ueije - sKiaaisce
D-Per
r,2
249/1970
II
19702123,3
COBISS •
IZJEDO.
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE
Finančni
pokazatelji
Polletje smo zaključili s pozitivnim rezultatom, vendar s tako minimalnim ostankom dohodka, da tega ne bi želel prikazati v odnosu na celotni dohodek. To velja predvsem za Liboje (keramika, podne ploščice in grafitni izdelki). V opekarni je rezultat bistveno boljši in se giblje približno v enakem razmerju kot lani.
Vzrokov za takšno stanje v Libojah je več. Naštejmo jih nekaj.V novo poslovno leto smo stopili z bremenom »uspešno« zaključenega starega leta. Do konca prvega tromesečja smo to breme za dobro polovico pokrili. Nastopil je april in remont (preusmeritev z generatorskega na butan-propan plin) in rezultat: 34 starih milijonov novega bremena ali skupaj z ostankom starega, 60 starih milijonov, kar bo treba v drugi polovici leta pokriti.
Celptni dohodek je dosežen od 7,020.774 v lanskem letu, na 8.195,886 ah za 17% več. Poslovni stroški z amortizacijo od 3.374.375 v lanskem letu na 3,702.588 ali za 10% več. Pogodbene in zakonske Obveznosti od 443.530 na 454.227 ali za 2,5% več. Osebni dohodki od 2,595.209 na 3,017.177 ali za 16% več. Skupni stroški so večji od lanskoletnih za 12%.
Iz navedene primerjave je razvidno, da bi moral polletni obračun le bolje izgledati, če ne bi bil obremenjen s starimi grehi, ki nas bodo še tiščali do konca tekočega leta.
Proizvodni plan za celo podjetje je dosežen v višini 102,5% keramika 113%, podne ploščice 39%, grafitni izdelki 100,7% in opečni izdelki za 95%.
Proizvodnja na enega zaposlenega za celo podjetje v dinarjih znaša lani 15.288, letos 18.902 ali za 23,5% več, v Libojah lani 15.728, letos 19.623 ali za 25% več, v opekarni lani 12.628, letos 14.275 ah za 13% več.
Celotni dohodek na enega zaposlenega za celo podjetje je bil lani 16.506 din, letos 19.388 ah za 17% več, v Libojah lani 16.597, letos 19.603 ali za 18% več, v opekarni lani 15.951, letos 17.678 ali za 10% več. Upoštevati moramo, da smo v tekočem letu zmanj-
šali. zaloge gotovih izdelkov po lastni ceni za 700.206 din ah za 1.453 din zaposlenega.
Podatki kažejo, da je rentabilnost v primerjavi z lanskim letom v občutnem porastu in da je pričakovati ugodnejši efekt konec leta. V kolikor bi nam uspelo rešiti problem
podnih ploščic brez večjih investicij in uspešnejše plasiranje grafitnih loncev na domačem trgu ter proizvodnjo dosegati na ravni meseca junija, se bo finančni položaj podjetja bistveno spremenil v pogledu ostanka dohodka in večnega problema z obratnimi sredstvi.
(Nadaljevanje na 3. str.)
PRODAJA V I. POLLETJU 1970
Leto 1969 smo glede prodaje keramike uspešno zaključili, saj je bilo preko plana 12,18%. Ker so januar, februar in marec še sezonski meseci za prodajo naših proizvodov, je začetek leta 1970 bil še kar ugoden, kljub temu, da smo s 1. 2. 1970 zvišali cene našim artiklom.
Za polletno obdobje letošnjega leta lahko trdimo, da je prodaja keramike zelo uspešna, saj smo dosedaj še vsak mesec izpolnili zastavljeni plan.
Napram planu izgleda prodaja po mesecih takole:
	Planirano			' ReaUzacija	%		
mes.	kg	din	kg	din	kg	din
i.	110.000	1.100,000	147.318	1.340.286,25	133,9	121,8
ii.	110.000	1.100,000	103.529	1.210.664,25	90,5	109,0
m.	110.000	1.100,000	128.456	1.191.966,15	111,3	106,6
IV.	97.000	824.00	79.144	861.643,20	81,6	104,6
v.	94.000	824,000	94.389	978.772,30	93,5	113,8
VI.	94.000	824.000	82.650	895.891,00	87,9	108,7
	615.000	5,772,000	635.486	6.479.223,15	103,3	112,3
Iz gornjih podatkov lahko sklepamo, da dosedaj mrtve sezone ne občutimo. Zahvaljujoč novim artiklom in novim dekorjem, ki jih je tržišče ugodno sprejelo, je potrebno te artikle forsirati, kajti sedaj je čas, da naše kupce kakor tudi končne potrošnike zadovoljimo. Žal pa ugotavljamo, da nam primanjkuje osnovnih artiklov kot so: krožniki št. 5 in 3; vrči za vodo ter v začetku spomladi tudi nekatere vaze. Delna krivda za pomanjkanje teh artiklov je pomanjkanje surovin (vrči za vodo).
V bodoče je potrebno napraviti še več novih artiklov in tudi dekorjev, kajti ti novi artikli, ki so sedaj v obtoku na tržišču, ne bodo sčasoma več interesantni in je potrebno kupcem in končnemu potrošniku nuditi vedno nekaj novega. Skrajni čas je že, da že sedaj mislimo na jesenski zagrebški velesejem, na katerem naj bi se izložili novi artikli ter novi dekorji.
Kot že rečeno, je prodaja v I. polletju bila uspešna in smo lahko z njo zadovoljni, vendar bi bila lahko še uspešnejša, če računamo, da smo v prvem polletju imeli neizdo-bavljenega v vrednosti 1.321,644 din. Nadalje lahko trdimo, da nas domača konkurenca in uvoz nista prizadela, čeprav so nekateri artikli konkurence cenejši od naših. Ugotavljamo, da je keramika v svetu in tudi pri nas ponovno v modi in ker smo v Jugoslaviji edina izrazita tovarna keramike (razen Kaolin Dratunac) nam prodaja zaenkrat pač ne dela težav.
Z ozirom na različno strukturo prebivalstva v Jugoslaviji je še vedno naj več ji potrošnik našega blaga Srbija in sicer bi po republikah izglodala prodaja takole:
Srbija
Hrvatska
Slovenija
BiH
Makedonija Črna gora
2.467.383,70 1.317.626,85 1.113.923,50 ' 271.124,15 297.231,35 27.174,30
Skupaj
5.688.504,65
Kar se tiče zalog, smo jih v letošnjem poletju v primerjava na lansko leto občutno znižali. Dne 31. 7. 1969 so le-te znašale 3.015.604,57, letos na dan 30. 6. 1970 pa znašajo 1.815.043,05. Kljub ugodnejšemu zaključku prodaje v prvem polletju pa smo zaradi slabe finančne situacije v podjetju bili prisiljeni ponovno zvišati cene našim artiklom. Zaenkrat zaradi nove cene ni prevelikega nezadovoljstva pri kupcih, kajti z našo potniško službo smo vse kupce o povišanju obvestili in jim tudi že poslali nove cenike. Kakšen pa bo odraz novih cen na tržišču, oziroma pri končnem potrošniku še sedaj ne moremo predvidevati in lahko le z optimizmom gledamo na nadaljnji potek prodaje.
Z nekaterimi večjimi kupci smo sklenili pogodbe o dodeljevanju su-perrabata na določen promet, s katerimi so se ti kupci obvezali prevzeti blago v znatno večjih količinah kot V lanskem letu. Če bodo ta promet dosegh, lahko upamo, da bomo tudi mi dosegh planske naloge.
Prodaja grafitnih loncev je tudi uspešnejša kot v lanskem letu. Prodaja grafita bi v številkah izgledala takole:
mes.	Planirano kg	din		kg	Realizacija din	kg		% din
i.	26.000	271.000	18.307	208,283.85	70,40	76,85
ii.	26.000	275.000	9.260	81.007,05	35,62	29,46
m.	26.000	271.000	37,787	364.801,25	145,33	134,60
IV.	28.000	282,000	24.893	250.084,60	88,90	88,68
v.	26.000	271.000	28.899	277,180,25	111,15	102,30
VI.	26.000	271.000	36.412	354.857,15	140,05	130,94
	158.000	1.641.00	155.558	1.536.214,15	98,5	93,6
Grafitni lonci so v večji meri prodani v tujino in sicer v vrednosti 1.074,763,25. To se pravi, da je na domačem tržišču prodano le minimalno, saj imamo mesečne reaUza-cije na domačem trgu le 50.000 do 80.000 din. Vzrok temu, da je na domačem trgu tako minimalna prodaja je v tem, da imajo veletrgovska podjetja na zalogi precej uvoženih in boljših loncev, da lahko kupce kreditirajo na daljši rok, ker jim tudi inozemski partner kreditira na daljše roke.
Iz vsega dosedaj povedanega je razvidno, da lahko upamo, da bomo letošnje leto, kar zadeva prodajo, uspešno zaključiU, vendar je potrebno za takšen uspeh vložiti vse sile, dati na tržišče nove artikle, nove dekorje in sploh vse tisto, kar je na tržišču interesantno in kar končni
potrošnik išče in zahteva. Za uspeh naj nam bo vedno v misUh le tržišče in potrošnik, kajti le z zadovoljevanjem in prilagajanjem proizvodnje tržišču bomo lahko uspešno zaključiU poslovno leto.
Ko-maj
Dopisujte
v naš Ust!
