Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. U. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Pros v g ta« S UredniHvo in uprava: Ljubljana, Frančiikanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po oeniku in dogovora, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.153. Telefon 4586 Ob začetku novega poslovnega leta Čakanje na izredno skupščino, ki naj bi se vršila 25. septembra, in pa znani odlok o prepovedi zborovanj, sta povzročila majhen zastoj naših zborovanj. Doslej! je začetek šolskega leta pomenjal tudi začetek nove poslovne dobe po učiteljskih društvih. Vsako leto so se občni zbori pričeli že v septembru in so bili tekom oktobra po večini že absol-virani, letos pa je bil preložen njihov začetek na konec oktobra. Čeprav je nastala precejšnja zakasnitev, vendar to ne bo vplivalo kvarno na društveno delovanje, ker bodo pač odbori pohiteli s polaganjem obračunov svojega dela v preteklem letu in z določanjem smernic za bodoče poslovanje. Kakšen pa bo obračun dosedanjega dela? Vsa učiteljska društva 'v Sloveniji so stala doslej strogo na stanovski liniji in se niso pustila premotiti niti po odkritih niti po zahrbtnih sovražnikih naše složnosti in naših enotnih pogledov na prizadevanje, delo in smer učiteljske organizacije. Prav ta složnost in enotnost društev je bila najkrepkejša opora sekciji pri njenem delu in prizadevanju za moralne in gmotne pravice učiteljskega stanu, odražala se je pa še posebej v mirnem in solidarnem nastopu slovenske delegacije na letošnji glavni skupščini. V onem nekvalificiranem izzivanju opozicije je ravno naša delegacija pokazala, da je dovzetna le za resno in stvarno delo, nikakor pa ni za brezplodna osebna razračunavanja, za katera prihaja iniciativa izven stanovskih vrst. In če pregledamo tudi ostalo delo in prizadevanje za interese učiteljskega stanu, tedaj lahko mirne duše trdimo: Naš obračun ne bo težak, sestaviti pa si moramo načrt za delo v prihodnjem letu. Letošnja glavna skupščina v Zagrebu nam je najjasnejši dokaz, kako nujno nam je potrebno varno čuvati še nadalje stanovsko smer v naših sreskih društvih. Le ta nam more tudi v bodočnosti ohraniti slogo in enotnost nastopanja ter nas s tem očuvati brezplodnih medsebojnih polemik, ki so le na škodo učiteljskega stanu. Pred očmi moramo imeti vedno le koristi učiteljstva kot celote in se izogibati vseh kvarnih zunanjih vplivov, ki bodo morda uveljavljali koristi posameznika — toda koristi celokupnega učiteljskega stanu pa nikoli. Zavedati se moramo, da je naša organizacija izven- in nadstrankarska in da moramo to njeno smer obdržati tudi v bodočnosti, čeprav bi se nam povzročale razne ovire. Vsak strankarski pojav v udruženju in še bolj pa strankarski vpliv naredi lahko silno veliko in dolgo časa nepopravljivo škodo. — Ako bodo društva tudi v bodoče vztrajala na stanovski liniji, tedaj nam ne bo delo za vitalne ineterese učiteljskega stanu povzročalo nikakih težkoč. Stalnost, ureditev perečega vprašanja naših prejemkov, ukinitev celibata, nastavitev vseh brezposelnih učiteljskih abiturientov, zadeva kontraktualnega učiteljstva, avtomatično' napredovanje itd., vse to so problemi za katerih pravično in pravilno rešitev se moramo zavzemati prav vsi, ker se tičejo nas vseh. Glavna pobuda in stalno naglašanje naših zahtev in potreb mora prihajati od članstva. Pri osnovnih edinicah, sreskih društvih, je edino mesto in tudi največ prilike za temeljito razpravljanje o naših težnjah in zahtevah, tam se najlaže in najučinkoviteje izražajo vse utemeljitve zahtev učiteljskega stanu. Ko bodo društva sestavljala svoje delovne programe za bodoče leto, morajo postaviti ta vprašanja na prvo mesto in oskrbeti za zborovanja tekom leta več primernih, krajših referatov, katerih naloga je, sprožiti po naših društvih resno razpravljanje o najbolj perečih naših zadevah in zahtevah. Ne zadostujejo predlogi: Sekcija naj poskrbi..., ampak vsak posamezni naš član in vsa sreska društva morajo skrbeti za čim večje in čim učinkovitejše informiranje javnosti o najbolj perečih vprašanjih šole in učiteljskega stanu. Premalo iniciativnosti, premalo aktivnega sodelovanja se še vedno opaža med našim članstvom, in ravno začetek novega -oslovnega leta je najlepša prilika za naglašanje potrebe aktiviziranja prav vsega članstva na konkretnih vprašanjih. Že na prvem zborovanju naj se določijo referenti in konferenti za posamezna navedena vprašanja, pritegne naj se čim več članstva k sodelovanju in s tem poživi delo in iniciativnost pri problemih, ki so za nas življenjskega pomena. Ne zamudimo nobene prilike v tekočem letu, kajti zavedati se moramo, da bomo le z vztrajnim delom in z neumornim prizadevanjem dosegli uspehe. Poleg vprašanj, ki zadevajo ves učiteljski stan, naj zavzema na programu vidno mesto tudi delo za ustanove učiteljske organizacije in za učiteljske gospodarske in socialne zadruge. Mladinsko matico, Učiteljsko tiskarno, Učiteljsko samopomoč, Samopomoč učiteljskih otrok ter učiteljske domove in hranilnice si je učiteljstvo samo osnovalo, ker je obstojala za to nujna potreba. Ne smemo torej pozabiti, da je naša največja moralna dolž- „Popotnik" in učiteljska organizacija Ob jubilejnem 60-letniku VSEBINA: Letošnje šolsko leto izide šestdeseti letnik »Popotnika«, časopisa za sodobno pedagogiko, ki ga izdaja naša organizacija. Poleg »Učiteljskega tovariša« je »Popotnik« veren drug vsega organiziranega učiteljstva, po njem pa posegajo radi tudi še mnogi drugi, ki se pečajo s sodobno pedagogiko. »Popotnik« je bil ob svojem rojstvu »list za šolo in dom« ter ni zavzemal strogo pedagoške smeri. Odločen je bil postati središče duševnega delovanja v blagor in omiko svojega naroda, v katerem se shajajo učeni in preprosti ljudje raznih stanov in razne starosti, da se eden od drugega tega uče, česar jim je v dosego njihovega duševnega in telesnega blagostanja potrebno. List je imel namen, zbirati mnogo poučnega, zanimivega in kratkočasnega berila, s katerim naj bi si pridobival vedno večji krog čitateljev. Že takoj prva številka »Popotnika« pa poudarja v svojem uvodniku, da bo prinašal »Popotnik« tudi pedagoške, didaktične razprave, katere naj služijo mlajšim učiteljem in tistim, ki se hočejo v svojem pedagoškem delu spopolnjevati, v spodbudne in poučne zglede. »Popotnik« si je nadel tudi nalogo, da bo priobčeval narodne pesmi, pravljice in pripovedke, da jih tako ohrani poznejšim rodovom. Že takoj iz prvih številk je razvidno, da se je časopis posebno oprijel svojega napovedanega načrta v točkah, ki zadevajo šolo. V tej dobi objavlja posebno veliko metodičnih učnih slik, ki so naročnikom učiteljem prav gotovo zelo uspešno služile pri njihovem delu v šoli. Res v veliki meri je »Popotnik« izpolnil obetanja, ki jih daje učiteljstvu v svojem drugem članku prve številke pod naslovom »Prijazna beseda učiteljem in drugim šolskim prijateljem«. Tu objavlja še prav posebno, da bo njegovo glavno načelo, poleg drugih za šolo in dom važnih stvari, še prav posebno gojiti enotno delovanje ljudskih učiteljev v slovenskih šolah. S tem se je »Popotnik« že postavil na stališče podpirati pedagoško, metodično in organizačno delo našega učiteljstva v borbi za razvoj slovenske šole in za utrditev učiteljskega stanu. Tako vidimo, da je »Popotnik« postal stanovsko učiteljsko glasilo za štajerski del slovenskega učiteljstva. Že prvo leto prinaša poleg drugih učiteljskih novic poročila o učiteljskih zborovanjih v Celju, Brežicah, Ptuju, Ormožu, Braslovčah in Kozjem. Z ozirom na naloge, ki si jih je nadel »Popotnik« že takoj začetkom svojega delovanja, je pridobil posebno pri učiteljstvu velikih simpatij, kar posebno pričajo dopisi, ki jih je prejemalo uredništvo »Popotnika« ob ustanovitvi lista. Tako piše učitelj iz Vranskega: Spodnještajerski učitelji imamo tedaj zopet svoj pedagogični list! Verjemite mi, blagi kolegi, da vsakega, s katerim sem še govoril o novi izdaji slovenskega šolskega lista, zelo veseli, da se zopet postavimo na svoje noge, da imamo pisan šolski list v slovenskem jeziku ... Torej ni bil »Popotnik« važen samo za šolstvo ter za povzdigo učiteljskega stanu, nego je imel svoj pomen tudi v narodnostnem oziru, kar je bilo gotovo posebno za Štajersko važno, kamor si je z vso silo tudi nemščina utirala pot. Značilen je tudi naslednji dopis učitelja iz štajerskega posavja, ki veli: »Ko bi Ti, dragi mi .Popotnik', vedel, kako je posavskim učiteljem in učiteljicam v srce segla novica, da bo z novim letom začel izhajati nov slovenski šolski list, in sicer v Celju, v tem malem, a zgodovinsko tako imenitnem mestu na Slovenskem! Kateregakoli sem vprašal: Kolega, ali se boš naročil na novi list? Vsak me je nekako očitajoče pogledal in radostno dejal, da se kaj takega že samo ob sebi razume. Še iste dni, ko se je ta nost, obdržati in dvigati ter spopolnjevati vse to, kar so naši predniki gradili z neizmernim idealizmom in velikansko požrtvovalnostjo. Krepiti nas mora zavest, da so te ustanove mnogim zelo neljube in bi najraje videli, da bi sploh ne obstojale. Zato se javlja stremljenje, škodovati jim za vsako ceno — ako le mogoče, jih tudi uničiti. Toda tudi ta stremljenja naših nasprotnikov se morajo povsem razbliniti in razpasti v nič pred odločnim nastopom vsega organiziranega učiteljstva, pripravljenega braniti vse, kar je njegovega. Vse namere, škodovati našim ustanovam, naj bodo bodrilo za še intenzivnejšo agitacijo za naše publikacije, za naše gospodarske in socialne ustanove. Pokažimo z vztrajnim delom in z največjo skrbjo za pro-speh vseh učiteljskih ustanov, da znamo in tudi moremo ohraniti in dvigniti to, kar smo si sami ustvarili. To bedi naša smer v bodočem poslovnem letu. novica ob Savi raznesla, so obljubili učitelji sevniški, rajhenburški, videmski, zdolski in pišečki, da se hočejo na naše slovensko glasilo nemudoma naročiti...« »Popotnik« svoje začrtane smeri ni opustil, zato pa je tudi imel vso oporo ravno v učiteljstvu, pa naj bo to pri sotrudnikih ali naročnikih. Krepko je zastopal interese šolstva in učiteljstva »Popotnik« vse do leta 1900. S svojim smotrnim pisanjem in objavljanjem učiteljskih dopisov, posebno glede učiteljske organizacije, je veliko pripomogel do tega, da so se učiteljske moči organizačno združevale ter da je leta 1888. prišlo do ustanovitve »Zaveze«. Z letom 1900. je pa »Popotnik« radi novih potreb, ki so med tem časom nastale, stopil pred učiteljsko javnost z novim programom. Pokazala se je namreč nujna potreba, da še delo porazdeli in, da se preosnujeta »Učiteljski Tovariš« in »Popotnik« v duhu novo nastalega položaja. Da bi bilo delo čim bolj osredotočeno1, se je že leta 1899. sklenilo, da naj postane »Popotnik« izključno le pedagoški in znanstveni list, »Učiteljski tovariš« pa naj postane šolsko - politični list in kot tak glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«. V zvezi s to odločbo je za novo leto 1900. »Popotnik« objavil svoj novi program, v katerem izraža med drugim tudi sledeče: »Popotnik« se bo odslej bavil osobito s teoretičnimi in praktičnimi pedagoškimi vprašanji s posebnim ozirom na šolsko prakso ter obenem seznanjal p. n. čitatelje z našim slovstvom sploh in s pedagoško literaurq posebej. Prinašal bo: I. Znanstvene razprave, in sicer: a) iz obče pedagogike, b) iz njenih pomožnih ved; vrh tega se bo včasih oziral tudi še c) na druge vede, v kolikor namreč pospešujejo splošno našo naobrazbo in se dotikajo šole in šolskih predmetov. II. Didaktične in metodične spise, učne slike. III. Književna poročila. IV. Razgled (po pedagoškem polju). Torej program je dovolj obširen. Da ga vestno izvajamo, v to hočemo zastaviti vse Ob začetku novega poslovnega leta. »Popotnik« in učiteljska organizacija. Masarykovi pogledi na šolo. Odkod si jemljejo legitimacijo? »Trboveljski slavček« v Bolgariji. Razpis potovalne ekskurzije v Bolgarijo. Več tovariške uvidevnosti. LISTEK: Dan štednje. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. naše sile. Vendar pa to ne zadostuje, kajti takega podjetja ena sama moč pri najboljši volji zmagati ne more. Treba je, da se zbere okoli nas vse zavedno slovensko učitelj stvo in da nam vrh tega priskočijo še nekateri srednješolski profesorji. Tedaj pa smo prepričani, da naš pedagoški in znanstveni list ne bo zaostajal za enakimi časopisi prvih kulturnih narodov. In če se potem nakloni listu tudi še gmotna podpora, se bo slovensko učitelj stvo lahko s ponosom oziralo na preosno-vani svoj »Popotnik«. V to pomozi Bog in resna volja slovenskega učiteljstva!« Tako.je bil »Popotnik« ustanovljen kot prvi slovenski pedagoški in znanstveni list ter se je v njem popularizirala v dolgem razdobju njegovega pedagoškega in znanstvenega delovanja marsikatera sodobna pedagoška misel in ideja. »Popotnik« je tekom let zbiral v svoj krog mnogoštevilne pedagoške praktike. Med njegove sotrudnike pa štejemo tudi slovenske pedagoške znanstvenike, ki so utirali in še utirajo pot sodobni pedagogiki v slovenskem šolstvu. Radi tega je popolnoma pravilno, da se ob šestdesetem letniku pedagoškega časopisa »Popotnika«, ki ga izdaja naša stanovska organizacija, spomnimo velikega dela, katero je bilo s tem časopisom dovršeno, pa najsi bo to iz organizačnega ali pedagoško znanstvenega vidika. Želimo, da bi »Popotnik« tudi v bodoče deloval v istem pravcu ter doprinašal dragocene prispevke k razvoju sodobnega slovenskega šolstva. Jelo Janežič. Masarykovi pogledi na iolo (Nadaljevanje in konec) IV. Učitelji in šola. V tem poglavju hočem navesti skoraj dobesedno, kakor jih je zapisal Čapek, Masary-kove misli in načela o učitelju in šoli. — Za časa Masarykove mladosti je bil vaški učitelj velik revež. Plačo je imel majhno, zato si je pomagal s pisarjenjem, s petjem pri pogrebih in s koledovanjem. Sodček nabranega vina mu je vrel vse leto za pečjo v šoli, ker ni imel kleti. Premožnejši kmetje so ga enačili z občinskim revežem, zato tudi pri otrocih njegova avtoriteta ni bila velika. Nagajali so mu na vso moč, on jim je pa vračal milo za drago: šiba je bila njegovo glavno in najučinkovitejše sredstvo. Tak zasužnjen učitelj ni imel samozavesti, zato tudi ni mogel vzgajati samostojnih in samozavestnih ljudi. Za dvig šolstva je potrebno dvoje: dvigniti je treba socialni nivo učitelja in njegovo izobrazbo. Razveseljivo je dejstvo, da danes učitelj stvo zahteva že akademsko izobrazbo. Pouk naj temelji na ljubezni in na poznanju doživljanja otrok, ki je bolj konkretno, kakor abstraktno; pouk naj bo nazoren in slikovit, čimbolj individualen in naj temelji na otrokovem poznanju okolja. Vobče bi bilo treba na vzgojo in pouk bolj misliti in za njo več žrtvovati. Otrok čuti v kakšnih odnosih žive med seboj odrasli. Kjer so ljudje odkriti in svobodnejši, tam so tudi otroci preprostejši in pogumnejši. Tudi to je vprašanje šole: Učitelj mora vcepljati otrokom demokratično svobodo in enakost, otroku mora postati tovariš. Njegova avtoriteta mora temeljiti na razliki starosti, na njegovi premoči v vseh stvareh znanja, prakse in značaja. Otrok pri nas se oddahne, ko zapusti šolo in vendar je spoznavanje, pomnoževanje znanja radost za zdravega otroka. To je zato, ker je pri nas učitelj birokrat. Ne bi se šel drsat z otroki, ker bi se bal da pade in izgubi s tem avtoriteto. Ustvarimo si več živahnosti in prisrčnosti, pa bomo imeli pravo demokracijo. Naj šola ne vzgaja samo individualno, ampak tudi za družbo, za demokracijo. Učitelji naj bodo demokrati, naj ne vzgajajo slepe pokornosti, temveč naj se poslužujejo zgleda. Med otroki in učitelji je kakor med uradniki in narodom prevelika oddaljenost in tujost. Ustvariti moramo prisrčnejše sodelova- nje, ki naj temelji na odgovornosti in spoštovanju. Vpliv šole ni samo didaktičen, ampak tudi nraven. Otrok izpregleda svojega učitelja, ali je surov, nepravičen, površen; vidi, kako se obnaša napram svojim starešinam; na pr. napram nadzorniku pri nadzorovanju, napram g. županu, g. dekanu — to vse ima vpliv na značaj in nravno prepričanje otrok. Tudi sošolci in sošolke vplivajo drug na drugega; dasi je ponekod uvedena koeduka-cija, tvorijo dečki in deklice vendarle dva ločena svetova. Velik* pomen za otroka so šolske zbirke in knjižnice. Važno je, da otrok spozna svoj domači kraj po rastlinah, kameninah in naga-čenih živalih. Pa to je vprašanje denarja: A dostikrat se denar ne zna pravilno uporabiti. Naši pisatelji ne razumejo otrokove duše, zato patetično polagajo na otrokova usta besede, ki jih otrok nikdar ne izgovarja. Urejeno šolstvo skrbi za vzgojo nenormalnih, manj nadarjenih in zanemarjenih otrok, dobra šola prihranja denar za zapore, bolnico in ubožnico. Dobra vzgoja in dobro poučevanje bi moralo biti čim najbolj individualno — to pa zahteva denarja! Socialno stanje otrok je tudi vprašanje šole. Otrok, ki doživljajo doma ne-prilike bede in nemorale staršev, ne more rešiti samo šola. To vprašanje se da rešiti samo socialnim potem. Tudi na otrokovo zdravje mislimo premalo, nalagati denar za higienične šole, igrišča je najbolj smotrna investicija. Poleg problema vzgoje se javlja problem didaktike, kako naj se uči. V sedanji dobi doživljamo krizo verstva. Svet pojmuje, da je vera samo za žene in otroke. A vendar je krščanstvo prvina duhovnega življenja in evropske kulture. Kdor ne pozna vsebine krščanstva, ne more razumeti evropske zgodovine in njenih uredb. Težava je le v tem, s kakšnega stališča naj se vrednotijo zgodovinska dejstva. Tako je poučevanje verstva in verska praksa še vedno nerešeno vprašanje šolske politike. — Smešno je dajati oceno od naučenih odgovorov iz katekizma. Kaj so ti odgovori »verstvo«? Govori se, da je vas nravno bolj zdrava kakor , mesto. Tega ne morem trditi: vas je moralno surovejša, mesto rafiniranejše. KONFEKCIJA PAULIN LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 1 nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek. Cenjenim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo. Ne vzgajajo samo starši in učitelji otrok, nego tudi obratno otroci starše in vzgojitelje. Ako odrasli otroka z ljubeznijo opazuje, se od njega mnogo nauči, tem več, čim prisrč-nejše in svobodnejše razmerje vlada med njimi. Predvsem moramo svoje otroke bolj ljubiti, ne z usti, ampak z dejanji; da se za nje bolj brigamo in več z njimi živimo. Cesto vidimo kako ta ali oni grabi denar, da bi pre-skrbel svoje otroke; toda v drugi, v tretji generaciji je denar razmetan in rodbina izumira. Skrbimo rajši za to, da bodo v rodbini zdravi, dostojni in samostojni ljudje. Šola naj tudi uči potrebo po umetnosti, naj bi jo krasile lepe slike in kipi. Tudi petje in goslanje naj se poučuje. Učitelji se pritožujejo, da je premalo časa, ker je preveč učne snovi. Izpopolnijo naj si metodo pouka, pa bo dovolj časa. Danes vplivajo na otroka radio, telefon, časopisi, kino; otroci potujejo več kakor včasih; vse to jih privlači in vzgaja. Koliko drugačna kakor je bila nekdaj, bi morala postati cerkev, njeno ozračje in pridiga, da bi privlačila otroke. Pa zopet sem pri verski krizi in njenem vplivnem vzroku. V vzgoji naših dečkov je premalo pospeševanja samostojnosti, samozavestnosti in poštenosti; vsa naša šola ne vzgaja poguma. Vzgaja ljudi, ki streme po udobnem kruhku, po penziji, ne vzgaja pa podjetnih pridobit-nikov. Spoznavanje brez zanimanja je mrtvo. Naloga šole ni samo učenje znanosti, ampak tudi da navaja učence k točnosti, pozornosti in metodičnosti: učiti je treba tako, da bodo učenci sami znali opazovati prirodo in življenje ter da bodo mogli pravilno reševati velike in male naloge, kadar koli trčijo nanje. Pri nas se samo pridiguje: v cerkvi, v šoli, v skupščini, v časopisih. Zato učenci podlegajo vplivom, ki jih učitelji niti ne opazijo. V Angliji nudijo šole manj splošnega znanja, zato pa bolj oblikujejo značaj. Šola je danes breme, učitelji tirani. Slabši učenci postanejo strahopetci, krepkejši pa uporniki. Šola ima zdaj druge naloge kakor stara avstrijska, ki je vzgajala birokrate. Naši mladi ljudje padajo iz ekstrema v ekstrem. V tem vidim težnjo, da se popravi, kar smo v stoletjih zamudili. Dobro je, da se oziramo v tujino, napačno pa bi bilo podcenjevati sebe. Tudi mali narodi so ustvarili mnogo kulturnih vrednot. Starši in učitelji bi morali paziti kaj privlači, zanima otroke. Danes imamo dovolj raznovrstnih šol, da se vsakdo odloči po zmožnostih in veselju. Ni samo pisar gospod, vzgajajmo gospodarje, obrtnike in podjetnike! Naši izobraženci na deželi vzdihujejo, da propadajo radi tesnih vaških zadev. Tega je kriva njihova udobnost, ker hočejo biti kulturni samo v velikomestnih kavarnah. Lev je lev, tudi v kletki ne postane osel. Masarykov odnos do kmeta prikazuje po-menek in sodba o Tolstem. Tolstoj se iz prijateljstva do kmetstva pokmeti; čika, pije in pljuje ko mužik, a pusti kmete v siromaštvu, neznanju in zaostalosti. Masarykova ljubezen do kmeta se javlja v zahtevi, da je treba dvigniti kmetov duševni nivo, mu izboljšati socialno stanje in povečati proizvodnjo. Masa-rykovo je načelo: ne k nižjemu se ponižati, nego nižjega dvigniti. Krasno govori o ženi, a tudi v zakonu in v ljubezni vidi višji smoter: žena ne živi samo za moža, mož ne samo za ženo, oba morata iskati božje zakone in jih uresničevati... Izjavlja: Moj socializem je ljubezen do bližnjega. Enakosti ni, diferenciacija je napredek. Ljubezen do domovine je tiha. Ne potrebujemo duhovne ravnodušnosti, ampak žive vere v nekaj višjega, vznesenega, večnega. V politiki sem videl orodje, cilj je bil verski in nravni. Denar je sredstvo, ne cilj. Metoda mora biti popolnoma stvarna, razumska, realistična, ali cilj, lepota, koncepcija, to je večna pesem. Masaryk je pokazal pota slovanskim rodovom: Cilj naj bo nravni, pota pa razumska. V svoj program je vključil vse narodno življenje. V svoji očiščenosti bo vzor še mnogih generacij. V tem je tudi njegova najvišja vrednost in slava. Duje Budak. Odkod si Jemljejo legitimacijo? V oktobrski številki mladinskega lista »Naš dan« je, bil priložen letak, ki se glasi: Tovariš! Tovarišica! Na svoji redni seji, dne 1. oktobra 1.1., je uredniški odbor sklenil sledeče: »Naš dan« bo izhajal odslej vsakega prvega v mesecu do incl. maja meseca, v juliju pa prejmejo naročniki tri knjige. Uredništvo je prejelo za knjige že več rokopisov. Odločitev bo padla do meseca aprila, ko bodo vsi rokopisi pregledani in ocenjeni od članov uredniškega odbora. Po poročilu uprave ima »Naš dan« v tekočem letu doslej 3800 naročnikov. Da se je število naročnikov dvignilo, je predvsem zasluga naših tovarišev in tovarišic z dežele, kjer si »Naš dan« bolj in bolj utira pot. Z ozirom na to, da vodijo »Naš dan« izključno podeželski učitelji in je torej list podeželskega učiteljstva — apelirajo podpisani na svoje tovariše, ki dele z njimi vso težo življenjskih razmer podeželskega učiteljstva, da naš trud še bolj podpro in pripomorejo s tem »Našemu dnevu« do še večje naklade. Naj bi ss glasilo naše geslo: učitelji z dežele, ki preživljamo po vaseh in trgih mnogo težje dni od onih v mestu, bomo v prvi vrsti podprli »Naš dan«! Uredniški odbor je sklenil preusmeriti »Naš dan« našim podeželskim razmeram primerno. Poleg pripovednih spisov bo prinašal tudi več poučnega gradiva, ki ga bo zlasti na deželi vsak tovariš s pridom uporabljal pri pouku. »Naš dan« se mora zaradi nizke naklade boriti za svoj obstanek. Kdor primerja opremo lista z drugimi mladinskimi listi, bo priznal, da le-ta zahteva od izdajateljev mnogo žrtev. Uredniški odbor dela popolnoma brezplačno. Poskrbeli bomo, da bo postal »Naš dan« list naši podeželski mladini primeren; — da pa nam bo to mogoče, naj tovariši podpro naše stremljenje. Še je čas, da dvignemo naklado — z naklado se bo dvignila tudi vsebina in obseg lista. Tovariško pozdravljeni! Za uredniški odbor: Baltesar Viljem, Rodič Justina, Milkovič Adam. Vsakemu listu priznavamo polno pravico do reklame in bi tudi na to reklamo ne reagirali, da so podpisniki člani uredniškega odbora ostali v tistih mejah, ki jih more tudi vsaka dostojna reklama upoštevati in si poleg tega niso prisvojili legitimacije, ki jim ne gre. Stvar okusa je, ali si hoče povišati list število naročnikov s svojo kvaliteto ali s koketiranjem s podeželskim učiteljstvom in s sklicevanjem na težo njegovih življenjskih razmer, ki jih z njim deli tudi uredniški odbor. Za nas znači to le že tolikokrat v teku let ponesrečeni poizkus delitve učiteljstva v mestno in podeželsko. Učiteljski stan je mnogo prezrel, da bi mu mogle take geslice vzeti njegovo enotno učiteljsko orientacijo. Naravnost žaljivo za vse učiteljistvo, predvsem pa za ono, na katero je v prvi vrsti naslovljen letak, je, da se skuša na tako prozoren način podtakniti list učiteljstvu, ki ni dalo nikake iniciative za njegovo ustanovitev niti ni pri njej sodelovalo. Neumljivo nam je tudi, kako pride trojica učiteljev do tega, da docela privaten list, ki ga slučajno ureja uredniški odbor obstoječ iz učiteljev, proglaša za učiteljski. Kdo daje uredniškemu odboru pravico za to? Proglašanje učiteljskih ustanov more vršiti le učiteljstvo samo na zborovanjih sreskih učiteljskih društev in na banovinskih skupščinah. Tako je slovensko učiteljstvo že ustanovilo svoj mladinski list »Naš rod«. Razen tega noben drug mladinski list in tudi ne »Naš dan« ni učiteljski. »Naš rod« pa ni učiteljski samo, ker ga ureja učitelj, marveč predvsem, ker ga izdaja učiteljstvo v svoji organizaciji in ker učiteljstvo na svojih zborovanjih in skupščinah vedno neposredno nanj lahko vpliva in o njem odloča. Naš odgovor objavljamo zgolj zato, ker ne moremo dopustiti, da bi se za reklamo na tak način izposojala firma »učiteljskega« lista. Trboveljski slaviek" v Bolgariji 99 Zopet je doživelo delo učiteljstva splošno oddbravanje in zopet je bil doprinešen dokaz o pravilnosti naših stremljenj. »Vaše delo — delo učiteljstva — je pravilno ter bo prineslo ogromne koristi bodočim generacijam.« To sta podčrtala sofijski župan in njegov pomočnik, ko sta sprejela zastopnike Trboveljskih slavčkov. V splošnem vrvežu zadnjih dni je skoraj neopaženo odpotoval Trboveljski ¡slavček na koncertno turnejo. Povabljen je bil od vodstva II. balkanskega kongresa za zaščito dece v Beogradu, da priredi na čast gostom koncert v Beogradu. Istočasno se je odzval vabilu bolgarskega učiteljstva, posebno sofijskih učiteljic, in pričel s pripravami za koncerte v Sofiji in Perniku. Vse skupaj bi kmalu padlo v vodo. Iz Beograda je došlo sporočilo, da se vsi zanimajo samo za mednarodne dogodke in da ni pričakovati lepega obiska koncerta. Slavček je telegrafično odpovedal vse prireditve. Drugi dan je došla nova brzojavka, ki navaja, da vodstvo II. balkanskega kongresa želi, da priredi Slavček koncert. T. :.■>. a.1 Razumljivo je torej, da smo z nestrpnostjo čakali, kdaj bomo stopili na bolgarska tla, da se prepričamo, kaj je resnica. Ugotoviti moramo, da so bile vse govorice pretirane in da so sprejeli Slavčke tako prisrčno, lepo in razkošno, da nihče ne bi mogel tega pričakovati. Že v Dragomanu. obmejni postaji Bolgarije, so čakali zastopniki p. z. sofijskih učiteljic: gospa Georgijeva, Ivanova, Vitanova in dirigent g. Krum Bojadžijev. G. