ivan Labajner, Box 215; blagajnik: Anton Fortuna; — zastnpnik:C Ignac Golob. Vsi v Thomas, W. Va. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na pr\ i cesti v Majerjevi dvorani točno ob 2. uri popoldan. Društvo Zvon št. 70. v Chicago, III. Predsednik: Frank Retelj, 1S27 West 22nd Str.; tajnik: John Zvezich, 22u4 Blue Island Ave.; blagajnik: Jos. Zab-1630 West 22nd St.; zastopnik: Joseph Volkar, 2226 Blue Island Ave. Vsi v Chicago, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ov dveh popodne v cerkveni dvorani na 22nd Place in Lincoln St- Društvo av. Janez Krstnik št. 71 v Col-linwood, Ohio. Predsednik: Luka Trček, 1567 Holmes Ave; tajnik: John Malovrh 439 E. 15« St.; blagajnik: Chas Kral, 705 E. 166 St. zastopnik: Frank Mivšek, 1601!» Holmes Ave N. E., vsi v Collinwood, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v cerkveni dvorani 1 Društvo sv. Barbara it. 72 v Ravanadala, Washington. Predsednik: Frank Repenšek; tajnik: John Bisjak, Box S3; blagajnik John Arko; zastopnik: Jakob Romšak. — Vsi v Ravensdale, Wash. DruStvo sboruje vsako tretjo nedeljo t mesecu ob desetih dopoldne v Frank Markusovi dvorani v Georgetown. I Druitvo sv. Janez Krstnik it. 75 v Can-nonsburg. Pa. Predsednik: John Kern, Canonsburg, Pa.. Box 106; tajnik: Geo. Shulz, Box 3i>, Meadow Lands, 1'a.: blagajnik; John Zanida. Box 225, Meadow Lands, Pa.; zastopnik: John Koprivšek, Box 214, Meadow Lands, Pa. Društvo Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. ui dopoldan v Premogar-ski dvorani na Meadow Lands, Pa. Druitvo sv. Joief it. 76 v Oregon City. Oregon. Predsednik: Bartol Luž ar. Orejron City, Or. Box 199. Tajnik: Jos. Kestner. Box 105. Blagajnik: Mat. Justin. Cor. llth & Center St.: zastopnik: Mike Vidič, Box 245. Vsi v Oregon City, Oregon.' Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob poludveh popoldne v McLaughlin dvorani. Društvo sv. Rešnjega Telesa št. 77, Crab Tree, Pa. Predsednik: John Božnar, Box 374; tanik: Peter Oženlč, Box 463; blagajnik: Martin Mikovlč, Box 453; zastopnik Pe-tar OZenlc, Box 463. Vsi v Crab Tree, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Ignacu Urilfiu. Druitvo sv. Alojzija it. 7« v Salida. Colo. Predsednik: Frank Usnik, Box 531; tajnik: Frank Bots, Box 531; blagajnik in zastopnik: Louis Castelec, Box 17. Vsi v Salide, Colo. Zboruje vsako 1. nedeljo po desetim v mesecu v lastni dvorani pri rudo to plini d. DruStvo sv. Bar*" ira 5t. 79 v Hellwood. Pennsylvania. Predsednik: Martin Slnkovc, Bx 144; tajnik: J 0*1 p Glas, Box 88; blagajnik: Alois Kltt, Box 85; sastopnlk: Martin girkovec. Vsi v Heilvood, Pa. Društvo zboruje svako tretjo nedeljo v mesecu v Marine house v Heilvood. Druitvo av. Jernej it. BI v Aurora, lil. Predsednik: Frank Praprotnlk, 21 Frest Ave.; tajnik: Martin Jurkaa. 545 Arprora Ave., blagajnik: Anton »Wsrbi4, 635 ». Aurora Ave., zastopnik: Anton Rud-mati, 327 So. River SL Vsi v Aurora IU. Druitvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 ari popoldan v društveni dvoranL Druitvo sv. Jams Krstnik it. tt v boygan. Wis. Predsednik: Mihael Skok, 223 N. ith St.,; tajnik: Jbsepb MeinariiC. 934 Ge-34 J.enox Ave.: blagajnik: Brence, U36 So. Shery Rd., Waukegan; zastopnik: J'isip Polanšek, 221 bo. Genesse Društvo zbf'raif vsako relrto nedeljo v meso-cu ol> 2. uri uopoldan v A- Pace i novi dvoran:, 11. in State Sts. Društvo sv. Frančišek št. 99 v Moon Run, Pennsylvania. Predsednik: Frank Maček, Box 123; tajnik: Frank Podmiljšak, Box 222; blagajnik: Anton Vehar, Box 246; zastopnik Martin Demšar. Box 60. Vsi v Moon Run. Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Svete Barbare. Duštvo av. Mati Bo£ja Karmelaka it. 100 Monongah, W. Va. Predsednik: Anton Kervatin. Monongah, W. Va.; tajnik: Fr. Zgomba, Bx 1G6, Monongah, \\\ Va.; blagajnik: Matija Turkovič, Monongah, W. Va.; zastopnik: Anton Simčič, Box 9, Clief-ton, W. Va. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popolne. Društvo sv. Feliks št. 101 v Walaenburo, Colorado. Predsednik: Matija Lukežič, Wal-aenburg, Colo, box 393.; tajnik: Frank Todenik, Camp Slumway, Colo, bx 64; blagajnik: Lorenc Kapušin, Box 398, VValsenburg; zastopnik: David Sušter-Sič, Box 10, Plcton, Colo. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Lorenc KapuSin-u na 7. cesti v Walsenburg, Colo. Društvo sv. Morije Vnebovzetje št. 103. Collinwocd, O.*: i o. Predsednica: Neža Kral, 705 Case A-ve.; tajnica: Louisa Champa, 15711 Sara-nad Rd.; blagajnica: Jožefa Jevnikar, 15601 Holmes Ave.; zastopnica: Joliana Pust, 15725 Saranac Road. Vse v Collinwood, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. Društvo Jugoslovan it. 104 v Chicago. III. Predsednik: Mihael Koštrun, 3022 Wan Buren; tajnik: John Pieman, 1720 W. 22nd St; blagajnik: Mihael Jazbec, 1827—21 St Place. Vsi v Chicago, U. DruStvo zboruje vsako četvrto nedeljo v mesecu v X ar od ni dvorani na Centre Ave In 18. ulici. Druitvo sv. Martin St. 105 v Buttf Mont. Predsednik John Dealič; tajnik: Martin Evatz, 225 So. Gaylard Ave.; blagajnik Jchn Petrich, 59 Atlantic Ave; zastopnik: Geo Ivanič, 38 Plum St. Vsi v Butte, Mont. Društvo zboruje vsako prvo !n tretjo sredo v mesecu ob osmi uri zvečer na 1260 Tallot Ave. Druitvo sv. Janez Kratnlk it. 106 v Davfs. West Virginia. Predsed.: Franc Jerman, Bx 338; tajnik: France Zorman, box 365; blagaj. In zastopnik: Johann Bogdanovlch. Bu 191 vsi v Davis. W. Va. Druitvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mesceu ob dveh popoldne v domu Johanna BoKdanorlcha. Druitvo Duluthskl Slovani it. 187 v Du-luth Minnesota. Predjed, in tajnik: John Mover n, 469 Masaba Ave.; zastopnik: Tomay Meršnik, 527 Garfield Ave. Oba v Duluth, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v uradu N. V. Druitvo sv. Antuna it. 108 Younoatown. Ohio. Predsednik: Anton Nagode, Box 96, Lowellvile. Ohio; tajnik: Johan Čopič, 532 Tyndaly Ave., Youngstown, O.; blagajnik: Frank Turai, 1116 Franklin Av.; Youngstown; zastopnik: Anton Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 1116 Fanklln Ave. v Youngstown. Druitvo Sv. Marija Treat, it. 109 Ksew-atln, Minn. Predsednik: Jožef Majerle, Box 43; ^nik:^ohan„Hren- Box blagajnik: strašno trpela. Zlasti meni se je Fank Grive, Box 175; sastopnlk: Frank, . , , ^ . _ . J? Grive, val v Keewatin. vrtelo pred očmi. Tak o je slo P"**™ ,trp{? Od sobote do torka. V torek pro- ti rečerjr m sliS&l* od daleč* vlč: zastopnik: Ivan Pleie.. — Vsi t Crows Nest. Pa. DruStvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Crows Nest, Pa. Društvo sv. Pavla. št. 116 v Delmont, Pa. Predsednik: Frank Mlinar, Export, s. r., Penn.. Box 12; tajnik; Andrej Bogataj, Export, Pa.; Box 12; zastopnik; Anton frimoiich. Export. p«-. 8r. b xli Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Matevž Hcmca. Društvo sv. Štefana, št. 117 v Sartell. Minn. Predsed.: Aleš Bernik. Sartell. Minn.; tajnik: Joseph Ancelj; blagajnik: Frank Jeklič; zastornik: Frank Razinger. Vsi v Sartell, Minn. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Jurja štv. 118 v Cokedale. Colorado. Tajnik: Joseph LončariC, Cocedale, j Colo. Društvo sv. Anna ž rev. 119. Aurora. 111. Rredsednica Neža Praprot nlk. Forest Ave 21, tajnica Antonija Javornik, 581 Aurora Ave., bla-gajnica Marija Verbič, C35 Aurora Ave., zastopnica Anna Jurkas, 54S Aurora Ave. Vsi v Aurora. 111. j Seja sd vrši vsako drugo nedeljo v meseuu. v 1 sv. Jernej-a dvorani. opomba. Ta imenik uradnikov krajevnih društev j. s. k. Jednote je prlob-Ceu v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat in sicer okoli 15. Vsa družtva, oziru-^^ ma njih tajniki so vljudno prošenl, mudoma poročati vse nedostatke in pre- * m^mbe njih uradnikov. Ta Imenik je "isi-občen, kakor mi je bilo do sedaj poro-čano. Društva, katera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalu storiti. menje topov in ko sva zopet z nekega drevesa opazovala okolico, sva videla, da naši zmagujejo. Kako se je nama povzdignilo upanje! Kljub temu nisva mogla iz najinega skrivališča, ker so stale v neposredni bližini francoske predstraže in ker sta bila v 200 mo oddaljeni vasi prenočila dva eskadrona sovražne konjenice, katera pa je naša artile-rila prepodila. Zadnji kos repe sva bila zavži- žeja, sva pila iz mlak. Pri tem sva požirala skoraj več zemlje, kakor vode. Noe, ki je prišla nato, je bila najstrašnejša. Oba sva dobila mrzlico in začelo se nama je blesti. Z zadnjimi moemi pa sem vendar zopet splezal na neko drevo, nisem pa videl ničesar. Naenkrat sem zaslišal zmerjanje v nemškem jeziku. Kakor eleb-trizirana sva se spogledala s tovarišem. Xi bilo dvoma, oba sva bila slišala isto. Previdno sva se ol»riii!;i v smeri, od koder so bile zemljo, sva videla, kako so pri- prišle one besede ter sva prišla ha j ali s polj kmetje z vilami in kmalu na cesto. Takoj sva začela kosami, da se zneso nad nama. mahati s svojimi robci, ki so bili Ko sva bila na tleh, sva hitro že popolnoma sivi in klicala: "Ne skočila iz aparata ter sva se po- streljajte!" Umazana in raztrga-stavila s pištolami v roki kmc- sva bi,a tako. da bi naju to-toni nasproti. Tako sva se umak- i v"ri*i lahko imeli za vse drugo nil a do 200 m oddaljenega goz-|prej, kakor za nemSka vojaka, da. kjer sva pričakovala skrita v Jed in pijača, ki so nam jo dali tovariši, nam je teknila bolj, kakor največje delikatese praproti in dračju. da se je popolnoma znočilo. Zakopala sva svoje papirje in karte, samo eno karto sva obdržala, ker sva jo potrebovala za povratek. Potem sva se počasi bližala robu gozda. Naenkrat sta naju ustavila dva moška in tudi že ustrelila. Skočila sva zopet na stran v goščo iu jaz sem padel v 12 m globok jarek skozi trnje, vendar sem o-stal razen prask od trnja nepoškodovan. Moj tovariš, ki je videl jarek je sedel na tla in zdrsnil k meni. Zdelo se nama je, da so moški in ženske obkolili ves gozd. Naenkrat sva zaslišala klic "attention" in začelo je grmeti na vseh straneh. Krogle pa so žvižgale nad najinima glavama. To je trajalo dve uri, nakar so se kmetje najbrže umaknili. Počakala sva še nekaj časa, potem sva ša po jarku naprej ter sva z velikim naporom splezala na njegov rob. Splazila sva se nato v bližnje polje. Ko se je začelo daniti, sva se zopet skrila v nekem gozdu. Strašno počasi je prešel dan. Prihodnjo noč sva korakala osem ur in ko se je zdanilo, sva spoznala, da sva hodila v krogu in se od prvotnega kraja oddaljila samo-' 2 km. ker sva pri popolnoma oblačnem nebu zgrešila smer. Kljub temu nama ni vpadel pogum Nadaljevala sva svojo pot v gozdu. Strašno sta haju mučila glad in žeja. Lizala sva roso in vživala nezrele maline. Oez eno uro sva dospela na rob gozda in zagledala pred seboj ognje sovražnika, kjer so ravno kuhali. Zopet sva morala nazaj v gozd. Pozneje sem splezal na neko drevo ter opazoval armadni zbor, ki se je pomikal od juga proti severu. Z nekega polja sva bila prejšnji dan vzela s seboj eno dar nisem videl ženske take ra-repo, to sva si razdelila, in kadar sti. Ce sedi, je je polna vsa soba Za kratek čas. Dopolnilo. — "Kaj, Vi hočete udovo Goldstein poročiti? Ali ne veste, da^/ ima preeej dvomljivo preteklost." — "Zato pa spadava skupaj: jaz imam pa dvomljivo prihodnost" Čudno računanje. Žena: "Naša kuharica ima poseben način za računanje časa." INbož: "Kakšen pa?" Žena: "Ce dela pol ure, pravi, da je delala štiri ure; če pa izo-j stane, kadar jo kam pošljem, cele štiri ure. pa pravi, da je bilo le pol ure." Dobro se je izvil. — "Kuharica trdi, da si jo šiloma poljubil, Janko!" — "Ana laže, ženska!.. Je tudi že meni rekla, da Ti ne znaš kuhati!" Orjaška dama srednjega veka^ llodbina Colonna, ki je imel/i toliko zgodovinskih oseb, je štela v XV. stoletju gotovo tudi oni čas največjo ženo med svoje rodbinske člane. Bila je to Ana Colonna. nečakinja papeža Martina V. in hčerka kneza Giordana Co-lonne v Salernu. Ana je bila rojena leta 1412. in se je leta 1430 poročila s knezom Giovannijem Antonijem Orsino iz Tarenta. Učenjak Calentius, ki jo je obiskal okrog leta 1450. v Tarentu daje o njej naslednjo sliko: Nik- naju je glad posebno mučil, sva jedla en košček. Ker sva prišla na svoji poti skozi potoke in močvirja, sva bila čez koleno premočena ; kljub vročim dnevom so bilen oči vlažne in mrzle. Poskusila sva pritisnjena drug ob drugega zaspati, da bi se ogrela vsaj na eni strani. Drugo jutro sva m ttm. m tako, da sem imel komaj prostora zraven nje. Tudi ima velika usta in ude, katerih obsežnost je nevrjetna in glas leva. Podobno jo opisuje Ivan Juvenis v svoji zgodovini Tarenta, ki dostavlja, da je tako velika, da lahko gleda vitezju navadne velikosti s šle-mom preko glave. Kljub nj gigantični velikosti pa Ana doživela veliko starosti. Umrla je še pred svojim možem. L 1461. bre* potomcev. mrntmmmmm ' 7 GIiAS NARODA, 27. OKTOgRA, 1914. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. , godilo. Zato pa letos tudi nimajo Duhovniške vesti. Zi žu-mijo tako dobrega semena kakor bi bi-Trrbnie ie imenovan Josip Plan- lo 'eleti' Po bolj dan Ani Jlo e. doM-daj župnik na Dobrovi i le»ah se Je P™lelala bolj zdrava Ljubljani. Novi dekan je ro- ,M V novomeški o- i > Sv. Trojice pri Mokrono-1koIlel raste "»iboljša pšenica, n. pr - Premeščeni so bili kaplani n Komjanee iz S kočij sna pri! •onogu za prcfekta v zavod hv. Stanislava; Jakob Fatur iz Sv. Kriy.a pri Kostanjevici v Radovljico : Jožef Klopeič iz Trebel-nefH pri Mokronogu v Kamnik; Franc Nastran iz ltorovnice na T rebel no; Matija Noč iz Horjula v Borovnico; Jernej Kovič iz Smartiicpa pri Litiji za žup. upravitelja na Polsnik; Franc Golob iz Moravč v Skočijan pri Mokronogu; Matija Vilfan iz Cerknice v Sodražico; Jožef Muren iz Šokira v Košano. — Nameščen je bil s< nieuiški duhovnik Janez Burnik za kaplana pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Na deški meščanski šoli v Krškem ne je pričel redni pouk dne IG. sept. Sprejetih je bilo 81 dečkov in deklic kot hospitantke. torej skupaj 113 šolo obiskujočih. V cesarice Elizabete bolnico je 22. sept. dospelo 40 vojakov-re-kouvalcseentov raznih narodnosti, med njimi so nastopni Slovenci ; Savnik Jožef, infant. 17. L K. komp., vas Skopice, fara Cerklje; Kmet Franc, infant. 17. L K. 14. komp., Lz Mirne; Beri in Ka-rol, eng^etni prostov., korporal, I. ^tr^ii. 2. Feldkomp.; Omahna Ignac, dež. hramb, polk 27. 17. kom-pauija, iz Blagovice; Hočevar Fr., tit. korporal 17. I. R. 13. komp.. iz Rake; Rozman Jožef, infant. 97. 1. R. 4. komp., vas Popetra. Istra, županija Marezige; Kralj Tomaž, nadom. rez. 17. I. R. 2. komp.. Podzemelj (Črnomelj); Jcvnik Jožet 17, 1. R. 11. komp.. Kostanjevica. Prvi transport ranjencev v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Ncvem mestu. Ker je prišlo 24 »t. 1M rti j«' Med i očilo, da pride 140 ra-k i/, severnega bojišča, se uindijskeni kolodvoru zbra-lua množica. Novomeška ska garda se je razvrstila vnem tiru. njen sanitetni t sr je preskrbel z os»eiii limi pripravami. da spravi s kolodvoru v bolnico. O-vului krožek je pripravil lila in pijačo za ranjen-drugimi m> prišli k spre-prošt > jjt>-tovo ozrl ra vila. Iraportirana zdravila »o mnopim . pomajraia. ki mj že drt'jio fiolehali. Kavr.o tal i hc>m. Teh osem predmetov predstavlja že samoposebi vrednost $7.9-r». Oddamo jih pa lahko zato, ker smo kupili veliko zalogo in ker želimo, da postaneio naše ure čim bolj znane. ZApomn.te »i, da ne bo vojna z Nemčijo vedno trajala. Ne boste imeli vedno prilike kot je sedanja ter se ne boste mogli ooslužiti tako u-g«dnega trenutka kot je sedanji. Pišite še danes. Naslovite: HEW YORK WATCH GRED. CO.,Gerken^^ Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 eallone za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ j 12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St Clair Ave., ti E., Clei eland, Ohio »»x^fl^* m aA#* ' »I ^/V' * * Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWES, IN CONCORD prodaja JOSIP SVETE, 17SO-S2 E. 28th St., Lorain, Ohio Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naroeilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga oil 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam eim. v slovensko-hmaški ke'oniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je. da pospešujejo blago- za : stanje in napredek slovenskih in hrva-, , . .. , . . . ' iških farmerjev v oni okolici. Zato je vročinsko boleznijo v bolnišnici v j dandanes lahko vsakemu našemu člove-Pueblo, Colo. On želi. da bi mil ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to oče m brat takoj pisala. Obema ^SSSSTiiSS! je ime Josip Abram; oče je baje neje citate o teb kolonijah. Pošljemo v Lowber, Pa., brat pa v Jolins- ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako town, Pa. Prav rad bi zvedel za nju naslov, zato prosi, da se javita na naslov: Anton Abram, 6<»G Kast 1J St., Pueblo, Colo. (26-28—10) Klbert je poslal vojakom tri sodčke pive, posestnik Klavišar iz Sela pr; Iiatezu j«' daroval češ-pelj, gospa Budna je razdelila vojakom sladščie in krulta ter drugih jest vin, dvor. svetnik Šukljr ."iu suiodk, župan Zure pošilja vsaki dan po štiri litre mleka. Angela Ilrovatova iu Matilda Lukaie Kalit, strojarski pomoeuik. 44 1. -Ivan Dovjak, pečarski pomočnik. 'i8 let. — Franc Bezlaj. sin mornariškega kauelista, 11 dni. — Morie Egger, knjigovodja, tU) let. PRXMOS8KO. Parnik "Bathory" pogreznjen. Ogrski korespondeneni urad po- >1 a nabrali za vojak«- množino ee-Jroča z Reke: Ravnateljstvo paro-špelj in drugega sadja, istotako plovne družbe "Adria" poroča u-sta poslala Perjatu Vi, Mirne ]reči radno. da se je parnik te družbe češpelj, Jakob Planinšek iž Pre- j • IJathorv*\ ki je plul iz Havre rine eešpelj in hrušek. proti Reki. in sieer z angleško in Letin*. Letošnja pšeniea ni ta- franeosko svobodmeo, v bližini ko lepa kakor druga leta. Pride- prlktanišea Ligo potopil. Ravna-lali go jo tudi dosti manj. Že zgo- teljstvo izjavlja, da ima dokaze daj »pomladi je trpela pred rjo. za, to, da je bi! parnik od tuje sile polegla, pogreznjen. Na podlagi teh doka-ae je tako zov se bo zahtevala odškodnina. MmM KOROŠKO. O smrti rezervnega poročnika Štefana Pcdboja, celovškega profesorja, je obvestil stotuik njegove stotnije njegove stariše takole: ''Rezervni poročnik Podboj je padel v bitki 31. avgusta (strel v srce). Ko Vam vljudno sporočan to žalostno vest in za tem vrlini, vestnim častnikom, ki mi je postal tako drag, sani bridko žalujem, Vam naznanjam..." (Od tu naprej cenzor ni dovolil priobčiti.) — "Mir" k temu dostavlja: '"Da. vesten je bil rajni naš Štefan, tako kot vzgojitelj srednješolske mladine, kakor v svojem zasebnem življenju! Vsled svoje ljubeznjivosti in jeklenega značaja je bil priljubljen pri svojih učencih in vseh, ki so ga osebno poznali. V njegovi oporoki, ki jo je spisal, ko ga je klical vojske glas. se živali ves njegov kristal-nočiat in blag značaj ter gorka ljubezen do svojega naroda!" Od peterih krogel ranjen. V Celovec je došel s severnega bojišča trgovec s sadjem in zelenja vo I3rojau. tvrdka Prinoič. Ranjen je od nič več in nič manj kakor pet krogel. Ena krogla mu je razmesarila desno stegno, dve sta mu prestrelili levo stegno, ena mu je prevrtala demaeo pod ramo, ena pa pod deano ramo. Vrh-teg* je imel le pet tiufd Tf jfr va2no ifazhahelo. Vsi potniki, kateri so n* meravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati t prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile a ' nedoločen čas b prometom. Kadar ae šepet razmer« pre-' drugačijo, bodjaio pravo-- časno poročali na ten • sta. Cenjenim rojakoiu v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PKZDI&, kateri je pooblaščen pobirati mm roSnino za "Gla» Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. 8 spoštovanjem JgpaavniStvo OIm Hfoda želi kupiti farmo ali ne. Naslon'te: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. O »»» OGLAS. Cenjenim rojakom priporočani svoja NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 40^ gal., staro rdeče vino po galona lansko belo vino po 45<č gal. in najboljše staro belo vino po 504 gal. 100 proof močan tropinjevee 43/j galone $12, 10 gal on pa $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g M. Zugel. Pošljiie vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Box 1h St- Hetena. Oal 'GDaa Itacede' mrnrn UAKM0N1KE Redka prilika za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do-$60. Cena novim-je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem časujlahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company |82 Cortiandt Street, New York, N." Y. H - , 't* i ki i j'. ii * 11 i i)! •koB N^U" Wk.u * « —poyavljam po najntfflfc emk, tilae N«fOd» «B*ja V eeetlh rrni*m in nutMljim V popravo wmD9- dneh na straneh V njem naj 1*vov*Mq posije, ker mm §m aU iS , . , . .. , J , fet tntraj t tem poniu in Mtlaj * i»o- lete važnem vesti vsakega dne j«m tetam domu. v popravek "wti is stare domovine in sani k*kor w Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo tkano. Izvršbe prerode t druge jfzike. Unijako organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic PubHshing Company, 82 Cortkodt Street, New York, R Y. — - ^ ROJAKI NABOCAJTB SS NA "GLAS NARODA", NAJ\ SLOVENSKI DNEVNIK % ZDR. DH3SAVAH. , . -------' ' ...... >.., .. --------aa w m + + + + w + + + + + + + * —_^ — - A - * ^ ^ ^_A__A. .A. A.__A.__A__^ —__A__ H M M M H H M M M ' M i a A A a a » .. - GLAS NARODA, 27. OKTOBRA, 1914. Doli z orožjem! XGODBA ŽIVLJENJA. opisala Bern pL 8uttner. — Za "Glas Naroda" priredil J. Tf. Mh A A A iOAI OlfcA TOf tf f » w w m w H M ►< 16 (Nadaljevanje Bila sva v RaiUii-Badcii. Hamburgu iu AViesbadcu. Povsod veselo, pestro življenje. povsod ljudje iz vseh krajev sveta. Sele tedaj mi je l»ilo jasno, da Friderik izborno govori francoski in angleški jezik, vsled cesar setn jm višje cenila in še bolj občudovala. Koliko lepih lastnosti je imel ta človek. Ko sva se vozila po Renu je bil naravnost razočaran, ko sva poslušala v gledališču umetnike, so se mil navdušenja iskrile. Kakor bi trenil sta minila tisla dva m •srca. Prosil je. tla naj mu podaljšajo dopust. |»a mu je bila prošnja odbita. Tedaj so je vprvie po svoji poroki jezil. — In ljudje pravijo, da j«* to prostost! — si-ui vzkliknila, ko mi je pokazal zavrnjeno prošnjo. On se je smehljal. — Zapovednica moja, jaz si pravzaprav ue želim prostosti. — Ce Iti bila Tvoja zapovediliea. bi Ti zapovedala pustiti vojaški stan in služiti meni. — Ze kedaj bi se lahko zgodilo... — Seveda: jaz sem se morala ukloniti, to pa zadostuje, da nisi moj služabnik.---In s tem sem čisto zadovoljna, moj ljubi, ponosni mož! Pogledala sem Friderika. On se je zabaval z Lilli in se ni do-1 ,sti menil za pogovor. V duši sem občutila silno bolest: ... vojna ' in on. moje vse, bo moral iti... pohabljen.... ustrel jen.... i ! jaz bom postala mati— Najina neskaljena, blažena sreča je uni-! eena za vedno... Avstrija in nemška zveza, osvoboditev Slezvig-■ Holštajnske. "novi lovorjevi listi v vencu slave naše armade7'... I To je samo par fraz... Kdo ve, če bo Avstrija zmagala, kdo ve, če ne l>o strahovito pobita Jokala pa ne bom samo jaz, ampak na tisoče in tisoče mater, žena in nevest... Ali bi se ne moglo tega odstraniti?... Ali bi ne mogli razumni, pravični, dobri in u-gledni možje preprečiti tega zla!... — Povejte mi — sem vprašala ministra — ali je res -tako nevarno? Ali n«« boste Vi. ministri in diplomati, preprečili vojne? Ali je ne morete preprečiti? — Ali misl'te. baroniea. da je naša dolžnost zavzemati se za mir? Lepo l»i bilo. seveda, toda. kaj se hoče. če ni mogoče... Mi smo zato tukaj, da čuvamo državo in vladarsko rodbino ter čast in slavo naš«* dežele. — Kratkomalo — sem ga prekinila — Vaša dolžnost je. zavzemati se za vojno. Tudi če nimate prav. morate trditi, da je edino Vaši* stališče pravilno. — Seveda. — Dokler zastopnika ne zapusti potrpežljivost in ne udari.. — Kak<> se p!I dva posamezna človeka pobotata med seboj? — Sodišče ju pobota. Narodi nimajo nobenega sodnika. (Pride ae). J« S potovanja sva se vrnila v trdnjavo Olomue na Moravskem, NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda*' in knjige, kakor tudi sa vse druge v našo rtroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. kjer je bil štaeionirau Friderikov regiment. Ker ni bilo o kakem Lead villa, Colo.: Jerry Jam- družabnem življenju uiti govora, sva živela skoraj čisto v samoti. On je bil pri svojih dragoncih. jaz pri svojem sinu. vse proste ure sva pa prebila skupaj. Zeue ostalih častnikov sva samo enkrat obiskala, potem je bila pa cela stvar v kraju. Jaz nisem hotela po slušati večnega opravljauja. Friderik pa ni hotel krokati z ostalimi častniki. Midva sva imela drugega dela in druge zabave dovolj. Ko sva sedela zvečer pri čaju. sva brala skupaj znanstvene knjige in v duhu pregledala notranjost zemlje iu vesoljstvo neba. Naravnost čudila s«-iu se razmerju, ki je vladalo med Friderikom iu mojim sinom Rudolfom. Bila sta najboljša prijatelja na svetu. Kako ie|>o ju je bilo gledati, ko sta se skupaj igrala. Pri takih prilikah se mi je zazdel Friderik še bolj otročji, kakor pa Rudolf. Pred časom mi j^ bil rekel, da otrok ne ljubi posebno. Toda v tem slučaju je bilo drugače: mali Rudolf je bil sin njegove Marte, poleg tega je bil pa neizmerno ljubeznjiv otrok. Takrat sva /e delala načrte za njegovo bodočnost. Kaj bo postal?... Vojak?... Ne. Diplomat? — Mogoče. Skorajgotovo posestnik in poljedelec, gospodar na dobrem njegovega striea. Poročil se bo z Beatriko, hčerjo moje prijateljice, iu bo srečen človek do smrti. O Božiču sva šla za par dni na Duuaj, hoteč preživeti božične praznike pri svojih sorodnikih. Oče se je bil s Friderikom či-bto s]>oprijttzitil. Od začetka je mislil, da bo takoj odložil vojaško obb-ko. k« r se pa to ni zgodilo, mu je začel malo bolj zaupati. Vseh pomislekov se j»{i se vse« no ni otrese!. Se vedno je namreč misiii, da sem dobila "slabo partijo". Ivozi in Lilli ni bilo prav. ker sta morali namesto v mojem v tetinem spremstvu hoditi na plese in zabave. Konrad Althaus je še vet I no inwlil v hišo iu zdelo se mi je, da je našel nekoliko več milosti v Lillitiih očeh. Na Sveti večer se mi je zelo dopadlo. Pod božičnim drevescem je bilo vsepolno daril, katera so 'bila skoraj vsa namenjena mojemu sinu Rudolfu. , Frideriku sem darovala srebrn namizni okrasek v podobi štorklje, katerega je bil neizmerno vesel. Štorklja je imela namreč v kljunu listek z napisom: — "Poleti leta 1864 Ti l»oui nekaj prinesla.'' Objel me je iu hi gotovo zaplesal z menoj, če bi ne bilo dru-g'h navzočih. Na oraznik se je /bral i «« ia družina pri očetu na kosilu. Kazen domačih stj« bila povabljena tudi minister in doktor Bresser. Ko smo s*'deli skupaj pri mizi. sem se nehote spomnila tistega dne, ko sem se seznanila s Tilligom. Doktor Bresser je imel iste misli. Ali se še spominjate — je vprašal — ko sva z očetom igrala kart* , vidva sla pa sedela skupaj pri kaminu? Mislil« sta, u i sem t »i I zatopljen v ipro. v resnici sem pa dobro napel ušesa in slišal zvok vajinega glasu. — Besede nisem nobene razumel. — T »koj sem rekel sam pri sebi: Stavim, da se bosta ta dva poročila. < V vaju vidim sedaj, si moram nehote reči: — Ta dva sta iii bosta srečna človeka. — Vaši bistroumnosti se čudim, doktor. Da. srečna sva, če bova tudi zai aprej srečna, ne vem. To ni od naju odvisno, pač pa od usode. Nad vsako srečo visi nevarnost. Čini večja je sreča, tem večja je nevarnost... — Česa se bojite T — Smrti. — Tako? Kaj takega mi pa uiti na misel ni prišlo. J.iz jo kakor zdrav ink veekrat srečam, mislim pa le malokedaj nanjo. Saj ga ni večjega nasprotstva na svetu kot na eni strani dva mlada in srečna človeka, ua drugi pa smrt... — Kaj pomaga vojaku mladost, zdravje in sreča? — Nikar se ne udajajte tako žalostnim mislim, "ospn Saj ne bo vojne. Kaj ne, minister, da je politično obzorje jasno? SlalK) ste informirani, gospod. Na nebu se zbirajo temni oblaki. Strahu sem se stresla. —- Kaj f Kaj mislite? Kako? — Danska postaja malo preveč |>redrzna. O, tako! — sem vzkliknila in se globoko oddahnila. — Samo tla lioino mi na varnem. Zalostuo je. če izbruhne vojna. Dejstvo, da bo vojna na Danskem, me navdaja s sočutjem, ne pa strahom. 1 ~ P* haB, le se Avstrija udeleži — je pripomnil oee, — se Ti ni treba bati. Ce branimo praviee Slezvig-IIolštajnske. pri tem ničesar ne rukirauio. V tem slučaju ne gre za avstrijsko ozemlje, vsled katerega bi nastala vojna. — Ali misliš oče, da bi bilo meni kaj mar avstrijsko ozemlje, praviee Slexvig-Ilolštajnskc in postopanje Danske, če bi ne mo rali iti tudi naši vojaki v boj? Samo nečesa se bojim: da bi ne bili moji dragi v smrtni nevarnosti... V nevarnosti so pa vedno, če «e Avstrija iz tega ali onega vzroka zaplete v vojno . — Ce gre za zgodovinske dogodke, ne pride usoda vsakega roaamezitika v pošte v, moj otrok. Ako izbruhne vojna, se ne sme vpraaati, kdo bo padel in kdo bo ostal živ. Vsa ta malenkostna vprašanja niso nič proti vprašanju, koliko bo dežela pri tem na dobičku ali na izgubi. Kakor seoi že rekel: — Z Danei se ne bomo kii zaradi tega bojevat, da bi dobili kako ozemlje, pač pa radi t##a, da «e pov#ea moč nemške države. Vojna z Dansko bi bila. tudi za nas velikega Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. S&lida, Colo, in okolica: Doniš (. ostello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, 111.: Jernej B. Verbic, 635 Aurora Ave. Oglesby, HL: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Petkovšek in Math. O grin. Bo. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, DL: Matija Bar-l*>rič. Frontenac, Kans In okolieo: Frank Kerne. Mulbery, Kans. In okolieo: Martin Kob. Calumet, Mich, in okoUcc: Pavel Shalts in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolieo: M D. Likovic. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Dxduth, Minn.: Joseph Shara bon. Ely, Mlnn. in okolieo: Ivan Gonže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Whm in okolica: L VeseL Hibing, Minn.: Ivan Ponie. Nash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. 7.: Prank Gregor-ka. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinčie, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolieo: Fx Hočevar. Barbeton, O. in okoUoo; Alois Balast. Collin wood, O.: Matk. aia,j> nik. Lorain, Ohio in okolieo: John Kumše 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolieo: II Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rndolf Pie teršek. Burdine, Pa. In okoMcj M* Kerzisnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich. Broughton, Pa. In okoUoo: A Demšar. Export, Pa. In okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Kail Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin čič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre nja. Meadow IVands, Fa.: Georg Schultz. Moon Bun, Pa. in okolieo: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambie in Z. Jakie. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pi5. West Newton, Pa. in okolica Josip Jo van. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL Winterquarters, Utah: Lonis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.; Jakob Romsak. Thomas, W. Va. ip okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Vai. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. t i i I i i i Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. •p!mI:R«t.|J. M. Trunk je dobiti pafitnine prosto n $2.50. Knjiga j« Tesana t platno in za spomin j ako priliSna. Založnik je imel veliko rtnikof in k mn nikakor n Splačala, zato je cena pn'