II. sestanek koordinacijskega sveta združenja keramikov Jugoslavije
V	dvorcu Novi Dvor v Zaprešiču je bil 23. in 24. 4. 1970 II. sestanek koordinacijskega sveta združenja keramikov Jugoslavije. Prireditelj tega sestanka je bil Kombinat »Jugokera-mika« Zagreb. Sestanku so prisostvovali direktorji podjetij, predsedniki DS, predsedniki sindikata, sekretarji ZK iz skoraj vseh keramičnih tovarn v Jugoslaviji.
Sestanek je bil z naslednjim dnevnim redom:
1.	stopnja integracijskega procesa v keramični industriji Jugoslavije;
2.	informacija o bonificiranem stažu v keraminči industriji;
3.	osvajanje načrta zakona za invalidski pokojninski sistem;
4.	predlog za formiranje stalne komisije koordinacijskega sveta;
5.	informacije - strokovni časopisi.
V	začetku sestanka je po pozdravnem govoru bil izvoljen od vseh prisotnih delovnih organizacij po en član v komisijo za sklepe, katera je zasedala dne 24. aprila po zaključku sestanka.
Ne bi vam opisoval potek sestanka, kjer je bilo precej govora in različnih mnenj, ampak bi vam približno opisali zaključke, katere je izdelala komisija in so bili soglasno sprejeti.
Pod prvo točko so bili sprejeti naslednji zaključki:
—	izdelava standardov,
—	porazdelitev dela po posameznih
podjetjih,
—	skupni uvoz surovin in rezervnih delov na konsignacijska skladišča, katere rabijo tovarne združenja,
—	skupni podatki za proizvodnjo in potrošnjo izdelkov za naslednjih 5 let,
—	izboljšanje tehnologije in amortizacije, ker so nekateri uvoženi izdelki cenejši do 30 %, ker da-
ZAHVALA
Ob nesreči, katera nas je prizadela 13. junija 1970 se prav iskreno zahvaljujem Industrijski gasilski četi Keramične industrije za požrtvovalno teh humano pomoč.
Iskreno se zahvaljujem naslednjim članom vašega društva: poveljniku ter organizatorju akcije tov. Rus 7o-žetu, Avsec Jožetu, Blatnik Ivu, Vodovnik Vinku, Godler Ivanu, Turnšek Adolfu in Mlinarič Antonu.
Posebno zahvalo sem dolžan direktorju podjetja tov. Franju Tillingerju za pomoč in razumevanje.
Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Družina Pečnak iz Liboj
jejo vzhodne države rabate od 18-30 ”/o,
—	da se združenju poroča o novih izdelkih pri nas in na tujem tržišču.
Pod drugo točko se je obravnaval pregled zaključkov prvega sestanka združenja, ki je bil 7. in 8. 9. 1969 v Mladenovcu. Tam je bilo sklenjeno, da vsako podjetje napravi elaborat za benificirani staž, nakar bi se napravil skupni elaborat. Ker to ni napravilo nobeno podjetje, se je 23. aprila 1970 popoldne sestala komisija, ki je sprejela naslednje zaključke:
—	v mesecu maju je treba podati analizo organom samoupravljanja v pretres in podati poročilo, do kam je elaborat izdelan, s predlogom, ki je bil predlagan na sestanku koordinacijskega odbora;
—	poiskati delovna mesta, ki jih mora elaborat vsebovati in ustanoviti imena delovnih mest;
—	v Beogradu je bil v mesecu maju sestanek predstavnikov komisije, zaradi medsebojnega vsklajevanja delovnih mest;
—	do septembra je treba pripraviti posamezne predloge elaborata in jih dostaviti poslovnemu združenju;
—	v septembru organizirati sestanek z zvezno komisijo, zaradi pregleda elaborata in končne izdelave elaborata bonificiranega delovnega staža;
—	do konca oktobra mora poslovno združenje napraviti enoten predlog elaborata za benificirani delovni staž in ga dostaviti zvezni komisiji in skupščini v odobritev.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Obratna sredstva, trenutno naj-večji problem poslovanja, nam krepko posegajo v že tako skromni dohodek. Visoke obresti na kratkoročne kredite, pravdni stroški zaradi tožb naših dobaviteljev in priznavanje raznih bonifikacij ter drugi stroški za dosego naših terjatev, so občutne postavke, ki nas bremenijo.
Da je stanje z obratnimi sredstvi takšno, je vrsta negativnih pojavov od zunaj in znotraj podjetja. Vsa leta od 1965 dalje smo le obvezna vlaganja izločali v obratna sredstva. Zastareli stroji in naprave so terjale nove investicije, za katere smo imeli le malo razumevanja pri dodeljevanju kreditov in tako obnavljali s skromnimi sredstvi in pri tem posegali v obratna sredstva.
Pod točko tri je bilo sklenjeno naslednje:
—	naj bi delovna doba za ženske trajala 30 let s starostjo 50 let in za moške 35 let s starostjo 55 let;
—	da si vsak član kolektiva pred upokojitvijo izbere iz zadnjih 10 let delovne dobe 5 let, v katerih je dobil največji OD, odnosno katere si bo posameznik sam izbral;
—	minimum za pokojnino je 85% plače, maksimum pa 90% plače v petih letih, ki so se štela za pokojnino.
Pod 4. točko je bil sprejet predlog, da se ustanovi stalna komisija koordinacijskega sveta, ker bo laže in točneje do rokov delala, ker sedaj to ni mogoče, saj posamezni člani niso dovolj seznanjeni z materali združenja.
Pod zadnjo točko je bilo precej prigovarjanja, da se ustanovi skupni strokovni časopis ah revija. V njej bi bili podani podatki o posameznih podjetjih, poslovnem združenju in strokovna literatura od tu- in inozemstva.
Naša delegacija je bila proti temu časopisu, ker bi ga morala urejati najmanj dva stalno zaposlena novinarja, s tem pa bi povečali stroške že tako slabega finančnega stanja. Sklenjeno je bilo, da si podjetja, ki imajo svoje časopise, te izmenjavajo med sabo.
Za zaključek je bil z burnim aplavzom sprejet od vseh prisotnih delegatov predlog, da bo naslednji sestanek združenja v mesecu septembru 1970 pri nas v Libojah.
Na pomanjkanje obratnih sredstev občutno vplivajo tudi bremena preteklega in tekočega leta ter izpad pričakovanega dohodka tekočega leta. Tu so še dolžniki, katere vsako leto v večjem obsegu kreditiramo, ker se' v večini primerov nahajajo v podobnem položaju kot naše podjetje. Nazadnje imajo tu tudi zaloge svoj vpliv, ki sicer količinsko ne presegajo običajnih, zato tembolj finančno,, zaradi vsako leto močnejšim dviganjem cen.
Iz teh skromnih podatkov menim, da ne bo težko odkriti vzroka težav in kaj je treba ukreniti, da se bo stanje izboljšalo. V prvi vrsti apeliram na delavski svet — nobenih investicij brez zadostnega pokritja, bodisi z lastnimi ali izposojenimi sredstvi.	OK
FINANČNI POKAZATELJI
PERSPEKTIVNI PLAN RAZVOJA KERAMIČNE INDUSTRIJE V JUGOSLAVIJI ZA OBDORJE 1971-1975
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
2. Kanalizacijske cevi — ton
			L e	t O			•S
	1970	1971	1972	1973	1974	1975	1 a	C f
						1975	1971
						1976	1975
proizvodnja	31000	33400	39000	39000	39000 39000	130	5,4
izvoz	1000	1500	3500	3500	3500	3500	350	28,3
poraba doma	30000	31400	32500	35500	35500 35500	118,3	3,4
3. Ploščice vseh vrst							
proizvodnja	70000	86000	11000	138000	142000 146000	208,6	15,8
UVOZ	20000	5000	5000	5000	5000	5000	25,0	24,2
izvoz	6750	15000	24000	29000	30000	31000	491,1	35,6
poraba doma	83050	73650	89300	112000	116000 120000	144,5	7
4. Podne in fasadne ploščice obravnavamo še posebno zato, ker se v tej vrsti proizvodov pojavljamo tudi mi, kot proizvajalec in je naš glavni razvoj predviden prav v tej smeri.
proizvodnja	26900	35650	44800	64850 65900	71370	265,3	21,5
uvoz	—	—	—	—	—	—	—	—
izvoz	1050	3900	6695	8960	9440	9600	9143,	55,7
poraba doma	25550	30960	37500	54435 56360	61470	240,6	19,2
5. Sanitarna keramika
proizvodnja	5178	5790	7665	7665	8240	8950	172,5	11,5
uvoz	500	—	—	—	—	—	—	—
izvoz	30	525	764	800	824	860	226	17,7
poraba doma	5294	5155	6701	6915	7266	7990	150,9	8,6
B) Udeležba podjetij v odstotkih
Pod 1	V proizvodnji		V izvozu		V domači porabi	
Boris Kidrič	36,8	29,6	15,4	20,0	32,2	30,4
Nemetali	11,1	9,6	15,4	13,0	9,5	14,4
Jugokeramika	24,9	24,5	20,0	21,0	21,0	26,4
KIL	14,3	14,8	30,8	25,0	10,7	13,8
Kaolin	0,7	—	—	—	0,9	—
Ostali	12,2	21,5	18,4	21,0	25,7	15,0
Pod 2 Jugokeramika	12,0	11,0			12,1	12,4
Keramika	60,0	84,6	87,5	94,3	57,1	83,7
Ostali	28,0	4,4	12,5	5,7	30,8	3,9
Pod 3 Pod 4 Boris Kidrič	11,2	16,8			10,6	19,5
Jugokeramika	50,2	25,9	71,4	14,5	49,9	25,8
KIL	7,8	21,2	—	—	8,2	24,4
Keramika	30,8	18,6	28,6	13,5	31,3	19,5
Kosmet-mineral	—	11,8	—	66,8	—	3,4
Pod 3 Jugokeramika	56,6	58,1	47,4	34,9	52,1	60,1
Keramika	43,4	41,9	52,6	65,1	47,9	39,9
Iz pregleda udeležbe je razvidno:
Pod 1 — da je naj večji proizvajalec keramike in porcelana »Boris Kidrič«, na drugem mestu je »Jugokerarnika« in na tretjem »KIL«,
— da je v izvozu na prvem mestu KIL, na drugem »Jugokeramika« in šele na tretjem »Boris Kidrič«.
Pod 2 — da je naj večji proizvajalec kanalizacijskih cevi »Keramika« in da tudi kot izvoznik teh nastopa na prvem mestu.
Pod 4 — da je »Jugokeramika« največji proizvajalec podnih ploščic, na drugem mestu »Keramika« in na tretjem »Boris Kidrič«. Tudi v izvozu nastopajo po istem vrstnem redu. (Nadaljevanje na 5. strani)
V torek ali sredo nekega tedna je Pepe po trudapolnem dnevu prav trdno zaspal. Ko je minila prva najbolj forsirana faza spanja, se mu je pričelo sanjati, pravi film in to v barvah. Ker človek ne more sanj izbirati, je sanjal tisto, kar je prišlo, čisto in še kar dolgo, vsaj zdelo se je tako.
Vizija lepega poletnega jutra, brez megle, vse je jasno in Pepe se znajde vrh grička nad libojskhn naseljem, ki je pozidano iz dohodkov članov kolektiva, same vile z vrtovi in zelenjem, katerega ne kazi niti električna napeljava, saj je Stanovanjsko gospodarstvo iz Žalca napeljalo podzemni kabel, otroško igrišče je urejeno kot v Velenju, le da je tovornjak Pionir zamenjal tovarniški kombi, široka asfaltna cesta veže vso to lepoto, pred vsako hišo se blešči limuzina, za katero prebivalci z lahkoto odplačujejo kredit; duh po pravi kavi in jajčkih s šunko ovija vso celoto.
Panoramo v ozadju zapirajo od borovcev in šmarnic zeleni grički, ob vznožju tega prijetnega konca sveta pa se v etažah bohoti tovarna, vir blagostanja in svetišče tega konca. Spodnja etaža se vsa v steklu blešči nekje tam, kjer zdaj stoji hiša Pepe-tovega prijatelja Ivča, ki ima sedaj vilo na -gričku, kjer je parcelo poceni kupil od prijatelja Toneta, kot tudi vsi ostali. Steklene hale skrivajo moderno urejeno proizvodnjo. Mutirane šipe branijo pogled, da bi svoji radovednosti Pepe zadostil v celoti tako, da so takoj sanje nekoliko nejasne, kar pa je ob pogledu na drugo etažo, ki je nekoliko višje in malo desno, prava malenkost. Sanjsko šušljanje pove, da skrivnostni kamioni, ki prihajajo in odhajajo, prevažajo predmete kooperacije tovarne in rudnika, nekakšen keramični brušeni premog v barvah in je Pepetu močno žal, da tukaj sanje niso jasnejše, žal mu je tako, da bi najraje spal kot Tmjulčica — vsaj 100 let, ne ve pa revež, da dejansko spi že preko 150 let.
Druga etaža stopničasto razprostrte tovarne je arhitektonsko na moč podobna idejam stilistov iz Italije, ki so pravi mojstri v teh zadevah, čudovite ideje imajo. Vizija s klinkerjem in steklom prekritih stavb je tako živa in lepa, da mu bo tega žal prespati ; vendar ga misel, da bo po prebujenju našel vsaj vzorec tega, v obliki spomenika megleno zavitega v ideje, daje moč, da se ozre na to etažo še proti levi, kjer se na matematično zamišljeni ravni ploskvi igrišča, na sončni svetlobi v srebrni barvi poigravata dva polovnjaka pristnega vina moči delovnih ljudi.
Še v sanjah Pepe ne verjame, da lahko iz katrana tam okoli rastejo zelene breze, pomane si oči, vendar breze rastejo dalje, zgrinjajo pa vrtnice, tulipani, salvi j e, ki so lepo rasle okoli polovnjakov, je pa prepričan, da se sčasoma pojavijo; po prebujenju. Celoto druge etaže zaključuje čudovita stavba, nekakšna Mekka podjetja, kaaba je nevidna, a se čuti njena prisotnost, stavbo in okolico kaze le plenice, ki plapolajo na soncu, teh tudi v sanjah Pepe ni mogel odgnati, kar pa celi viziji nič ne škodi, saj so nežno bele in končno nujno potrebne. Pepe, zahvaljujoč svojim bistrim očem, opazi Skozi okna stavbe sodelavce, kako sodelujejo na seji samodelavnih organov, kakor jih je v trenutkih ganjenosti imenoval. Ker Pepe vse sanja v barvah, je tudi mnenje in zaupanje v te organe rožnato, ali še bdlj pink kot temu Pepe strokovno pravi.
Rosne oči je Pepe Obrnil na tretjo etažo, ki mu je najbolj prirasla k srcu, njegova je, tam je zabil naj-lepša leta svojega življenja. Stara je ta tretja etaža, koreninami preko 150 let, kar se ji tudi pozna, kljub nekoliko mladostni obleki. Etažo polnijo trije svetovi, trikolor, beli, črni in med njima rdeči spomenik, ki ga je megleno videl že na drugi etaži, spomenik dela, za razliko od drugih spomenikov, proizvode za tla in stene, ki so na moč lepih barv, na jutranjem soncu še bolj izrazitih, senco meče le hrib, ki ga tvori neka materija, katere je pa nekaj vlakov, vendar, 'ko se sonce skrije, izgine tudi senca. Na levi strani te etažne peči bruhajo prelepo dekorirano keramiko, ročno poslikani artikli, vaze, vrčki polnijo skladišča, kjer velikanski avtetrami polnijo svoja velikanska žrela in hitijo na vse strani Evrope. Ljudje v belih haljah ustvarjajo izdelke, ki zasenčujejo zgodovinskega Schiitza, dragi so, a so vredni, skoraj sami unikati, umetniki, ki prihajajo, kar rdijo od zavisti. Množica strokovnjakov pili tehnologijo, organizira delo, izboljšuje pogoje, ljudje med delom tiho pojo in brundajo skozi zobe z mislimi na prihodnost, ki je rožnato pink, sedanjost jim je selensko rdeča, vendar zaradi visokih temperatur nekoliko neobstojna. Desno stran ploščadi tvorijo črni oddelki, kjer v simbiozi žive tudi remontni oddelki. Skupna je črna barva grafita in umazanega olja, motorskih saj in združenih skladov, ki se na čudežen način izmikajo lavi preporoda ali renesanse, ki bi jo trikolor nujno potreboval. Črna barva ni le za vdove in netopirje, Pepe ocenjuje črno barvo kot koristno krijočo barvo, ki tudi absorbira toploto in tako omogoča boljše izkoristke pri porabi dragocenih kalorij. Mrgolenje ljudi v modrih ban-durah pomeni življenje vseh etaž,
Aktivnost organov upravljanja
Novo izvoljeni DS podjetja je v svoji mandatni dobi že dvakrat zasedal.
Na prvem zasedanju so razpravi j ah predvsem o volitvah, saj je na tem zasedanju DS poslušal poročilo o poteku volitev DS in svetov organizacijskih enot, potrdil mandate članov, izvolil predsednika DS in njegovega namestnika, izvolil člane posameznih kolektivnih izvršilnih organov ter kandidate za izvolitev UO, tehnično tehnološki svet in ekonomsko-komer-cialni svet združenja industrije keramike. Da bi bili člani kolektiva seznanjeni s sestavom posameznih odborov in komisij bomo te navedli.
Za predsednika DS je bil izvoljen tov. Rudi Grum, za njegoveea namestnika pa tov. Jože Hrvatin.
DS je s tajnim glasovanjem izvolil v poslovni odbor naslednje člane:
Bauer Venceslav, Godler Marija, Haladea Marjan, Ivnik Anton, Oblak Franc, Šmigoc Pavel, Štefančič Jože, Tilinger Franjo, Zupanc Vera.
Odbor za varstvo delovne dolžnosti: — člani: Avsec Miljana, Ferjuc Vinko, Šanca Albin — namestniki: Strnad Dušan, Podlesnik Albin, Udsek Mitja.
Odbor za izume in tehnične izboljšave: Aysec Jože, Ancelj Janez, Ne-delko Ignac, Verlič Konrad, Verdev Stane.
Odbor za informacije in tovarniški tisk: Ivnik Anton, Koštomaj Lado, Supančič Stanko, Šuler Darko, Tillin-ger Franjo.
Odbor za narodno obrambo: Bauer
Venceslav, Matek Franc, Oblak Franc, Štefančič Jože, Tillinger Franjo.
Odbor za dohodek in sistem nagrajevanja: Germadnik Vili, Kačič Oton, Oblak Franc, Tillinger Franjo, Zem-Ijak Anica.
Odbor za osnovna sredstva: Bauer Venceslav, Gorinšek Štefan, Hrvatin Jože, Toplak Franc, Verlič Jasna.
Odbor za kadre: Godler Zorka, Oblak Rozalija, Šanca Albin, Zemljak Martin, Žagar Miro.
Odbor za družbeni standard: Au-beršek Franc, Blatnik Ivan, Čretnik Jerica, Kroflič Valentina, Urisek Mitja.
Odbor za varstvo pri delu in požarno varnost: Avsec Jože, Čadej Jožica, Matek Franc, Rus Jože, Štorman Marjan.
Komisija za ocenjevanje škode:
Jurak Anton, Kuret Srečko, Šalej Alojz, Užrnah Jože, Vaserman Angela.
Komisija za varstvo žena, mladine in borcev NOB: Jevševar Pankrac, Kroflič Jože, Levovnik Gregor, Matek Franc, Simone Berta.
Komisija za priznanja in odlikovanja: Grm Anica, Grum Rudi, Koštomaj Jernej, Kuret Srečko, Maček Marija.
Za člane združenja industrije keramike so bili izvoljeni: naslednji kandidati:
— za člana UO združenja — Tillinger Franjo;
(Nadaljevanje na 6. strani)
PLAN RAZVOJA KERAMIKE
Pod 5 — da je »Jugokeramika« na prvem mestu in »Keramika« na drugem v proizvodnji sanitarne keramike. Tudi v izvozu sta zastopani v istem vrstnem redu.
Tako je s perspektivnim planom predvideno povečanje porabe keramike v celoti od 129.194 ton v letu 1970 na 175.990 ton v letu 1975. Povečanje predstavlja 362, % in bi bilo ustvarjeno s 6,4 % povprečno letno stopnjo rasti. Največje povečanje je predvideno pri proizvodnji podnih in fasadnih ploščic, in sicer iz 26.900 ton v letu 1970 na 71.370 ton v letu 1975. To predstavlja indeks 265 in bi bilo doseženo s povprečno stopnjo rasti 21,5. Če s to predvideno proizvodnjo podnih in fasadnih ploščic primerjamo naraščanje gradbenih del, ki so ocenjena za obdobje 1971—75 na 8,7 % povprečnega letnega povečanja ali povečanja gradbenih površin 11,1 %, potem pridemo do ugotovitve, da je predvidevanje proizvodnje ploščic previsoko.
Nasprotno temu je poraba keramike za gospodinjstvo s planom predvidena nižja 2,9 %, izvoz 9 % in proizvodnja 7,5 °/o povprečnega letnega naraščanja, kot naj bi predvidoma naraščalo prebivalstvo (8 % letno povprečje), ali naraščanje stopnje skupne osebne potrošnje 7,5 %.
Iz vsega tega ni težko zaključiti, da bo prišlo v naslednjih letih do viška proizvodov pri ploščicah in da se bo na trgu uspešnejše uveljavil tisti ki, bo prvi, ter da se sme računati na možnosti ugodnejšega plasma-na keramičnih izdelkov za gospodinjstvo, seveda v kolikor bi uvoz ostal v mejah predvidevanj in v kolikor bodo naši proizvajalci znali slediti okusu in zahtevam potrošniku.	GM
AKTIVNOST ORGANOV UPRAVLJANJA
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	za namestnika člana UO združenja — dipl. ing. Bauer Venceslav;
—	za člana ekonomsko-komercial-nega sveta — Šmigoc Pavel.
Na tem zasedanju je DS razpravljal tudi o uvedbi premijskega sistema za režijske delavce. Režijski delavci so glede na njihov delokrog vezani na različne kriterije.
Eden od kriterijev za režijske delavce v proizvodnji keramike je realizacija proizvodnje keramike, za katere je osnova za izračun premij vrednost lanskoletne proizvodnje, povečane za 10%. Za vsak odstotek povečanja ali zmanjšanja proizvodnje do 15% se zviša ali zniža obračunska postavka za 1%, nad 15% pa za 2%.
Za režijske delavce v grafitnem oddelku je osnova za izračun premij lanskoletna proizvodnja, ostali kriteriji pa so isti kot pri premijah v prozvodnji keramike.
Režijski delavci, ki s svojim delom lahko vplivalo na proizvodnjo keramkie in grafita so vezani na realizacijo obeh proizvodenj, po istih kriterijih kot smo jih že prej omenili.
Dalje imamo tudi režijske delavce, ki s svojim delom lahko vplivajo na realizacijo proizvodnje keramike, grafita in opeke. Ti so vezani na realizacijo vseh treh proizvodenj. Ostali kriteriji pa so isti.
Drugi so vezani na realizacijo prodaje (fakturirane) keramike in grafita, za katero je osnova lanskoletna neto prodaja. Znižanje ali zvišanje obračunske postavke se vrši po istih kriterijih kot za delavce v proizvodnji.
Pri premiji za plačano realizacijo prodanih izdelkov keramike in grafita je osnova za obračun lanskoletna plačana realizacija, povečana za 7%. Ostali kriteriji so isti, kot pri ostalih premijah.
Dalje imamo še režijske delavce, ki so vezani na premije za realizirano proizvodnjo, fakturirano realizacijo in plačano realizacijo celotnega podjetja. Osnova in kriteriji za obračun so isti kot pri delavcih, ki so vezani na premije po posameznih skupinah.
Nabavna služba ter delavci v skladišču tehničnega materiala so vezani na proizvodnjo keramike in grafita ter zmanjšanje zalog surovin itn tehničnega materiala. Osnova za izračun premij glede na realizacijo proizvodnje je ista kot pri ostalih delavcih, 'ki so vezani na ti dve skupini. Drugi kriterij v tej skupini pa je stanje zalog surovin in tehničnega materiala. Za vsak odstotek povečanja ali znižanja vrednosti zalog s stanjem od 31. 12. 1969 do 15% se
poveča ali zniža obračunska postavka za 1%, nad 15% pa za 2%.
Delavci v skladišču uporabnega loma so vezani na prodajo loma.
Osnova za obračun je vrednost lanskoletne prodaje. Ostali kriteriji so isti.
DS je določil tudi premijo za zmanjšaj e loma pri prodornih pečeh. Osnova za premije je razlika med sprejetimi polizdelki iz strugarne in livarne ter oddanimi izdelki v skladišče gotovih izdelkov, odšteva pa se zaloga polizdelkov pri predomih pečeh.
Premije se obračunavajo saipo za efektivno opravljene ure, nadure opravljene na teh delovnih mestih (brez nočnega dodatka, dodatka za nadure, brez ur, opravljenih v drugih oddelkih, dopustov, boleznin, norm, akordov itd.).
Kot osnova za obračun se vzame poprečje loma v I. tromesečju leta 1970, kar znaša 26,2%. Za znižanje loma do 18,53% se zviša osebni dohodek za 1%, znižanje loma pod 18,53% pa za 2%.
V to premijo so zajeti delavci, zaposleni na delovnih mestih: I. premikaš peči št. 3, I. premikač peči št. 4, II. premikač peči, loščilke izdelkov, polnilke Samotnih kapic in prašilke.
S takim načinom premiranja bodo končo tudi režijski delavci stimulirani za svoje delo. Tudi za nje je pričelo veljati načelo »plačilo ipo uspehu dela«. To pa bo prav gotovo vplivalo tudi na poslovni uspeh podjetja, kar se je že pokazalo v mesecu juniju.
Na drugem zasedanju pa je DS sprejel kar štiri pravilnike, in sicer: pravilnik o knjigovodstvu, pravilnik o zaščiti tajnosti, pravilnik o narodni obrambi in pravilnik o oblikovanju cen za proizvode in storitve.
Na predlog odbora za sistem nagrajevanja pa je sklenil spremeniti kriterij premiranja za delavce v bifeju tako, da bodo le-ti v bodoče vezani na uspeh proizvodnje keramike in grafita. Ugotovljeno je nam-
POŠKOBBE PRVEM
Za letošnje prvo polletje je značilno povečanje števila poškodb pri delu glede na obdobje v prejšnjih letih. V lanskem letu je bilo do 30. 6. 1969 samo 11 poškodb, medtem ko jih je letos kar 22. Del povečanja gre na račun poškodb na poti na delo in z dela. V lanskem letu so bile 4 poškodbe na poti, medtem ko jih je bilo v letošnjem letu že 9.
1.	Zaradi spolzke in poledenele ceste so se na poti na delo poškodovali: Drago Pader, Avgust Rezec, Marinka
reč, da isti s hitro postrežbo lahko vplivajo na zmanjšanje izgube časa delavcev, ki so zadolženi za dvig malice v obratu družbene prehrane.
Tudi kolektivni izvršilni organi so se že sestali. Na svojih sejah so izvolili predsednike ter namestnike predsednikov in si postavili program dela za leto 1970.
Tako je bil za predsednika poslovnega odbora izvoljen Štefančič Jože, za njegovega namestnika pa Ivnik Anton;
—	za predsednika odbora za varstvo delovnih dolžnosti Šanca Albin, za namestnika pa Urisek Mitja;
—	za predsednika odbora za izume in tehnične izboljšave Verlič Konrad, za namestnika pa Verdev Vinko;
—	za predsednika odbora za narodno obrambo Tiilinger Franjo, za namestnika pa dipl. ing. Bauer Venceslav;
—	za predsednika odbora za os n. sredstva Hrvatin Jože, za namestnika pa Verlič Jasna;
—	za predsednika odbora za kadre Šanca Albin, za namestnika pa Oblak Rozalija;
—	za predsednika odbora za družbeni standard Blatnik Ivan, za namestnika pa Čretnik Jerica.
Poslovni odbor je bil že na drugi seji postavljen pred težko odločitev. Z ozirom na analizo stroškov poslovanja je bil podan predlog za povišanje cen keramičnim izdelkom. V tem letu smo planirali na 10,00 din proizvodnje 8,65 din stroškov, dosegli oz. porabili pa smo jih 9,91 din. To zvišanje pa nikakor ne gre na račun večje porabe materiala, ampak na račun povišanih cen materialov, ki jih rabimo za redno obratovanje. Poslovni odbor se je zato odločil za povišanje cen našim izdelkom.
Odbor za družbeni standard je obravnaval predlog sindikalne organizacije za -uvedbo topilih malic. Sprejel je sklep, da naj ustrezna služba zbere ponudbe do prihodnje seje, nakar bo o zadevi ponovno razpravljal.
Odbor za kadre pa je razpravljal in sklepal o razpisu štipendij in prostih mest za vajence za leto 1970/71 ter o razporeditvi delavcev.
Rojc, Eli ca Planinšek, Boris Čulk in Milica Muzlovič. Težje poškodbe sta dobila Avgust Rezec, ki je bil v bolniškem staležu 36 dni, Marinka Rojc pa 28 dni. Drago Pader se je zdravil 20 dni, ostali pa samo po 4 dni.
2.	Marija Guzej — predorna peč. Pri praznjenju Samotne kapice, napolnjene s skledami, se je vrezala v prst desne roke. Pri delu ni uporabljala zaščitnih rokavic — 9 dni. (Nadaljevanje v naslednji številki)
V LETOŠNJEM POLLETJU
DELOKROG SAMOUPRAVNIH ORGANOV
V zadnji številki našega časopisa smo govorili o najvažnejših spremembah, ki jih določa statut našega podjetja. Danes pa bi obravnavali pristojnosti, ki jih imajo posamezni organi upravljanja. S tem želimo seznaniti člane našega kolektiva, kam se naj v določenih zadevah obračajo, da ne bi prišlo do zapetljajev in nezaželenih nesporazumov.
Začnimo kar z referendumom. Na referendumu člani delovne skupnosti odločajo:
—	o statutnih vprašanjih;
—	o redni likvidaciji podjetja;
—	o spremembi dejavnosti podjetja, ki povzroči, da podjetje postane zavod;
—	o združitvi podjetja z drugim podjetjem;
—	o spojitvi, pripojitvi ali izločitvi organizacijske enote;
—	o zadevah, kadar tako sklene DS ali sveti enote za svoje enote.
Referendum lahko zahteva tretjina članov delovne skupnosti, polovica članov DS ali polovica članov sindikalne organizacije v podjetju, kadar gre za bistvena vprašanja podjetja. Zahteva po referendumu mora biti pismeno predložena.
Referendum razpiše DS, vodi pa ga 5-članska komisija. Referendum se lahko opravi za vse podjetje ali samo za eno enoto; glede na zadevo, o kateri se bo odločalo.
ZBORI DELOVNIH LJUDI
Po določilih našega statuta se zbori lahko skličejo za vse podjetje, po organizacijskih enotah, oddelkih ali sektorjih.
Zbor delovnih ljudi v podjetju obravnava splošne akte podjetja, delovne in razvojne programe, letne plane, poročila o zaključnem računu, predlog o delitvi dohodka, o delu DS ter daje svoje pripombe in smernice ter predlaga:
1.	Spremembe in dopolnitve splošnih aktov in sprejetje novih splošnih aktov;
2.	razpis referenduma o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za ekonomski položaj delovnih ljudi podjetja:
3.	kandidate za člane delavskega sveta podjetja;
4.	začetek postopka za odpoklic članov delavskega sveta podjetja;
5.	razrešitev direktorja in članov kolektivnih izvršilnih organov podjetja;
6.	ustanovitev organizacijskih enot podjetja;
7.	kandidate za člane sveta organizacijske enote podjetja;
8.	začetek postopka za razrešitev članov sveta organizacijske enote.
Zbor delovnih ljudi podjetja skliče predsednik DS; zbore organizacijskih enot pa predsedniki svetov enot. Pravice in dolžnosti zborov delovnih ljudi v organizacijski enoti so:
—	razpravljati o letnem gospodarskem planu enote;
—	razpravljati o pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih:
—	predlagati referendum v delovni skupnosti enote;
—	razpravljati o poročilu o delu sveta enote;
—	predlagati kandidate za člane sveta enote;
—	predlagati odpoklic članov delavskega sveta podjetja;
—	predlagati odpoklic članov sveta enote;
—	razpravljati o predlogu splošnih aktov podjetja in enote, v kolikor ima svoje splošne akte;
—	predlagati odpravo, razdelitev in pripojitev organizacijske enote.
DELAVSKI SVET
Z ozirom na to, da imamo po določilih statuta dva različna tipa organizacij združenega dela. se pravice in dolžnosti DS delijo na dva dela in sicer na zadeve, ki se nanašajo na celotno podjetje ter na zadeve, ki se nanašajo samo na organizacijske enote v Libojah.
DS za celo podjetje:
—	sprejema in potrjuje periodične obračune in zaključni račun ter odobrava poslovno poročilo podjetja;
—	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in ostale samoupravne akte podjetja;
—	odloča o statusnih vprašanjih, o katerih se ne odloča z referendumom in sprejme akte o statusnih vprašanjih;
—	imenuje komisijo za razpis delovnega mesta direktorja podjetja;
—	imenuje in razrešuje direktorja podjetja;
—	voli in razrešuje odbore in komisije delavskega sveta;
—	razpisuje referendum;
—	rešuje pritožbe na drugi stopnji za zadeve o katerih na I. stopnji odloča kolektivni izvršilni organ in individualni izvršilni organ upravljanja ter sveti organizacijskih enot;
—	odloča o uvedbi disciplinskega postopka zoper člana DS zaradi kršitve delovne dolžnosti;
—	sklepa o priporočilih in pripombah družbeno-političnih skupnosti;
—	razveljavlja splošne akte ali sklepe ostalih samoupravnih organov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi, družbenim planom skupščine občine in delovne organizacije ali pa niso v skladu z internimi predpisi ter interesi celotnega podjetja;
—	odloča o sklepanju pogodb na podlagi statuta;
—	odloča o uporabi sredstev v skupnih skladih -podjetja in razpolaga z njimi;
—	razpisuje volitve delavskega sveta in svetov organizacijskih enot:
—	odloča o poslovni samostojnosti organizacijskih enot;
—	odloča o uvedbi začasne uprave v samostojni organizacijski enoti;
—	postavlja notranjo arbitražo;
—	postavlja organizacijo in način priprav za narodno obrambo in civilno zaščito, odloča o oblikah in načinu priprav podjetja za delo v vojni, odloča o sredstvih za narodno obrambo in civilno, zaščito;
—	razpravlja enkrat letno o varnosti pri delu, protipožarni zaščiti in pripravi za obrambo in civilno zaščito;
—	predpisuje, kateri podatki veljajo za poslovno in vojaško tajnost in odloča ukrepe za njihovo zaščito;
—	imenuje določeno število svojih članov v notranjo orbitražo;
—	poroča članom kolektiva o svojem delu in poslovanju podjetja;
—	sprejema delovne načrte, razvojne programe in letne plane ter ukrepe za njihovo uresničevanje;
—	odloča o spremembi in razširitvi poslovnega predmeta, ki zahteva večja finančna sredstva ali nove strokovne kadre, ali znatno zmanjša število strokovnih kadrov;
—	odobrava najetje dolgoročnih kreditov;
—	opravlja tudi druge pravice in dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon, statut ali drug splošen akt.
DS za organizacijske enote
v Libojah:
—	sprejema in potrjuje periodične obračune in zaključni račun;
—	sklepa o opustitvi posameznih proizvodnih dejavnosti in razpravlja o uvedbi novih, če se o tem ne odloča z referendumom;
—	odloča o pristopu k posameznim dogovorom s širšo družbeno skupnostjo ali s podjetji;.
—	sprejema stališča o zadevah, ki jih poslovno združenje industrije keramike daje v razpravo podjetju;
—	odloča o odpravi delovnega mesta in zmanjšanja števila delavcev na delovnih mestih;
—	odloča o kolektivnem zavarovanju članov delovne skupnosti;
—	odloča o nagradah za tehnične izume in izboljšave;
—	odloča o merilih za dodelitev dohodka;
—	odloča o nakupu in prodaji stvari, ki sestavljajo osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, katerih skupna vrednost presega 4.000 din;
DELOKROG SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 7. strani)
—	daje soglasje o nakupu in prodaji nepremičnin;
—	odloča o odpisu osnovnih sredstev na predlog ustrezne komisije, odloča o investicijskih vlaganjih v objekte družbenega standarda.
Poleg tega vsklajuje DS delo vseh organov, nadzira delo izvršilnih organov, izvaja .potrebne ukrepe in sankcije, odloča na drugi stopnji o pritožbah ter obravnava pripombe in priporočila občinske skupščine.
DS imenuje tudi tri stalne komisije:
a)	komisijo za ocenjevanje škode. Ta komisija mora takoj po prejemu sporočila, da je nastala finančna škoda zadevo raziskati, pri tem pa mora ugotoviti:
—	kako je nastala škoda;
—	kdo je povzročitelj ter
—	višino povzročene škode.
O ugotovitvah mora voditi zapisnik, ki ga odda splošnemu sektorju za uvedbo nadaljnjega postopka;
b)	komisija za varstvo žena, mladine, invalidov in borcev NOB mora tesno sodelovati z družbeno-politični mi organizacijami v podjetju, odborom za varstvo pri delu, odborom za kadre in odborom za družbeni standard ter skupaj z njimi reševati probleme iz svojega področja glede zaščite omenjenih kategorij članov kolektiva,;
c)	komisija za priznanja in odlikovanja vodi evidenco izdanih priznanj in odlikovahj članom kolektiva, spremlja delo članov kolektiva ter pripravlja predloge za podelitev odlikovanj in priznanj.
Sveti organizacij združenega dela.
Pravice in dolžnosti svetov organizacij združenega dela so določene glede na njihov status.
Organizacija združenega dela opekarna Ložnica, ki ima status pravne osebe ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	odloča o poslovni politiki svoje organizacijske enote, v okviru družbenega plana podjetja;
—	odloča o nabavi in prodaji OS, inventarja ter odpadnega materiala;
—	odobrava investicijske programe, program omortizacije, investicijskega vzdrževanja ter velikih popravil;
—	odobrava najemanje kratkoročnih kreditov;
—	obravnava in potrjuje inventurne razlike;
—	potrjuje zaključni račun in periodične obračune organizacijske enote ter deli dohodek;
—	odloča o kadrovskih vprašanjih za delovna mesta, kjer se zahteva SŠI, VŠI in VŠI, razen disciplinskih zadev, vključno za vodilna delovna mesta;
—	sprejema sklepe o izobraževanju delavcev organizacijske enote;
—	odloča o prenehanju dela po čl. 102.TZDR za vse delavce organizacijske enote;
—	sprejema plan in odloča o razpisu prostih delovnih mest za pripravnike ter opravi izbor;
—	določa čas trajanja pripravniškega dela v smislu določil pravilnika za sprejemanje pripravnikov;
—	obravnava predloge za priznanja in odlikovanja članov enote ter jih predlaga DS;
—	odloča o varnosti pri delu in požarni varnosti;
—	odloča o nagradah za tehnične izume in izboljšave;
—	odloča na II. stopnji o pritožbah na sklepe stalnih komisij;
—	sprejme, spreminja in dopolnjuje splošne akte organizacijske enote;
—	razpolaga s sredstvi v skladu s statutom in planom;
—	na predloge komisije deli sredstva stanovanjskega sklada;
—	odloča o odpravi delovnega mesta in zmanjšanju števila delavcev na delovnih mestih ter o prenehanju dela delavcu proti njegovi volji;
—	imenuje komisije;
—	daje notranji arbitraži v reševanje spore, ki nastanejo med njo in podjetjem ali med njo in drugimi organizacijami združenega dela v podjetju in imenuje določeno število svojih članov delovne skupnosti v notranjo arbitražo;
(Nadaljevanje s 5. strani)
pomeni premijo ali terno podjetja, kar se po živahnosti tudi pozna. Čr-nuhi, sončni knapi ali še kako drugače dopolnjujejo spekter barv, ki oživlja tretjp etažo, mrgolenje ne povzročajo, jih je za to premalo, dopolnjujejo pa celoto, čeprav jih lava renesanse še m zajela, ni časa, tempo je povsem reformski, borba za vsako stopo, za vsako ceno. Stara in lepa je tretja etaža, kot so pač vsi muzeji z vsebino vred, skrivnostna, a vendar v soncu tako jasna. Rumena barva desne strani tretje etaže se na koncu najlepše odraža, Pepe je navdušen, obožuje rumeno barvo, posebno zlata, no tukaj ga ravno ni, je pa že vizija in asociacija nekaj vredna. Vsebina te rumene vizije je dopolnilo za ostale kolorje, tudi tukaj mrgoli in se meša, tukaj se realizirajo samodelavne tendence, tukaj so mali možgani s centrom za ravnotežje. Ta del etaže ima tudi etaže, ki se sicer z vrha hriba ne vidijo, a po ljudskem izročilu gre nekako takole. Ko izgine ali pride
—	poroča DS in članom organizacijske enote o delu in poslovanju enote;
—	odloča o uvedbi postopka zoper člana sveta enote zaradi kršitve delovne dolžnosti;
—	določa cene izdelkom ter storitvam;
—	sprejema in potrjuje mesečne operativne plane in skrbi, da operativni plani zagotovijo izvrševanje okvirnega letnega plana;
—	zasleduje izvrševanje operativnega plana:
® glede na količino in • mesečno glede na asortiment, poprečno prodajno ceno in roke dobave;
—	opravlja tudi druge pravice in dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon, ta statut ali drug splošni akt.
Ta svet ima tudi tri stalne komisije in sicer:
a)	komisijo za delovna razmerja, ki sprejema, premešča in odloča o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja za delovna mesta, kjer se zahteva ozek in širok izobrazbeni profil;
b)	komisijo za družbeni standard, ki pripravlja predloge za dodelitev stanovanj, kreditov za stanovanjsko izgradnjo ter družbeno prehrano ter jih posreduje svetu organizacijske enote;
c)	komisijo za varstvo pri delu in požarno varnost, ki pripravlja predloge za svet organizacijske enote iz področja varstva pri delu, zdravstvenega varstva in požarne varnosti.
(Nadaljevanje na 9. strani)
bela limuzina, je prazna ali polna gornja etaža, modri fičko ali Volks-wagen predstavljata srednjo etažo, samo fički še malo manjšo oz. nižjo etažo, itd. Mrgolenje tukaj zavisi Tudi od popolnjenosti parkirnega prostora, zaključuje z opazovanjem tega dela etaže Pepe. Ker etažiranje ni ravno tukajšnji izum, se Pepe ne razburja mnogo. Zadostuje mu, da se vrhu hriba obrne za 180° in že razloči precej popolnejše etažiranje, čeprav je tisti del Savinjske doline sicer zelo raven. Tudi to Pepeta ne moti, bolj ga moti etažiranje doma v lastnem domu, sicer pa je to njegova stvar, bolj je zaskrbljujoče dejstvo, da se Pepe zbudi in si revež ni takoj na jasnem, kako je dejansko, kaj so sanje in kaj niso, ali ima glavobol zaradi mačka ali sanj, sigurno je le, da sodeluje nekje na tretji etaži v budnem stanju ali sanjah, kot tudi njegovi sodelavci, ki tvorijo živi del tega konca sveta.
IZ
SANJE
Delokrog samoupravnih organov
(Nadaljevanje z 8. strani)
Sveti organizacij združenega dela, ki imajo določene pravice so keramika, grafit, usluge in strdkovno-organizacijske službe, imajo naslednje pravice in dolžnosti:
—	odloča o dodelitvi nagrad za delavce svoje enote iz viška sredstev, namenjenih za OD njihove enote;
—	vsklajuje in vodi politiko delitve osebnih dohodkov v delovni enoti "v smislu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o normah;
—	odloča o uvedbi postopka zoper člana sveta zaradi kršitve delovne dolžnosti;
—	odloča na II. stopnji o zadevah iz delovnih razmerij za zadeve, o katerih na I. stopnji razpravlja komisija;
—	imenuje komisije;
—	daje notranji arbitraži v reševanje spore, ki nastajajo med njo in podjetjem ali med njo in drugimi organizacijami združenega dela v podjetju in imenuje določeno število članov delovne skupnosti v notranjo arbitražo;
—	poroča DS in članom organizacijske enote o delu in poslovanju;
—	sprejema in potrjuje mesečne operativne plane in skrbi, da operativni plani zagotovijo izvrševanje okvirnega letnega plana;
—	zasleduje izvrševanje operativnega plana:
• glede na količino in ® mesečno glede na asortiment, poprečno prodajno ceno in roke dobave;
—	opravlja tudi druge pravice in dolžnosti, ki mu jih nalagajo zakon, ta statut ali drug splošni akt.
Ti nasveti imajo stalne komisije za delovna razmerja, ki imajo iste pravi 'in dolžnosti kot komisija pri svetu opekarne Ložnica.
KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI
Že v prejšnj številki »Keramika« smo povedali, da se kolektivni izvršilni organi delijo na kolektivne izvršilne organe, ki zadeve urejajo za celo podjetje in na kolektivne izvršilne organe, ki urejajo določene zadeve samo za organizacijske enote v Libojah. Tudi to smo že povedali, kateri so ti kolektivni izvršilni organi, zato bi danes našteli le njihove pravice in dolžnosti.
1. Poslovni odbor ima zlasti te-le pravice in dolžnosti:
—	obravnava predloge dolgoročne poslovne politike, dolgoročnih poslovnih dogovorov in jih s svojimi stališči posreduje DS podjetja;
—	sprejema poslovne odločitve v okviru letnega gospodarskega načrta, in sicer:
•	o krajši preusmeritvi proizvodnje;
•	o dolgoročnih poslovnih dogovorih z interesantnimi domačimi in tujimi kupci;
•	o načelih glede kreditiranja kupcev in odobravanju rabatov;
•	o preusmeritvi prodaje na interesna področja;
•	o dolgoročnih poslovnih dogovorih z dobavitelji;
•	o začasnem kooperacijskem sodelovanju;
—	spremlja izvrševanje gospodarskega načrta, sprejema kratkoročne ukrepe, analizira periodične in letne obračune in poroča DS o svojih stališčih ;
—	sklepa o včlanjevanju v razna združenja in strokovne organizacije ter za te imenuje predstavnike delovne skupnosti;
—	odobrava službena potovanja v inozemstvo in obravnava poročila o izvršenih službenih potovanjih, v kolikor potovanje traja več kot en dan;
—	konsultira pri sprejemanju odločitev ostale odbore, ki so pri odločitvah zainteresirani;
—	odloča o zavarovanju vseh sredstev v smislu 1. člena tega statuta;
—	obravnava predlog gospodarskega načrta in vsklajuje predloge, hotenja in pripombe organizacijskih enot ter oblikuje stališča in jih z gospodarskim načrtom posreduje DS podjetja;
—	zasleduje izvrševanje finančnega plana mesečno:
•	gibanje realizacije;
e gibanje zalog gotovih izdelkov, polizdelkov in surovin, dolžnikov in upnikov ter obresti;
—	odobrava najemanje kratkoročnih kreditov za organizacijsko enoto obrata Liboje;
—	obravnava in potrjuje inventurne razlike za organizacijske enote obrata Liboje;
—	rešuje prošnje društev, organizacij in posameznikov za dotacije iz sredstev organizacijskih enot obrata Liboje;
—	obravnava in potrjuje poročilo o efektih poizkusnega obratovanja ter sprejema ukrepe in odobrava dodatna dela ter predlaga DS odobritev sredstev;
—	daje smernice za izdelavo predloga ter obravnava predlog pravilnika o potnih stroških in ga posreduje DS;
—	sprejema in potrjuje v okviru splošne in načelne organizacije organizacijsko strukturo posameznih sektorjev in organizacijskih enot;
—	potrjuje organizacijske predpise in sprejema poslovnike za delo sektorjev;
—	sklepa o imenovanju podpisnikov in zastopnikov podjetja, ki se vpisujejo v register pri gospodarskem sodišču;
—	daje smernice ter obravnava predlog pravilnika o čuvanju poslovne tajnosti, zbira pripombe in jih s svojimi stališči posreduje DS v potrditev.
2.	Delovno področje odbora za varstvo delovnih dolžnosti:
—	obravnava in izreka ukrepe za lažje in hujše kršitve delovne dožno-sti vključno izključitve iz delovne organizacije;
—	sklepa o povračilu povzročene škode;
—	sprejema pritožbe in jih s svojimi stališči posreduje v rešitev.
3.	Delovno področje odbora za izu-me in tehnične izboljšave:
—	sodeluje z odborom za poslovno politiko pri
• obravnavi razvojnega pro-programa;
® sprejema analize razvoja na posameznih področjih tehnologije, proizvodnje in ekonomike;
—	ugotavlja stanje, usmerja raziskovalno dejavnost, novatorstvo in racionalizatorstvo;
—	razpisuje posamezne akcije,, ki zaostajajo;
—	nudi avtorjem pomoč pri pripravi predlogov;
—	sprjema prijave izumov in tehničnih izboljšav ter izdaja potrdila o sprejemu;
—	izvede in organizira izvedbo poizkusov predlaganih izumov in izboljšav;
—	pismeno poda svoje ugotovitve z ustreznim predlogom DS;
—	vodi potrebno evidenco ter izbira in čuva dokumentacijo izumov in tehničnih izboljšav;
—	odloča o patentiranju proizvodov, izdelkov in postopkov ter izumov posameznih domačih avtorjev ter obravnava predloge za odkup patentov in licenc ter jih s svojimi stališči posreduje organom upravljanja v potrditev;
—	izdela izračune za odškodnino in odkup.
4.	Delovno področje odbora za informacije in tovarniški tisk:
—	sprjema programe in oblikuje politiko informativne dejavnosti in tovarniškega tiska;
—	predlaga DS odobritev sredstev za kritje stroškov programa ter v okviru odobrenih sredstev odloča o konkretnih akcijah, predvsem pa v oblikah informacije;
—	občasno obravnava poročila o trošenju sredstev in analizah o uspešnosti informiranja, sprejema ukrepe in določa prikladnejše oblike informiranja.
DELOKROG SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje z 9. strani)
5.	Delovno področje odbora za narodno obrambo.
Odbor za narodno obrnimo skrbi za hitro in učinkovito izvajanje obrambnih priprav v delovni organizaciji, zlasti pa:
ganizacije in predlaga DS razvojni
—	sprejema vojni načrt delovne or-
načrt delovne organizacije ter skrbi, da sta oba načrta v skladu z ustreznimi načrti	družbeno-političnih
skupnosti;
—	vodi in vsklajuje konkretno obrambne priprave delovnih enot in služb delovne organizacije, enot in služb teritorialne Obrambe, enot civilne zaščite ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk;
—	usklajuje z občinskim svetom za narodno obrambo in upravnim organom za narodno obrambo ter organi za narodno obrambo drugih delovnih organizacij vprašanja, ki so skupnega pomena za narodno obrambo ter druga vprašanja s tega področja, ki izhajajo iz kooperacijskih in integracijskih odnosov;
—	skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti in za izvedbo posebnih ukrepov v vojni;
—	razporeja delavce v enote in službe teritorialne obrambe ter v enote civilne zaščite delovne organizacije, obveznike delovne organizacije pa na konkretna dela oziroma delovna mesta;
—	organizira seznanjanje delavcev s konkretnimi dolžnostmi v primeru vojne;
—	predlaga DS (in drugim organom upravljanja) ustrezne ukrepe za razvoj in unapreditev obrambnih priprav;
—	odgovarja za pravilno izbiro oseb za zaupana dela na obrambnih pripravah.
Direktor je po svojem položaju praviloma vodja odbora za narodno obrambo.
Upravitelj vojnega načrta je član odbora za narodno obrambo.
6.	Delovno področje odbora za dohodek in sistem nagrajevanja:
—	obravnava letni plan dohodka na osnovi predloga gospodarskega načrta in ga s svojimi stališči posreduje DS podjetja;
—	zasleduje mesečno gibanje stroškov proizvodnje in obračunsko maso OD;
—	potrjuje obračune OD in jih vsklajuje s finančnimi rezultati ter sprejema ukrepe za tekoče četrtletje;
—	obravnava in odloča o spremembah meril za oblikovanje mase OD (norme, akordi, analitična ocena);
—	obravnava zaključni račun in predlaga delitev dohodka na OD in sklade;
—	daje smernice za izdelavo predloga in obravnava predlog pravilnika o delitvi, dohodka, OD. normah in akordih.
7.	Delovno področje odbora za os^ novna sredstva:
—	obravnava predlog letnega investicijskega programa, program amortizacije in program investicijskega vzdrževanja;
—	predlaga DS podjetja odobritev sredstev za investicije, stopnjo amortizacije in sredstva za investicijsko vzdrževanje;
—	v okviru odobrenih sredstev odobrava posamezne programe;
—	zasleduje izvrševanje posameznih programov in odobrava nujne spremembe, ki nastajajo med investicijo ali pri izvrševanju programa mortizacije in investicijskega vzdrževanja;
—	obravnava in potrjuje poročila kola vdati jsfce komisije po zaključeni investiciji;
—	odobrava odpis zastarelih ter izrabljenih OŠ;
—	odobrava nabavo OS, inventarja ter odpadnega materiala od 1000 do vrednosti 4000 din ter prodajo do 4000 din;
—	odobrava in potrjuje plan velikih popravil in letnih remontov.
8.	Delovno področje odbora za kadre:
—	obravnava predlog kadrovske politike in ga s svojimi stališči posreduje DS;
—	programira kader in odloča o dopolnilnem izobraževanju ter specializaciji ;
—	sprejema program izobraževanja in potrjuje finančni plan v okviru namenskih sredstev, ki jih določa DS;
—	dodeljuje štipendije v smislu pravilnika o izobraževanju;
—	odloča o oblikah dopolnilnega izobraževanja ter v ta namen odobrava posameznim delavcem ugodnosti v smislu določil splošnih aktov;
—	odobrava specializacijo doma in v inozemstvu;
—	spremlja izvajanje načel kadrovske politike, programa izobraževanja in trošenje finančnih sredstev ter predlaga DS dopolnitve in spremembe;
—	razpisuje in razglaša prosta delovna mesta, za katera se zahteva VSI, VŠI in SSI (razen direktorja podjetja) ter izbira in odloča o imenovanju tega kadra na delovna mesta, vključno vodilna delovna mesta;
—	odloča o premestitvah in prenehanju dela za zgoraj navedena delovna mesta ter za vse primere prenehanja delovnega razmerja po členu 102. TZDR;
—	daje smernice za izdelavo predloga in obravnava predlog pravilnika o delitvenih razmerjih, izobraževa-
nju in sprejemanju pripravnikov ter jih posreduje DS;
—	odloča o razpisu prostih delovnih mest za pripravnike ter izvrši izbor kandidatov;
—	določi čas trajanja pripravniške dobe v smislu določil pravilnika o sprejmanju pripravnikov;
—	obravnava predlog sistematizacije delovnih mest ter ga s svojimi stališči predlaga DS v potrditev.
9.	Delovno področje odbora za družbeni standard:
—	objavlja proste stanovanjske kapacitete ;
—	odobrava vloge za dodelitev stanovanj ;
—	odloča o vrstnem redu prosilcev stanovanj;
—	dodeljuje stanovanja posameznim prosilcem;
—	dodeljuje posojila posameznim prosilcem za gradnjo in adaptacijo stanovanj;
—	sprejema pritožbe na lastne odločbe in jih z obrazložitvijo posreduje DS;
—	ureja vse zadeve v zvezi z družbeno prehrano (določa cene, kalo, organizacijo dela itd.).
