«rmwm Pocssaaana 1 krooo^-^i SSSSClffi : assTggtfga-j MrtlMao »L, ■■*!»»• .g ‘-—.srsjs Sftf.ttJCfjgiBB: -| 'E .m...-j a n o pogsgffiGs «ssrssxrag2sr2fcr o b d Posamezna IteviHas ,|pib»Doi»i _*r*v«.Ai.-- - fj' "■«(! ;7rantDMšrrvo »>t«w*wu : * - km, JvriMa« d. H. 4, l e«*-J , «bropj*r W — ■—»'H J 9 l,©to: II. • Maribor, petek 12. avgusta 1921. r Številka: 181. Sokolska manifesta-•j,- d ja v Središču. /'■'To nedeljo priredi Mariborska sokolska župa svoj IV. župni zlot y Središče. Vsa naša sokolska društva so le-*tos izredno čilo delovala. Ustanovili jfemo celo vrsto krepkih novih društev jpo najogroženejših krajih, dosedanja * Upa so se utrdila. Društveni in okrožni Baleti so se vršili večinoma, po ogroženih krajih, da prohude nezavedno ljudstvo. Vendar smo hili povsod, ne samo »dobrodošli, ampak tudi prav bratsko prejeti, kar nas je prepričalo, da je judstvo spoznalo naše poštene, vzviše-te cilje in nas mahoma vzljubilo. Ve-" je. do dela je rastlo. sile so se podvo- Letošnji župni zlet pa (priredimo v rednem Središču, ki je bilo vedno ‘odno zavedno, čegar občani niso iikdar klonili pod tujčevimi in še ma Bije notranjim sovražnim pritiskom, jZa.^o pa smo bili Središčani od prvega Wčetka tudi vsi v sokolskem taboru. Nedeljski zlet nam bo^pokazal sa-iOve, ki jih rodi takšna, čila sokolska .avest tvseh občanov: iaočne in strnjene sokolske vrste, prekrasno telovadišče gMemel je najnovejšega Sokolskega do . Posebni sokolski vlak nas bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj popeljal iz Maribora proti Središču. Cvetje, zelenje tel trobojnice bodo krasile vlak, ki bo t>o vseh postajah pobiral ne samo brate &. sestre, ampak vse zavedne, Jugoslo-frene od stra jnp koroške meje do Sre ftšBa^ kjer ^-sttTde®10'? bratt Hrywti Medjimurja in s Prekmurci, da pred teetisoeglavp množico pokažemo _ v (kupnem nastopu z jugoslovenskim Vojaštvom veličino lepote in sile sokol -ike vzgoje. Zgodaj zjutraj začnemo in dq bo zatonilo solnce, bo za nas končan ^ellk dan dela in tudi zadoščenja. Jn tedaj bo ne samo iz oči Sokolov Sokolie, amipak tudi tisočerih mašili sijala neupogljiva volja za delo dobrobit naroda in vera ,v slavno ost. Dugoslovenstva! lodočnost Madžarske. * Praški poročevalec »Becsi Magyar 'jsaga« dr.^ Kasztor je imel razor z odličnim madžarskim politi-proštom. dr. Aleksandrom Giess-ki se je kot zastopnik mad-ih esperantistov udeležil svetov-kongresa v Pragi, iz katerega samo naslednje značilne odlom-Ce: Bodočnost Madžarske je predvsem »dvisua od primernega stališča, ki ga » zavzela. Madžarska med srednje-tvropskimi državami. Sedaj merodajni fcedžarski politiki se zelo motijo, če »ialijo, da je Madžarska od Evropi neodvisna. Sličnega tona napram ino-Demstvu Bi ne more dovoliti niti najmogočnejša država, ne da bi se pri tenu *ma osmešila. Gotovo boK vsakega ktadžara sree. da se je njegova nekdaj Ugledna domovina teritorijalno tako telo zmanjšala, da. se nahaja veliko ^aših ljudi pod tujo vlado, vendar pa to smemo obupati. Velika naloga še »ka one Madžare, ki žive onstran na-iih zoženih mej, naloga slična oni ino-temskih Nemcev. Madžari izven svoje Madžarske domovine ostanejo Madža- i, kot so ostaU Nemci, ki žive izven Seančije Nemci. Trudili se bodo, da bo-h madžarski kulturi delali čast in z Vjo seznanili sosednje države ter posredovali kulturno izmenjavo idej. To » naloga Madžarov izven madžarskih j, a ne iredentizem, ki bi bil zanje Hhko smrtonosen. Prilagoditi se mo-jaA) novemu položajo in tako postane jo t‘V‘- Klerikalci preprečili proslavo v Prekmurju. Mu ir siEa Sobota:, avgusta; dosegel tudi pri ostalih' klerikalcih, da Sinoči so je vršila tu seja novega nad-. so odrekli sodelovanje. _ r strankarskega odbora, ki bi imel iz- Murska Sobota, II. avgusta. V vesti proslavo druge obletnice osvobo- tukajšnjih naprednih in narodnih krojenja Prekmurja. Klerikalci so bili že gih je vzbudilo početje klerikalcev, ki spočetka nasprotniki nadstrankarske- je preprečilo proslavo druge obletnice ga odbora, ker so hoteli uporabiti pro- oavobojenja veliko ogorčenje. Sicer se slavo v svoje čisto strankarske name- je že poprej domnevalo, da. klerikalno ne, ko eo pa sedaj uvideli, da jim je to navdušenje za proslavo obletnice osvo-onemogočano, so dasiravno so se dali bojenja ni pristno, posebno šr, ker je izvoliti v nadstrankarski odbor, na ti- stal v ospredju prirediteljev madžar-hem razveljavili vse pripravne ukre- ski gerent Sever iz Dolnjo Lendave, pe, odpovedali že naročeno godbo in ampak samo preracunjena hinavska, pevska, društva ter izjavili sinoči eno- špekulacija, ki naj bi zakrila pravo mi-stavno, da ne sodelujejo, akd se jim ne šljenje, ki je vse drugačno kot pa na-pusti popolnoma prostih' rok, na kar rodno ter pridobila zaupanje vlade, ki pa seveda ostali člani odbora niso mo- bi potem ne mogla nastopati proti Segli pristati. Vsled tega se je priprav- ,verju in tovarišem, s čemer bi li dobili ljalni odbor razpustil ter slavnost od- proste roke za. nadaljnje rovarjenje, s povedala. Glavna krivda. %a, to, da se sedanjim nastopom pa so se ta domne-proslava ne vrši, pada na zloglasnega vanja popolnoma potrdila, dolnjelendavskega gerenta Severja, ki Dolnja Lendava, H. avgusta. je til, kakor že znano odstavljen. Sever Včeraj je prispel semkaj g. dr. Tine se je hotel 3 prosllavo rehabilitirati ter Ouš, da prevzame kot vladni komisar tako doseči, da bi se njegova, gerent- posle dosedanjega gerenta Severja, ki ska odstavitev razveljavila, ko pa. je je bil odstavljen. G. vladni komisar uvidel, da se mu to ne bo posrečilo, je prevzame danes občinski urad, ki je pričel ostro agitacijo proti proslavi ter baje v velikem neredu. Iz zasedanja vrhovnega sveta. ^ 'V' LDU Pariz, 10. avgusta. Vrhovni saillesiu, da. ga nadalje prouči. Ta ko-svet je danes dopoldne nadaljeval raz- mite bo v sporočilu, ki ga pošlje posa-pravo o politiki, ki se ima voditi v meznim vladam, pojasnil dosedanje de orientu. Soglasno je bil sprejet ta-le lovsnje teh komisij, očrtal njih nadalj-sklep: Zavezniške vlade sklenejo, da nje naloge in predlagal, kako naj se v bodo strogo varovale nevtralnost v gr- bodoče nadzoruje izvedba določb ver-ško-turški vojni, to je: zavezniške vla- sailleske mirovne pogodbe. Ministrski d« eo strinjajo y tem, da ne bodo pose- predsednik Briand je nato konferenci gale v boj s kakršnokoli nomo^jo, ne s predložil načrt, za pomoč Rusiji. Po pošiljanjem čet ali orožja Su 3 krediti, daljši razpravi je vrhovni svet sklenil, LDU Pariz, 