10.	Delovno področje odbora za varnost pri delu in požarno varnost:
—	potrjuje sanacijski program delovnih pogojev z vrstnim redom nujnosti akcij;
—	predlaga DS odobritev potrebnih sredstev za izvršitev sanacijskega programa;
—	odloča o akcijah iz sanacijskega programa v okviru odobrenih sredstev;
—	potrjuje program zdravstvene preventive po predlogu strokovne službe, predlaga DS odobritev sredstev in v okviru odobrenih sredstev odloča o konkretnih akcijah;
—	daje smernice ter obravnava predlog pravilnika o varstvu pri delu ter požarni varnosti, zbira pripombe in jih s svojimi stališči posreduje DŠ v potrditev;
—	obravnava vse smrtne in težke nezgode ter sprejema ukrepe;
—	obravnava četrtletne analize gibanja nezgod in bolezenske odsotnosti;
—	obravnava poročila in zahteve inšpektorata dela ter sprejema ukrepe in sanacije;
—	obrvnava in odobrava program požarne varnosti in predlaga DS odobritev potrebnih sredstev;
—	odloča o prioriteti akcij in nabave sredstev za požarno varnost v okviru odobrenih finančnih sredstev;
—	določa delovna mesta, kjer so lahko zaposleni invalidi, žene in mladina pod 18 let;
—	ugotavlja upravičenost zahtev za nočno delo žena.
Individualni izvršilni organi:
Statut podjetja določa, da je direktor podjetja individualni izvršilni organ, ki ima tele pravice in dolžnosti:	(Nadaljevanje na 12. strani)
S KAMERO PO OBRATIH KERAMIKE
Generator
Posnetek velja za čas, ko je generator plina še igral svojo pomembno vlogo. To so bila pljuča tovarne. Vsi smo trepetali za njegovo »zdravje«.
Vsak »kašelj« ali »prehlad« med njegovim obratovanjem, se je krepko poznal pri žganju in seveda v kvaliteti izdelkov. Ne vem komu se lahko zahvalimo, da je vzdržal do kraja, čeprav se je večkrat stresal v nevarnih krčih. Kakšno nevarnost je predstavljal med svojim obratovanjem, se v polni meri niti ne zavedamo. Nevarnosti eksplozije in zastrupitve pri predornih pečeh, kotlarni in na generatorju so bile velike. Konec dober, vse dobro. Osrtal je samo še nered in smrad po katranu in želja, da bi bili ostanki slavnih dni generatorskega plina čimiprej odstranjeni.
»Kdor maže ta vozi«, velja tudi za vozičke predorne peči »Nastran«. Slabo in premalo mazani ležaji vozičkov so povzročali naporno delo pri premikanju vozičkov z enega na drugi konec peči. Nekatere vozičke je lahko premikala samo še skupina delavcev.
Izdelana enostavna nosilna konstrukcija z motorjem mopeda in ustreznim prenosom je Olajšala pomikanje vozičkov. Slabosti je treba
Stikalna
plošča
Za preurejeni predomi peči niso več ustrezali stari dotrajani in ne dovolj natančni instrumenti. Nabavljeni so bili novi in montirani v prostor žgalcev. Zgornja dva instrumenta služita za časovno registracijo višine temperature. Instrumenti, montirani pod registrirnima instrumentoma služijo za regulacijo temperature. S tem ročna regulacija ni
več potrebna. Peč »Madarka« ima tri skupine gorilcev in peč »Nastran« dve skupini gorilcev. Temu je ustrezno tudi število regulatorjev temperature.
odstranjevati na izvoru, zato je treba posvetiti rednemu vzdrževanju, predvsem mazanju, več pozornosti. Napravo za pomikanje vozičkov sta izdelala. Hrvatin in Avsec.
Kdor maže ta vozi, je pravilo tudi za splošno rabo. Ležaji tu niso najbolj pomembni, le mast mora biti posebne »sorte«. To mazivo se običajno pakira v plave in v zadnjem času, bele kuverte.
Goričanec
Tih in miren je. Svoje delo opravlja vestno in uspešno. Na sliki ga vidimo pri stroju za brušenje. Koliko keramičnih izdelkov bi se brez brušenja znašlo na smetišču, sedaj pa krasijo stanovanja tistih kupcev, ki imajo Okus za sodobno opremljanje svojih stanovanj.
Uganili ste, kdo je na sliki, to je Štefan Goričanec.
Premikanje vozičkov
Predorna peč
Na sliki je vidna samo ena stran preurejene peči na plin propan-bu-tan. Pred preureditvijo so bile montirane na in ob peči cevi velikega premera za dovod generatorskega plina gorilcem. Sedaj so te zamenjane s cevmi manjšega premera in gorile! za plin propan-butan. Že razlika v premerih nam pove, kakšno je razmerje med kalorično vrednostjo generatorskega plina in plina pro-pan-'butam. Seveda je treba upoštevati tudi pritisk plina, ki je v sedanjih ceveh neprimerno višji. Brez dvoma posod, v katerih sta bila pomešana voda in katran, prav nič ne pogrešamo. Te niso več potrebne. Pri morebitnih nadpritskih plina se ak-tivizirajo varnostni ventili. Nič več posod, iz katerih je prevelik pritisk ali eksplozija v ceveh izpihnila smrdljivo' mešanico ter neprijetno zaznamovala okolico.
(Nadaljevanje z 10. strani)
Če direktor meni, da je akt ali sklep delavskega sveta nezakonit, opozori na to delavski svet. Če delavski svet vztraja pri svojem aktu oziroma sklepu, je direktor o tem dolžan obvestiti občinsko skupščino.
Če direktor podjetja ni član kolektivnega izvršilnega organa ima pravico in dolžnost prisostvovati vsem sejam, na zahtevo predsednika ali članov, na njih poročati o delu in poslovanju podejtja ter o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti in delovnega področja, izvrševati sklepe teh organov ter skrbeti za zakonitost njihovega poslovanja.
Direktor podjetja lahko torej na seji ali najkasneje v treh dneh po sprejetju sklepa ugovarja proti sklepu kolektivnega izvršilnega organa, če meni, da bi njegova izvršitev lahko povzročila materialno ali drugačno škodo podjetju ter zahteva
Kritični trenutek je pri obratovanju peči na generatorski plin v času prekinitve električnega toka. Posebno neprijetno je bilo to ponoči. Zapreti je bilo treba glavna ventila, ki sta služila za dovod plina pečem in kasneje še ventila pred posameznimi gorilci. Pravočasno zapiranje glavnih ventilov je bil pogoj, da ni prišlo do eksplozije v cevovodih. V primeru prekinitve električnega toka opravi sedaj zapiranje dovoda plina avtomatsko ventil posebne izvedbe.
Naloga žgalcev peči je sedaj poleg kontrole delovanja predorne peči še kontrola delovanja in stanja na plinski postaji. Pravilno delovanje izpa-rilnikov plina ter nihanj etempera-ture in pritiska utekočinjenega plina v rezervoarjih je pogoj za nemoteno obratovanje predornih peči, parnega kotla in grelca zraka za sušilnico podnih ploščic.
razveljavitev ali odložitev izvršitve takega sklepa.
Če ne pride med kolektivnim izvršilnim organom in direktorjem podjetja do sporazuma o razveljavitvi ali odložitvi izvršitve sklepa, odloča o zadevi na zahtevo katerega koli prizadetega organa delavski svet podjetja. Do odločitve delavskega sveta se izpodbijani sklep lahko izvrši na odgovornost organa, ki odredi njegovo izvršitev pred odločitvijo delavskega sveta.
V nujnih primerih mora predsednik delavskega sveta ali njegov namestnik sklicati sejo delavskega sveta, kjer naj se odloči o zadevi v treh dneh od dne, ko mu je bila zadeva pismeno predložena v odločitev.
Tako smo našteli glavne naloge, dolžnosti in pravice vseh organov upravljanja v našem podjetju. GZ
Losčiluiea
Kvalitetno loščenje, prenašanje in zlaganje praznih in polnih kapic na zelo skopo odmerjenem prostoru, ni lahka stvar, to je za zaposlene žene v loščilnici v se prej kot laho delo. Delati je treba večkrat v treh izmenah. Vsakoletni problem je tudi kvalitetno ogrevanje. Brez dvoma se je z zazidavo vrat, ki vodijo do generatorja, zelo zmanjšal prepih in s tem možnosti za obolenja.
SLOVO
Drage sodelavke in sodelavci!
Težko mi je, ker sem morala iz vaše sredine, težko mi je, ker zapuščam delovno mesto in kolektiv, kjer sem preživela skoraj polovico svoje življenjske dobe. Vedno sem si želela, da bi odšla v zasluženi pokoj zdrava. Zal pa me je k temu prisilila bolezen, ki me je potisnila v temen kot negotovosti in samote.
Želela sem se od vas posloviti s stiskom roke, a ne morem. Preveč bi me ganilo in ne bi vam mogla povedati vsega, kar si želim.
Prosim vas, da pozabite na vse žal besede, ki so bile mogoče izrečene med nami. Tudi jaz sem pozabila na vse grdo in tako mi bodo ostala v spominu samo lepa doživetja, saj jih je tudi bilo več kakor slabih. To danes lahko trdim, ker tako tudi čutim.
Ob mojem slovesu pa vam želim predvsem zdravja in medsebojnega razumevanja, celotnemu kolektivu pa mnogo uspehov in sreče.
Vaša bivša sodelavka
Marija Remih
Izdaja keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk CETIS grafično podjetje Celje
DELOKROG SAMOUPRAVNIH ORGANOV