10. avgusta. Prvi del predlagati imenovanje posebne medza-nocojšnje seje vrhovnega sveta je ve- vezniške komisije, kateri se poveri Ijal vprašanju zračne plovbe. Maršal proučevanje vprašanja, kako naj, se Foeh' je pojasnjeval razliko med civil- gladujočeniu prebivalstvu v Rusiji ixv no in vojaško zračno plovbo. Konferen- maga. ca se je na to bavilaz delovanjem kon- LDU Pariz, 10. avgusta. - »Liber trolnih komisij v bivših' sovražnih de- te« poroča.: Ker bodo izvedenci šele 110-želah. Po daljši debati, katere so se eoj končali svoje delo, pride gorn*ešle-udeležili zastopniiki vseh' delegacij, je zijsko vprašanje šele jutri dopoldne bil sprejet predlog, naj se .vprašanje pred vrhovni svet ki bo z ozirom na kontrolnih komisij odstopi medzavez- .povabilo predsedniku Milleranda imel niškemu vojaškemu komiteju v iVer- dopoldne le kratko sejo. } Turška katastrofa v Mali Aziji. TIP Pariz, 10. avgusta, »kgence spor poravna. Minister za mornarico Havas« poroča iz Angore, da. so po dalj- Sali-paša, odpotuje te dni v družinskih šem razpravljanju o vojaškem položaju zadevah v Švico, ima pa tudi poobla-vojaška oblasbva sklenila v sporazumu stilo, da se začne z zavezniki pogajati z narodno skupščino izpraznjemje An- ako bodo za to razmere ugodne Izet-gore. Sedež vlade se ne premesti v Si- paša. smatra, da je vojaška konvencija kos, ker je ta kraj preveč oddaljen, med Angoro in Moskvo mogoča mč manveč v Cesarejo. Po daljši brzojavki pa upa, da boljševiske čete ne' bodo te agenture je zunanji minister Izet- vkorakale v Anatolijo. Javljajo tudi paša. sizjavij v razgovoru, da, seda j po- do sk> iz Male Azije dospele v Čari sredovaini Korak v turško-grškem spo- grad vesti, da so Grki zopet začeli of«n' m ni m mestu, dasi iskreno želi, da se živo v odseku Eski Sehir. Pogajala med demokrati In radikalci, ki bo na rafcvinah boljševizma sezidala novo in močno Rusijo, ki bo v zgodovini človeštva in Slovanstva igrala ono ,________ nalogo, ki ji je določena od nekdaj. na seji radikalnih ministrov Pašiča in kjjsekutivni komite menjčevikov je sto* Marka Gjuričiča z delegati radikalne P“ v sporazum z vsemi predstavniki stranke Jovanovičem; Grginom in Vu* mešČanskih strank, ki jih poziva na kičevičem. Seji je prisostvovalo tudi sodelovanje za rešitev ruskega naroda, nekaj radikalnih poslancev. Razprav- .. _ .... . ljalo se je o sknpnem program« de- Madžarska m Zedinjene države. mokratske in radikalne stranke. Po- LDU Budimpešta, 10. avgusta, drobnih navodil glede pogajanj radi- Nocoj so imele , vladne stranke konfe-kalni delegati Se niso dobili, vendar renco, na kateri je zunanji minister so tako y demokratskih kakor v radi- Krof Banffy obrazložil zakonski pred-kalnih krogih mnenja, ja se 'fe tekoči log glede sklenitve posebnega miru z mesec utrdi program sknpne akcije. Zedinjenimi državami, ki se ima pred-MeniievUkl nrocrla* na nje izgubi in prepreči, da zavzame'pri novi razvrstitvi v Evropi ono mesto, ki ji pristoja v Kulturnem im gospodarskem oziru. Dozdevno obstoja na Madžarskem razven ofieijelne vlade še nekaka nevidna vlada, ki prepreči vse obljube, ki jih da oficijelna,vlada v smislu demokratizacije. Zato je .nujno potrebno; da se madžarska vlada oprosti nadvlade raznih klik in da, upira je, se na vs$ sloje' človeške družbe, v pravi demokraciji prevzame vodstvo političnega življenja in se tudi v inozemstvu izkaže kot zastopnica celokupnega madžarskega naroda.« :v ;• ■ (v, /W< , , -L >1'., j’.' "' V V • Povrnitev Habsburžanov je nemogoča. Ko se je sir George Clark pogafc jal z madžarskimi politiki — Rakov-szky, Ssterenyi, Baszomyi, Andrassy; Apponyi in 25 drugih legitimistov, —-je rekel Giasswein, sem se pogajanj udeležil tudi jaz kot predsednik madžarskega mirovnega, udruženja. Zedinili smo se v tem, da. narod sam potoin glasovanja odloči, hoče li republiko, ali kraljevino. Če so bo narod izrekel za kraljevino, potem naj bi izvolila kralja narodna skupščina. O rezultati ljudskega glasovanja ni bilo dvoma ker je bil vodja malih kmetov, mini ster za poljedelstvo Štefan Szabo-Na , gyatadi,—- sedanj pristaš' kraljevine j — odložen, republikanec. Ta ^porazum pa. je prfečrtal,Simonyi s tem, da je kr^tt-komalo /proglasil, z .vladno naredbo vse; urade in ^ustanove »kralje,vo-inadž^r- \ \ skim« in izjavil, da je Madžarska kra-: ljevina. To vprašanje pa s tem še ni, rešeno. Ka.r se tiče raznih kandidatov na madžai-ski prestol, obstoja za nadvojvodo Albrechta najmanj upanja, ker bi v slučaju, da bi bil on izvoljen za kralja, imeli naenkrat dva kralja: Horthya in Albrechta. Francozi'so informirani, da bi bil Jožef Habsburški pripravna osebnost in bi zamogel zdru-' žiti rojalistične- stranke, kot ‘Habsbun -zan in Madžar. Eo bi se povrnil bivši cesar Karl, bi mene pTO.ega zaprli. i'T'A B O ! i lllfc Maribor, 12. avgusta 197, vzgled mednarodnega sporazuma, vojni nastali šovinizem in sovra-morata prenehati, in esperanto jo lato dobro sredstvo, ker gre pri njem pa resnično demokratično gibanje. Zakadi tega se zdi trudi sedanji madžarski Rrladi nevaren. Z velikim odobravanjem je sprejel Kongres pismo škofa tMajlatha, v katerem se cerkveni dosto-jjanatveiuk priznava za prijatelja espe-srantištionega gibanja. On je tudi poslal svojega zastopnika na kongres ter jje v svojih duhovniških vzgojevališčih h vedel pouk esperanta* Notranja in zunanja politika. * Socijalni demokrati. Kakor smo že poročali, so hrvatski in vojvodinski so-cijalni demokrati poselili ministrskega predsednika Pasica ter mu izročili posebno spomenico, v kateri so se pritožili proti dejstvu, da se v smislu novega zakona o zaščiti države nastopa v nekaterih krajih, posebno v Vojvodini tudi proti socijalnim demokratom. Na to spomenico jim je PaŠič baje odgovoril, da so tega krivi sami, ker sprejemajo v svoje vrste tudi ljudi, ki »so /vse kaj drugega nego socijalni demokrati. Š tem je Pašič potrdil ono, kar smo naglašalii često tudi mi. Tudi pri nas r^a Štajerskem se skriva pod krinko socijalnih demokratov vse polno nezanesljivih elementov, koliko bolj ra-izumljivo je to pa še v Vojvodini, kjer ,je nebrOj madžaronov, švabonov, ro-muuašev itd. V interesu socijalno demokratske stranke bi bilo, da bi se ne jglede na momentane koristi ne pustila 'izrabljati od nezanesljivih elementov. S tem bi sama preprečila, vse eventuel-aie nastope proti njej in bi samo pridobilo, na ugledu. * Pred parlamentarno vlado na Češkoslovaškem. Češki listi poročajo, dk bo predsedniku Masaryku predložena ,takoj ko se vrne v Prago demisija sedanje uradniške vlade ter stavljen predlog, da se upostavi zopet parlamentarna vlada. O sestavi Jake vlade se bo z večinskimi strankami pogajal designirani ministrski predsednik sšvehla. V kabinetu se bode nahajalo 5 socijalnih demokratov, 4 agrarci, 3 na-itfodni socijalisti, 3 klerikalci ter 2 narodna demokratk. Program parlamentarne vlade bo obsegal predvsem: nacionalizacijo rudnikov, ter nar.odno josiguranje in ločitev cerkve od države. -Novi kabinet bo nastopil svoje poslovanje najbrže 1. decembra. ■ * Uničevanje Rusije. Ruski listi, ki dohajajo v Kopenliagen opisujejo stanje v Rusiji za najobupnejše. Katastrofa, ki je zadela Rusijo, bo imela še dolga leta poslodiče. Zaenkrat ni nika-ke na.de več, da bi se mogel položaj izdatno izboljšati. Sovjetska vlada poizkuša vse, da bi preprečila dohod gladilih mas V Moskvo, katera je okrog in ttERGES: Slučaj Loaf. (Amtrikaaska humoreska). *- Prevel: P i k h o n V (Dalje.) (21) Ako bi molčal, je mr. Loaf obsojen, (sleparji bi jo popihali, da ne bi prišla resnica nikoli na dan, in temperenčna stranka bi izvojevala gorčstasno zmaga Ako pa govori, je poraz nh strani njegove stranke in sicer pTecej težak poraz, ker je igrala pri tej zadevi, *iko-ravno nevedoma, veliko vlogo. Vkljub tem pomislekom,.jih jo imel govornik antitemperenčne stranke, ni za-mogel biti izid notranjega boja dvomljiv, kajti tar. Sil berstein je bil resnično popolen poštenjak. »Ne«, je siknil, »raje se sam uničim, da, tudi magari oelo stranko, kot onega poštenega, od brezsrčnih lopovov in bebcev obdanega ip.oža«. In pričel je z njemu lastno nagiostjo svojo priprave. Odposlal je nekega policista, da pokliče višjega u-radnika iz sosednega kolodvora. Drugi mož je hitel z naročilom k tvrdki »Sil-benstein in sin«, naj prinese ponarejen bankovec in tudi mladega klegka, ki je bil takrat navzoč. Ravnokar naj bi tudi dospel potnik, ki se je ravnokar povrnil. Uradnik — višji policijski inšpektor — je bil od mr. Silbersteina v okrog gosto zastražena z rdečimi četa mi, ki pa tudi niso več zanesljive. V skrajnem slučaju je sklenila sovjetska vlada, da bo nastopila proti prodirajo čim gludnim masam s strupenimi plini. Dvignili so se tudi kubanski kozaki in se ustaja širi tudi že na donske kozake. Milijoni gladilih in bolnih ljudi prodirajo proti Sibiriji uničujoč vso kar najdejo. Ob poteh koder gredo, leži na tisočo od lakote, kuge in kolero usmrčenih nesrečnikov, ki jih nihče ne pokoplje. V, * Karl Habsburg in Lihtcnštajn— Madžarski listi poročajo, da je bivši cesar Karl zaprosil za dovoljenje naselitve v Lichtenštajnski, kjer bi si kupil posebno vilo. Ker jo lihtenštajnska kneževska rodbina v ozkih stikih Habsburžani se splošno sodi, da bi bilo bivanje bivšega cesarja Karla pod njeno patronanco nevarno, ker bi se ne mogla vršiti nad njegovim delovanjem nikaka prava kontrola in bi 6e tudi lahko odstranil, kadar bi hotel. * Albansko vprašanje. Po vesteh grških listov se bo albansko vprašanje razpravljalo še pri sedanjem zasedanju vrhovnega sveta. Če bi pa vrhovni svet hotel o albanskem vprašanju sklepati definitivno, potem bosta naša in grška vlada skupno posredovali, da se ne sklene nikakili resolucij brez obeh prizadetih vlad. * Za zaščito države v Romuniji. Ro- varjanja komunistov niso v Romuniji nič manjša nego so bila pri nas, oziro ma so vsled ruske bližine še nevarnej ša. Vsled tega se jo sedaj romunska vlada odločila poseči v obrambo države po enakih sredstvih, kakor je posegla Jugoslavija. Izdelan bo poseben zakon v zaščito države ter bodo razveljavljeni tudi komunistični mandati. * Eazoroženje Bolgarije. Kakor znano _ jo po mirovni pogodbi tudi Bolgariji, kakor vsem premaganim državam odvzeta pravica do redne vojske. Da se izvede ta določba mirovne pogodbe, jo sbdaj medzavezniška komisija v Sofiji/izročila bolgarski vladi noto, v kateri zahteva, da se do 1. oktobra t. 1. razpusti bolgarska .vojska. Po tej noti ima. Bolgarija pravico samo do dobro-voljske armade, ki pa tudi ne sme presegati maksimalno določenega 'števila, ki je neobhodno potrebno za vzdrževanje miru in roda. Ta zahteva medza-vezniške komisije je vzbudila v bolgarskih krogih silen odpor. Listi pozivajo državo, naj odkloni, če že ne srne imeti redne vojske, tudi dobro-voljsiko armado ter naj za red in mir v Bolgariji skrbe y bodočo zavezniki na lasti* stroške. A * Poraz komunistov v Franciji. —- Združenje ali razcepijenje? To vprašanje stoji v ospredju sooijalističnih strank Evrope. Po prvih uspehih podzemeljske akcije moskovske centrale razeepljenja političifih strank, je izšla iz Moskve parola: dosedaj nepolitične delavske zadruge se morajo moskalizi- Na največjo presenečenje pa gospoda nista bila pripravljena. Komaj je namreč uradnik ugledal Rev. Masona, ko je izustil klic veselja. »Mr. Silber-stem« je dahnil, »naš najboljši detektiv »slučaj« nam prihaja na pomoč. Oni mož je bil v tem okraju doslej popolnoma neznan in bi si lahko nadel poljubno ime; iz Oregona je pa dospela pred prilično eno uro tiralnica s sliko, ki mi označuje onega človeka kot dobroznanega bančnega tatu, katerega se je iskalo radi atentata na blagajnika Narodne banke. Ne motim se. Poglejte ga — on jo?« Gospod Silberetein je začudeno tlesknil z rokama. »Pri bogu, sir! It’s quite sure —- on je!« Dobro, mr. Silberatein, počakajte. Tem dobrim ljudem hočem pokazati nekaj zanimivega!« V prihodnjem trenotku se je odigrala res zelo čudna scena. Sodniku Phel-psn se je približal neki policist in mu nekaj pošepnil na uho. Skoro istočasno so se splazili ea nič hudega slutečega »lieierendarja Masona«, in prodno se je zamogel zganiti, je imel »vezane roke na hrbtu. Tudi stara Elizabeta je dobila stražo dveh policistov, ki jo je prisilila, da se je približala uklonjenemu sodrugu. Ostali uradniki so komaj zamogli preprečiti, da ni ljudska ma-, .ki je . valovila, Eri fegn..nen m l j-iivAmi rati —* postati morajo boljševiške. — Kongres francoskih delavskih zadrug v Lillo naj bi bil za to nekak signal, kateremu bi morala slediti vsa Evropa. Toda prišlo je drugače, kot so sklonili v Moskvi. Moskovska opozicija je propadla. »Confederation Generale du Travail« ostane v zvezi amsterdamskih sindikalističnih delavskih zadrug internacijonalc, neodvisna od komunistov in vseh političnih strank. Vkljub temu pa bo skušala manjšinska opozicija pridobiti še druge delavsko zadruge, da izstopijo iz amsterdamsko inter nacijonale in vstopijo v moskovsko -»druženje. Za nadaljni razvoj francoskih zadrug je vsekakor pozitivnega pomena, da ostanejo komunisti in ne sindikati v manjšini. * Razkroj med fašlBti. V rimskih krogih so mnogo govori o prodstoje-čom razkroju med fašisti. — Pristaši Grandisa baje niso zadovoljni s takti ko Mussolinijeve skupino, ker je sklenila sporazum s socijalisti. * Novo Italijansko izsiljevanje. Ita lijani bi morali, kakoi* znano, tekom prvo polovice tega meseca izprazniti tretjo cono v Dalmaciji ter Sušak, čemur se pa sedaj upirajo, češ, da se mo-ra_ poprej rešiti vprašanje Baroša. Mi mislimo, da je vprašanje Baroša za nas z dodatkom rapallskc pogodbe že kon-čnovcljavno rešeno in da so vsa nadalj-na pogajanja brezpomembna in za nas nepotrebna. Tega naj bi se držali tudi naši diplomati. * Iz nemškega socijalizma. V »So zialistische Monatshefte« razpravlja Max^ Schippel o novejših poskusih združenja večinskih spcijalistov in ne odvisnih na Saškem in v Nemčiji sploh. Mod drugim pravi, da jo najvažnejše^ spoznanje, da sloga še ne predstavlja politične moči, ampak doseže svojo trdnost še le, če propagira soglasne, prodirajoče cilje. V tem poglč-du pa. jo Nemčija šele v razvoju. V zunanji politiki so ostali nemški socijalisti hromi ter se izogibljejo problema gospodarske obnove. Združenje ali vsaj skupno delovanje se ne sme omejiti samo na volitve, temveč mora biti stvarno, ter mora imeti trdne cilje in smernice, da bo politična moč resnična in trajna. * Španska katastrofa v Maroku. — lorazi v bojih z ustaši v Maroku -so silno demoralizirali španske čete in so številne dezertacije na dnevnem redu. Komandant v Melili, general Beren-•guei; je dal vsled tega postreliti že več vojakov in tudi častnikov. Spanci imajo v Mamim eioer veliko čet, ki pa vsled neizvežbanosti niso veliko vredne, rločim postajajo ustaši vedno bolj pogumni ter groze, da bodo .postrelili vse ujetnike, ako bi jih Spanci polzku-f - .°^,v°boditi Najkritičnejši pa je položaj španskih čet v Seluanu in Arui-du, kor so popolnoma obkoljeno od ustašev. Naravno je, da vlada vsled tega v Španiji silno razburjenje in Ijud-stvo poizkuša preprečiti odpošiljanje prizoru naprej, polomila barijere. Samo mr. LoAf se je okrenil — ni hotel opazovati uničenje njegovih mnčiloev. Cut neizrekljivega veselja ga je presni jal; zdelo se mu je, kot bi se prebudil iz strašnih, temnih sanj. Slutil je, da, se bodo sedaj vse obrnilo na boljše, m sledeč hvaležnemu čutu, ki se mu jo nenadoma' porodil, je dvignil otroka in ga prisrčno poljubil. Psoudopastor je bil vkljub nepričakovanemu napadu silovito miren. »Kaj pomeni to?« je vprašal pred njim stoječega policijskega inšpektorja. »Oh nič posebnega. Aretovani ste.« »Dobro. Najbrže je krivo nespora-zumljenje. Ampak zakaj se me zveže?« Uradnik se je malo posmehnil. »Kako se imenujete, tujec?« je vprašal. _ »Rev. Morton P. Mason!« je odvrnil Jim mimo. , »Ne, imenujte mi vaše pravo ime!« »Vam je mogoče malo slabo.« Pri tem je del kazalec na čelo. »Menil Prav izvratoo se počutim, posebno pa radi tega, ker sem ujel imenitnega tička, Jima Hnmphroya.« Jim ni niti trenil z očesom. Rekel je le: Prav lepo ime, vendar si ga ne za-morem prisvajati.« (Konec prih.). -1 •novih’ ojačenj v Maroko. Pred Krizo se nahaja tudi vlada, kor nima zadostne večine in se krivdo za poraz pripisuje Ajeni nezmožnosti. Iz španskega časopisja je razvidno, da bo najbrže sestavljena nova vlada, kateri bo stal na čelu Maura in ki bo imela nalogo popraviti poraz v Maroku, * Razdor v Perziji. »Pionea« poroča, da je perzijska pokrajina Kherassatr proglasila svojo samostojnost. Zanimivosti. Ciganka je prerokovala... .V Berlinu so je to dni odigrala drama, ki jd ■privedla 16-letno kointpavistinjo Marto F. radi uboja na zatoženo klop. Devetnajstletni trgovski pomočnik Kurt W* je bil sin premožnih ptarišev in dobro, vzgojen. Prevelika ljubezen njegovih* starišov jo dopuščala, da je že v zgodnji mladosti obiska,val in zahajal v ra-f zna društva, tor jo v svoji starosti ve-' del več, kot bi smel fant v njegovih le-' tih vedeti. Roditelji so mu zadnji čaP kupili in opremili lastno trgovino iu ga tudi še nadalje podpirali. Imel jo takorekoč vse in ničesar mu ni manjkalo, a vkljub temu ni bil zadovoljen. Vedno je mislil na samomor. V to s vrt ho si je kupil samokres, ki je vodno* nabit ležal v miznici v njegovi prodajalni. Manjkalo pa. mu je poguma, dP izvrši samomor. Nekega dne pa je dozorel v njegovi glavi nov načrt, ki ga jo na svoj rojstni dan tudi izvedel. —i' Predpoldan tega dne je »prerokovala« neka ciganka njegovi materi, da bo njenega sina po nekem dekletu doletela nesreča. Med tem ko je ciganka pla-šiia mater s svojim čudnim vedeževanjem, se je nesreča že zgodila. Mladi Kurt se je spoznal s 16 letno kontoari-slin jo Marto in jo povabil v kino, kjeV sc je predvajal film »Splav smrti«. PO ' predstavi jo peljal Kurt spremljevalko v svoja trgovino, ji dal samokres in jo prosil, naj ga ustreli. Ona je, misleč) da se šali in da samokres sploh ni nabit, namerila in sprpžila. Strel je počili krogla je zadela mladeniča v glavo ifl zgrudil se jo na mestu mrtev na tla. —v Vsa preplašena je odhitela mlada Mar-| ta, da obvesti o tem. stariše. Te čku pa se je vršila proti njej razprava. Ob tožena^.; e bila radi uboja. Državni pravd-nik jo predlagal 3 mesece ječe, sodišč« pa jo je — prepričano o njeni nedolžnosti —^oprostilo. Tako se je »prerokovanje« črno ciganke res izpolnilo. Dnevna kronika. Maribor, 11, avguetju — Himen. Poročila ge je v Rušah gdč. Milka Mulejeva z gosp. Francom Leskovarjem, mesarjem na PragerskenV Obilo sreče! — Kolodvorska pošta. Prejeli smol V Maribor prihajajoči tujci zaman iičejo kolodvorsko pošto, še-le po večkratnem povpraševanju pri železniškem osobjh jo končno' iztaknejo. Vsaka najmanjša luknja ima svoj napis, samo kolodvor-1 ska pošta ga nima. . Prosimo slavno ravnateljstvo, da ta nedostatek čimprej odpravi. — Klerikalna polomljada pri Sv( Jakobu. Razumeli smo »Stražin* gnev nad sijajno uspelim sokolskim zletom pr? Sv. Jakobu. Psovanje njeaega posveče-. nega jakobskega dopisnika je bilo torej naraven plod človeške zavisti. Bolj smer bili pozorni na njegovo .samozavestno* protokovanje, češ, oglejte si v nedelje? udeležbo pri igri našega .Katoliškega izobr. društva*. In res, ogledali smo si jo — a videli žal samo — polomijado; Nesreča je hotela, da je imel jakobski Sokol istočasno na prostem telovadbo io tako je bilo zopet naravno, da. »o se ka*' planove družbenice raj« ustavile pred soparno uto in se divile prostim vajam naših brhkih Sokolov. Kmala nato je pripeljal kaplan še svoje Orliče, pa tudi tl niso hotali v njegovo soparno .gledališče*, ampak so raje gledali telovadbo Sokolov. In tako je nekaj časa celo kaplan sam izza ogla škilil proti telovadišču. Težko razočaranje je leglo na njegovo namirno duš«. V duhu je gledal pestro množico domačinov in gostov, ki so pred tednom napolnili obširno telovadišče, .katoliško* igro pa je kljub njegovim osebnim in pismenim vabilom ip k.«Stražiaea* bobnanju poselilo komaj ngj ffiBKoi? ti. aVgusfa~f92I> SmmmSmm SStfl S' ftaj nad sto ljudi. In vendar je tako milo prosil: pridite pomagat plačati oder, za katerega sejn še 11.000 K dolžan. V bodoče bo torej najbolje Sokola pri miru pustiti. Saj ne pomaga nič. Baš nasprotno: najboljši Orel je že odletel- in se dvignil v višave Sokola! ' “ Klerikalna denuncljacila. Bivši Klerikalni gerent Rebernik iz Zrkovc je tik pred zaprisego novega naprednega župana g. Sela ovadil učitelja g. Maksa Zemljiča v Zrkovcih, da ima v svojem stanovanju skritega več orožja bivše avstro-ogrske armade* Na podlagi te ovadbe je orožništvo včeraj napravilo Pri g. Zemljiču hišno preiskavo, ki pa seveda razen njegove lovske puške ni našla pri njepi ničesar. I — Mesarska surovina. Včeraj pop* J« sedelo na vrtu klavniške restavracije nmogo mesarjev in tudi drugih gostov, £>ri neki mizi pa je sedel v večji družbi mdi znani nemčur, mesarski mojster F. Berghold. Cez nekaj časa se je začel Berghold pri svoji mizi z neznanim sta-fejsim možem prepirati ter ga naenkrat odvedel na stranišče, se z njim zaprl ter ža začel tako neusmiljeno pretepavati, so se slišali udarci daleč na okoli. Iz vrta na pomoč prihiteli mesarji niso tno-|ii ničesar opraviti, ker sta bila, kakor 2e omenjeno, zaprta. Policije pa tudi ni oilo blizu. Ko sta se vrnila, je bil neznanec ves krvav. Po čelu je imel otečeno brazgotino, roko, ki je bila tudi krvava, pa je imel ovito z ruto. Opozarjamo na ta slučaj državno pravdništvo. niče so na razpolago. — Očividec. — Princ Gjorgje bo, kakor porogajo jz Beograda, v kratkem odpotoval nazaj v inozemstvo. Najprej baje na Kiviero, potem pa v Pariz. — Imenovanje. Za geometra v 10. anovnern razredu pri uradu za evidenco zemljarinskega katastra v Ptuju je imenovan absolvent geometerskega kurza na tehniški visoki šoli v Ljubljani gosp. tvan Marinček. . • Novi predstojnik kmetijskega oddelka deželne vlade za Slovenijo, ^sedanji referent za agrarno reformo I Mariboru in bivši istrski poslanec g. "O Sancin je imenovan za predstojnika ~ndelka za kmetijstvo pri pokrajinskem atnestništvu v Ljubljani. Dosedanji poverjenik g. Demšar je razrešen svojih Doslov. J — Napad na finančno kontrolo pri Sv. Ožbaltu. Na tqfadevn6 notico v Štefki od torka se nam poroča še sledeče Podrobnosti: Dne 7. i m. so šli trije «nančni organi, Hinko Kapun, Franc M*uiič in F;ranc Jurič iz Kaplje v Sv. Vžbald, kjer je bil cerkveni shod. Naj-Prej so bili v veseli družbi v gostilni *^bej, okrog 9. ure pa so se podali v pstilno Lampreht, kjer so popivali neki »flosarji*, ki so bili došlim neznani, penjeno bodi tu, da je gostilničar *-amjjreht že dalj« časa proti našim obmejnim varnostnim organom neprijazen Jn se torej ni čuditi, da se je imenovane »m. organe, »ki izvršujejo svajo službo v prid, državi, napadlo v — njegovi gojeni; ugotoviti se bo dalo celo, da je oil napad pripravljen in je tudi Lampreht f ‘em vedel, ker je malo jired »ofenai* vo odnesel luč, da se je juriš v temi u • J*vrSil. Očividno je gostilničar nahujskal »flosarje* proti fin. organom. £ n°žl Je Potom navalilo okoli 20 pijanih gntov, nemškutarskih razgrajačev, na Jiinka Kapuna in Franca Mauriča ter oba TCžko ranilo. Kapun ima prerezano desno *oko, Maurič pa zabodljaj v glavo pri evem očesu. Ko sta jjba nezavestna obležala, so se spravili nad fin. organa rranca Juriča, katerega so istotako zavratno napadli, a so ga druge civilne osebe v najnevarnejšem trenotku otele, Va se je še pravočasno izmuznil cel, dobil Je vendar-le par malih poškodb na obrazu »n na vratu. Oba ranjenca so potem odvedli v gostilno g. Lubeja, kjer so ju Obvezali in prijazna gostilničarka jima je V najlepši postrežljivosti postregla. V Pondeljek zjutraj so ju potem prepeljali z celo vozno opremo g. Lubeja v ma- rvKv« sPlošao bolnico. »Flosarji* so oonajah na čast srečnp izvršenega napada v gostilni Lampreht še celo noč orgije ter se še-le ob 7. uri zjutraj odpe? !& z £°d.bo na čelu »flosa- proti Mariboru. Pripomniti je treba še, da ves cas ni bilo nobenega orožnika v bil Rmvh»> »hod. Želeti bilo v interesa Javne varnosti, da bi se gostilne, v katerih se zbirajo taki ete menti in s katerimi simpatizira celo go stilničar — zaprle za vedno. — Enotna policija za Beograd In Zemun. Ministrstvo za notranje stvari je odredilo, da se spoji zemunska po Iicija z beograjsko ter bo skupno policijo upravljala mestna občina beograjska. Zemunska policija je štela doslej 50 stražnikov in 4 uradnike. Zanimiva je ta odredba vsled tega, ker je s tem izvršeno prvo združenje obeh mest, ki bosta v doglednem času tvorili gotovo enotno celoto. — Odsek amaterfotografov SPD izleti v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. k Mariborski koči, kjer se bo vršilo tekmovalno Slikanje v svrho tiska umetniških razglednic. Sestanek ob 5. uri zjutraj na Kralja Petra trgu. Pridite vsi ter pripeljite s seboj druge planince in planinke. — Prostovoljno gasilsko društvo v Trbovljah, rudnik, proslavi v nedeljo 14. t. m. štiridesetletnico svojega obstoja, h kateri vabi vsa bratska gasilna društva. — Državna loterija. Dne 11. in 12. avgusta se vrši žrebanje državne loterije. Srečke dobite izjemoma še do 12. t. m. pri blagajni glavne pošte.1 — Mednarodni kongres tipografov. Na Dunaju se bo dne 5. septembra t. 1. vršil mednarodni kongres tipografov, na katerem sg bo sklepalo tudi o medsebojni pomoči v slučajih bolezni in smrti. Na kongresu bodo zastopane tudi organizacije" tipografov iz naše države. — V vojno obrtniško Šolo u Kragujevcu se sprejme letos 100 mladeničev v starosti od 12 do 15 let. Zadnji termin za vlaganje prošenj je do 25. avgusta 1921. Kandidati morajo potovati v Kragujevac in v slučaju nesposobnosti tudi nazaj na lastne stroške. Pogoji za sprejem so razvidni pri komandi mariborskog vojnog okruga u Mariboru. — Prof. dr. Niko Zupanič, dosedanji kustos beograjskega muzeja, je imenovan za Šefa etnografskega instituta pri deželnem muzeju v Ljubljani v 5 činovnem razredu. — Narodna obrana. Za predsednika Narodne obrane je bil na nedelja skem občnem zboru, ki se je vršil v Beogradu, izvoljen demokratski poslanec Zivojin Rafajlovič. — Denarna pisma za inozemstvo. Ker je dovolil finančni minister izvoz denarja, je verjetno, da fyo začetkom septembra dovolil minister za pošto in brzojav promet denarnih pisem v inozemstvo po predpisih mednarodne poštne konvencije. — Spomenik Masaryku so odkrili v nedeljo v Olomucu ob ogromni udeležbi naroda. — Omejitev prometa Beograd Dunaj. Vsled suše je Donava silno padla. Radi tega se je sklenilo, da se omeji promet ladij z Beograda na Dunaj samo še na manjše ladje. — Velika In zanimiva boksarska borba se bo vršila med zamorcem Rokkijaevim (ki pride v to svrho naravnost iz južne Afrike) in mariborskim atletom, na poletni veselici »Slovenskega obrtnega društva* v nedeljo dne 21. avgusta 1921 na Gambrinovem vrtu Zamorec Rokkijae je že na potu, nahaja se točasno v Beogradu. Ra&n te interesantne boksarske borbe, je na sporedu Še več presenečenj, takoda bo prišel vsakdo na svoj račun. Preskrbljeno je za dušo in $a telo.; če bo pa kdo pozabil iti domov, bo to njegova zasebna stvar. Podrobnosti so razvidne na lepakih. — Podla obdolžitev srbskih vojakov. Dne 30. aprila t. 1. je prijavil Janez Me^hne/, tesar v Simdorfu pri Ljutomeru, okrajnemu glavarstvu v Radgoni, da sta ga prejšnji dan na potu domov dva srbska vojak* oropala ter mu odvzela 12.075 K gotovine. Na podlagi te prijave — ki so jo seveda razni elementi na naši severni meji vporabili v svoje protidržavnfc in 'proti-srbske agitacije — sta bila zaprta dva vojaka, redova Stankovič in Mladenovič, '•> sta bila istega dne na patrulji, ki pa i sta vsako tarivdo ogofeo zanikal*. KO;, nečno pa se.je po dolgotrajnih poizvedbah dognalo, da je Meschner denar v kvartopirski družbi zaigral in ovadbo samo fingiral. Meschner se je zagovarjal, da je napravil ovadbo na prigovarjanje drugih. Mariborsko okrožno sodišče ga je radi tega hudodelstva obsodilo. na 10 mescev težke ječe. Tako kratijo razni elementi čast srbskih vojakov, ki so za naše osvobojenje toliko žrtvovaii. — Požar v vlaku Zagreb—Zidani most. V nekem prenapolnjenem kupeju nedeljskega dopoldanskega vlaka, ki vozi na progi Zagreb—Zidani most‘je vsled isker iz lokomotive nastal med postajama Videm—Krško požar, ki je povzročil silno paniko, ki pa vtled energične akcije Sokolov, ki So se vozili z istim vlakom, ni zahteval nikakih žrtev. Sokoli so vlak ustavili ter ogenj pogasili. — Tatvina V noči od 9. na 10. t. m. so neznani lopovi ukradli na sejmišču kjer je bilo 112 za Italijo namenjenih volov, 1 vola, vrednega 12.000 K. — Ivanu Gradišniku v Gosposki ulici št. 1‘ je bila iz omare v spalnici ukradena sre brna moška ura z verižico. — Javna šolska prireditev pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrši 28. t. m. ob 15. uri v prostorih gospe Arnužove — Na sporedu je spevoigra .Letni časi“ in enodejanka »Cista vest". K obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo Sv. Lenart \ Slov. gor. — Požar. V toreh ob 17. uri je na stal v stanovanju gospe Vodopivec \ Dravski ulici it. 10 ogenj. Štedilnik i njenem stanovanju je tako pokvarjen, da je padel ogenj ven, vsled česar so se vnela zraven ležeča drva. Začela je goreti tudi %e/postelja in posteljna oprema Domačini so ogenj še pravočasno opazili in ga sami pogasili. Vodopivčeva ima 500 K škode. — Detomor. Hči posestnika Kremenjaka v Lašperku je pred 14 dney: porodila in novorojenčka zakopala v gnoju. Orožništvo, ki je prišlo temu zločinu na sled, je odvedlo detomorilko konjiške zapore. Ker pa je bilo dete že dalje časa zakopano v gnoju, zdravniki ne morejo dognati* ali je bilo dete res umorjeno ali mrtvorojeno. — Arefflrait komunistični poslanec V pondeljek je bil v Sarajevu aretiran komunistični poslanec Balbubovič, kate rega zasleduje mostarsko sodišče radi zločina po § 91 in 92 srb. kaz. zak. — Na primorskih železnicah ni sedaj skoro niti enega Slovenca več, vse slovensko osobje so Italijani zamenjali i italijanskim. — Izgubljeno. Leopold Fervaga je izgubil svojo delavsko knjižico. Dne 8. t. m. se je izgubilo na državni cesti v LajterŠperku plavi moški pas s srebrno uro budilko in srebrno športno verižico. Kdor odda stvari pri policiji dobi nagrado. — Efektna loterija v korist Sokolskega doma v Novem mestu. Upravni svet je dal del dobitkov razstaviti v trgovini g. ,1. Šoštariča v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Zanimanje za to loterijo je veliko, kar nudi razen dobitkov v gotovini po 90.000 K, 30.000 K in 20.000 K tudi -krasne efekte v zlatu in srebru. Ker ima upravni svet le še nekaj tisoč srečk v zalogi in ker se žrebanje vrši že dne 20. avgusta t. 1., se narodno občinstvo kakor tudi vsa bratska sokolska društva opozarja, da se srečke v večji množini naroči edino le pri upravnem svetu efektne loterije v Novem mestu, na dttobno pa v raznih narodnih trgovinah in bankah. Srečka stane 1 dinar. Dobe se tudi v uprav-ništvo ..Tabora*. — Italijanska vlada za jugosloven* ske novinarje. Italijanska vlada je dovolila jugoslo venski m, novinarjem na vseh 6vojih železnicah 75 odstoten popust. Zdravstveni teden. Predavanja. * Predavanje g. primarija, dr. H. Robiča o spolnih boleznih, ki se je vršilo v torek dopoldne v delavnici južne železnice je sprejelo delavstvo z globo kiai zanimanjem in živo pozornostjo. Vo predavanju se je v imenu delavstva zahvalil g. Naohtigal predavatelju in izrazil prošnjo, da bi se za delavstvo, ki ne obvladuje v povoljni meri aloven- nja tudi v ttemštfear je*i3tu. Kakor ftu* jemo, se bo ta prošnja od g. priredi' teljev po možnosti upoštevala, da bo delavstvo brez rafclike moglo pot>tati deležno prosvete v tako pomembnih in aktualnih snoveh. Predavanje g. primarija dr. Robiča o spolnih boleznih’ ki se je vršilo sinoči, v torek zvečer, v mestnem kinu, pa je po svojem pofletu presegalo vsa pričakovanja. Nelo da je bila prostorna dvorana do zadnjega kotička nabito polna in je stalo ter poslušalo številno občinstvo tudi v vezi in na cestnem tlaku, je moralo vee sto ljudi oditi, ker nikakor niso ve5 dobili prostora. Tak poset, tako napeto zanimanje in živahno odobravanje, ki je nagradilo g. predavatelja ob sklepu, govori več kakor vsaka, tudi najboljša kritika. Gospodu primariju dr. Robiču je mogoče odkritosrčno čestitati, da ei je znal s svojim poljudfiim predavanjem pridobiti v tako kratkem Kesu toliko število poslušalstva, ki mu bo gotovo ostalo trajno hvaležno za njega* lepi, koristni pouk'. Predavanje g. dr. F. Mariniča. 6 al* koholizmu, ki se je vršilo ob 6. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, žalibog ni bilo posebno dobro obiskano, vendar pa je žel predavatelj za svoje krasno zasnovano, v poljudni obliki prednašaiio razpravljanje odkrito priznanje vseh' udeležencev'. «4i., Spored za četrtek. Ob 11. uri dop. predava docent df, Ivan Matko v delavnici Južne železnice za koroškim kolodvorom. Kw se je n» torkovem predavanju primarija dr. Robiča v delavnici izrek[a želja, da naj se za delavce, ki niso zmožni slovenskega jezika, priredi o tako važni tvarini, kakor so spolne bolezni, predavanje v nemškem jeziku, je sklenil g. doc. dr-* Ivan Matko po možnosti upoštevati to željo. Podrobnosti se bodo pravočasno objavile. — Ob 18. uri zvečer predava g. doc. dr. Ivan Matko v mestnem kinu o tuberkulozi s posebnim ozirOm tia zdravljenje s solnčnimi žarki. —, Ob> 21. uri zvečer pa predava o alkoholizmu s posebnim ozirom na njegovo učinkovanje na živčevje g. dr. Jurečko r,Narodnem domu. "> . Matere se ponovno opozarjajo na predavanja in na posvetovalno uro g. dr. M. Ambrožiča v petek In v soboto, kjer bo razpravljal o zaščiti in oskrbi dojenčkov in dajal materam na njihova vprašanja in želje primarne nasvete 1 V petek ob 9. uri zvečer predava v mestnem kinu g. mestni fizik dr. Svab iz Celja o »muhi kot prenašalki kužnib bolezni*. Sokolstvo. o Okrasite Sokolski vlak.1 V prijetnem jutranjem hladu bo v nedeljo brzel naš posebni vlak čez Ptujsko polje na župni zlet v Središče. Na vseh postajah bodo vstopali Sokoli in druge občinstvo, povsod nas bo pozdravljalo ljudstvo. Zato vabimo Sokolstvo kot občinstvo, da vzame vsakdo seboj nekaj zelenja, cvetlic ter narodne zastavice, da tudi zunaj okrasimo vlak, iz katerega se bodo razlegale naše vesele pasmi. o Župni zlet v Središče. Le kratek čas nas še loči od- zleta. Pripravljalna dela so končana, odseki so v polni, meri storili svojo dolžnost in v par dneh bomo dokončali težko delo, k! nam ga nalaga zlet. Telovadišče za 700 telovadb cev je zravnano in pripravljeno, telovadnica dozidana In pokrita, sedeži in ribune postavljene, za'zadostno množino jedil in toplo ter mrzlo pijačo Je joskrbljeno In ni nam treba posebej jovdarjati, da polagamo največjo važ-lost na točno postrežbo in zmerne cene, tako da bo v vsakem oziru ustreženo občinstvu, ki se v ogromnem Številu jripravlja ca zlet. Odkrito tekmovanje' vseh Središčanov, dS ugodijo željam gostov fin jim napravijo bivanje v Sre* iišču kar najprijetneje, ter zdrav dah, ki veje vedno v naprednem in narodnem trgu, vse to veže tisočera srca na Središče, in radujemo se, da bomo meli zopet priliko pozdraviti vse znanca in prijatelje, ki bodo od blicu in daleč prihiteli v našo sredo. V nedeljo se bo Središče odelo v praznična obleko in z odprtim srcem sprejelo vse, ki jih veže z nami sokolska misel t« do. .■ ■■ Sim J'A B~0 I? \o V Središče bode voril v nedeljo, fht 14. t. n. posebni vlak. Odhod iz Maribora ob 5. uri, odhod iz Središča ob 22*40 uri. Volaja je polovična proti tekam legitlmadie. Legitimacije se dobe v raznih trgovinah (ge. Zlata Brišnik, g. Franjo Majer itd.) Vsak iz letnik naj si pravočasno nabavi legitimacijo- Izkaznica velja tudi za redne potniške vlake v dneh 13. in 14; t. m. p Središče in nazaj. Zdravo! Predsedstvo M. S. Z. o Sokol Dravograd-Meža, društvo Muta-Vuzenica, priredi 28. avgusta svoj prvi javen nastop v Dravogradu. Opozarja se že sedaj vsa sosednja društva aa to prireditev, katere spored bo jako zanimiv, da se polnoštevilno udeleže prvega nastopa novo-ustanovljenega odteka na naši severni meji. o H. zlet reške sokolske župe v Baško. Sokolstvo se je na po Italijanih izpraznjenih delih našega Primorja počelo tako krasno razvijati, kakor se ni Se nikoli doslej. Posebno dobro napreduje na otoku Krku. Da pokaže moč na novo oživele Sokolske organizacije v Primorju je Reška sokolska župa priredila v nedeljo 31. pr. m. zlet v Baško, ki je nad vse sijajno uspel. Okupacija po Italijanih je naše primorsko ljudstvo le Še bolj okrepila v narodni zavednosti. o Prvi Sokolski zlet v Berlinu. One 31. julija se je vršil v Berlinu prvi .Sokolski zlet poljskih Sokolov v Nem-iiji. Zleta so se vdeležili tudi zastopniki Sokolov iz Poljske in Češkoslovaške. o Ljubljanski Sokol slavi na praznik 15. t. m. otvoritev svojega novega telovadišča na trgu Tabor. o Brežiški Sokol priredi v nedeljo, flne 14. t. m. v Brežicah na vrtu Narodnega doma javno telovadbo naraščaja, Banov in članic o Zlet celjskega okrožja se vrši v nedeljo 4. septembra v Šmarje pri Jelšah. earlu. —, So o Masarykcvih igrah. -Jahalni concours hippique. —- Plavalne tekme športnega tedna. — Razpis cestne dirke Ljubljana—Bled (50 km). ■ Športne vesti. — Razno. Kultura in umetnost. x Iz gledališke pisarne. Gledališka pisarna je strankam na razpolago vsak /dan od pol 10. do pol 12. uri ter od ,15. do 17. uri. Uprava slovenskega narodnega gledališča vabi vsa kulturna društva in sploh vsakogar, ki se zanima za gledališče, da izrazi pismeno ali ustmeno svoje želje glede bodoče sezone. x Založništvo »Planinskega koledarja" vljudno prosi, da vsi, ki še niso nakazali denar, to nemudoma store, da s tem omogočijo novo izdajo v 1.1922. — Vsi interesenti, ki hočejo v tem koledarju inserirati, naj se pismeno obrnejo »t založništvo, Maribor, Krekova ul. 5-1. x Vesna. Izšla je 2. številka z sledečo bogato vsebino: Beseda k programu. — C. Golar: Rožna pesem. — Ana Zieg-ioeerjeva: V pomladnem .večeru. — I, Vavpotič: Ivam Grohar — Napoleonova stoletnica. — Lidija Wisiakova (Naša balerina). — Boris Putjata: Dvoje aforizmov o gledališču. — Prof. Volavšek: Iz časov kolovratov, vretena in preslice. — Naše deeve. — C. Golar:’ Kjer so breze v rosnem srebni. — Zdenka Markovičeva: Sanje. — Modne sli-. >** 'ke — Arh; prof. IJado Kregar; Estetika ženske mode. — A. D. Legras: Modemi Babel. — Modne slike. — Našim malokom. Vida Jerajeva: Tri punčke. .—" Muha. Otroška šala. Na domačem jvarfcu. — Kongres gledaliških igralcev. .—- Nekaj ročnih' del — V kuhinji licejske gospodinjske šole. — Iz razsta ve v Mladiki. — Književna poročila. ; s Žetev bombaža v Ameriki. Leto Snija žetev bombaža v Ameriki je naj-dabša v zadnjih 26 letih, ter se ceni na okroglo 8,303.000 bala. To je najnižja številka izmed vseh žetev izza leta .1894. Vsled tega je tudi cena poskočila Gospodarstvo. Borza 10. avgusta. Zagreb: Berlin 207—207*50, Italija 731—734, London 611—612, NewYork 161—164, Pariz 1310—1315, Praga 208 do 209.00, Švica 2825—2840. Valute: Ameriški dolarji 159—162.50, avstrijske krone 18—J8.50, carski rublji IS‘00—20, češkoslovaške krone 225—0, francoski franki 0—1345, napoleond. 538—545, nemške marke 206—208-00, romunski leji 0—222, souvereigni 690—0, italij. lire 727—730, turške lire 660. Dunaj: Ameriški dolarji 1013—1017. nemške marke 1273—1279, angleški funti 3730—3500, francoski franki 8030 do 8070, italijanske lire 4440—4460, jugoslovanski dinarji 2438—2458, poljske marke 48.50—0, švicarski franki 17,195—17.245, češkoslovaške krone 1293—1299, madžarske krone 267.50 do 270.50. C uri h: Berlin 7.325, New York 594, London 21.71, Pariz 46.35, Milan 25.85, Praga 7.525, Budimpešta 1.50, Zagreb 3.60, Varšava 0*31, Dunaj 0‘65, avstrijske žigosane krone 0.57. trgovsliili in obrtnih’ zbornicah'', v Katerih se še niso zvršile, nemudoma izvršiti. - - g Omejitev od 70 na 80. Šport. : SK Korotan vabi svoje člane na <10, ki se vrši v petek dne 12. t. m. ob 20i uri v Narodnem domu. ,!i, Šport. Izšla je 32. številka s sledeč* vsebino: Plavalde tekme Ijubljan-f*e|* športnega kluba. — Ilirija : Rapid r«z. Dunaj; — Pomen zm8ge nad Francozi — Zenska olimpijada v Monte- Industrijske razmere v Rusiji. Razmere v ruski industriji se dan za dnem slabšajo. »Ekonomičeskaja Žizm« poroča, da se nahaja v petrolejskem področju v okolici Bakuo samo še §40 petrolejskih vrelcev v pogonu, .med tem, ko jih jo bilo v začetku nacionalizacije 1518. V rudnikih se voda dviga vedno više, ker ni delavskih nioči, ki bi jo redno odstranjevale. Po informacijah istega lista pada produkcija v vseh rudnikih, v enih man je, v drugih več. V južni Rusiji so razen treh (tovarn ustavila delo vsa večja industrijska podjetja. Za letošnje leto se predvidevajo še nadaljtfe omejitve produkcije. V centralni Rusiji se je skrajšala delavna, doba. V Petrogradu so ustavile obratovanje najvažnejšp tvomice, (n. pr. Putlova), med tem ko ostale delajo samo šo v skrajno omejenem obsegu. Leta .1920.znaša produkcija litega železa cele Rusi je 6,100.000 pudov, to je komaj 2 in pol odstotka prodvojne produkcije. Hudi leta 1921 se ne bo pridelalo več kot 10 milijonov pudov, kar bi bilo 4 odstotke predvojne produkcije. V 10 petrograjskih’ tvorni eah težke industrije je padlo število kvalificiranih delavcev v času od januarja do aprila t. 1. za 10 odstotkov, v drugih tovarnah pa je še slabše. Skupno število delavcev je znašalo januarja, 12.039, februarja 11.959, marca 12,018, aprila pa samo še 11.223. O iagledn industrije piše omenjeni list: Razvoj industrije v bodočih mesecih bo omejen samo na najvažnejša in zdrava podjetja, ki bodo zamogla v službi države dosečiti dobre rezultate. V deželi se bodo pojavili lastniki raznih koncesij kot pijonirji in ustanovitelji velike industrije, mali industriji pa se bo dovolila privatna iniči jativa. Denacionalizacija male industrije bo izvedljiva samo na ta način, da. bo vlada dot ion a podjetja dala v najem delavskim zadrugam, ali pa poedi-nim podjetnim osebam. parobrodnega profeicta na Donavi. Vsled sušo je voda v Donavi tako zelo padla, da se je moral omejiti parobrodni promet med Dunajem in Beogradom. Službo vrše samo mali parniki. .. - ,v'; v • g Omejitev poštnega prometa z Madžarsko. S 1'. septembrom se otvori poštni promet z Madžarsko. Promet bo odprt za pisma in zavoje do 20 kg teže. Poštnina, se bo računala po določilih mednarodne poštne konvencije. g Denarni promet z inozemstvom. Finančno ministrstvo je, kakor smo že poročali, dovolilo izvoz denarja (valut). Vsled tega bo tu ru^ na Poljskem. Poljska zbornica je sklenila, da se morajo vso zgradbe razen industrijskih zavarovati proti po' žaru najmanj za. dve tretjini svoje vrednost L Zgradbe, ki so posebno izpostavljene nevarnosti požara in one, ki so samo provizoričnega značaja, mora*, jo se zavarovati, za celoktipno vrednost Kalcor doznava zagrebška »Kiječ«', 'se namerava. ^ to uvesti tudi pri nas, Če tudi mogoče v malo manjšem obsegu.. •S®#8®8!®S|f*®9©«# Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. :; posluje ob nedeljah od %10—»/,1.1. flf* ' in ob četrtkih od %19_:‘/,20. ut# Glavni urednik: Radivoj Rehar.'v' Odgovorni nrednik: Rndolf Ozira. V! Mala oznanila. Vrtnar iiče službe. Gre tudi za hišnik*, kjer bi opravljal vsa vrtnarska dela. Naslov: Slovenska ulica St. 16, I. nadstr., št. 6, Maribor. 1140 Zadruga za splošno gostil* nlčarsko obrt v Mariboru potrebuje 4 učence. Oglasiti Ke je na Rotovškem trgu 2. li{2 ,3—4 Proda se vef. lesenih nabojev. Marib. tiskarna d d. * Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi c m ti St. 25 sei priporoča. 25. Pranje oblek in perila se vzame na dom. Stnneroajer-jeva ulica St/ 3. , Ali ste že kupili srečke Sokolske efektne Isterlje v Novemmestu? Žrebanje 20. avgusta t. I. - Glavni dobitek 60.000 K. Srečka 1 dinar. --i;{.•> -H, 1143 •;iV V I , f Enonadstropna hiša velikim gospodarskim poslopjem, 14 oralov rodovitne zemlje, gostilna s koncesijo. Oddaljeno 2> minut od postaje, iz '-t ari bora 2 nri hoda, leži ob državni cesti ter je od farne cerkve oddaljeno */« ure. Naslov *e izve upravnistvu. 1141 3—1 Najfinejši priporoča aiodro gaMco ... V> • ’1 žvepleno cvetjezavinogracie. i & Vino lastnega pridelka ll napolnjeno v buteljkah se po'ceni prod*.^',' ; Ig. Tischfer, Aleksandrova c. 19; g Produkcija premoga v Trbovljah. V zadnjem času je produkcija premoga nadikrilila produkcijo v predvojnem •času. To je za naš promet velike važ nosti, ker se večina tega premoga porabi na naših železnicah'. g Noto državno posojilo in'naša valuta. Našo petstomilijonsko posojilo je v inozemstvu napravilo ngodno razpoloženje in že vpliva na našo valnto. — Vpliven beograjski finančnik je izjavil napram nekemu novinarju, da bo posojilo zelo ugodno vplivalo na valuto, zlafiti ker so bodo velike svate tega posojila vi)o rabil e za splošno gospodarske investicije ter za izboljšanje javnega prometa. g Volitve v trgovskih zbomicaji. Mi. niafcrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da s& morajo volitve v vseh y'Vf K i najboljša hrana za otroke, «e zopet dobi pri Adolf Radi Aleksandrova cesta 1 6—H Singer Singer Singer iivalni stroji šivanke nadomestni deli Dobi s« nme * strojno olje. Velika poilljatev iz Amerike dospela. nail podružnici Singer šiv. stroji Bourne & Co, NswyorK podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10-Ugodni plačilni pogoji na obroke. 1 J*»Konzorcii Tabor-, Tisk«; Marlbgrsk« ^taM^TdTd.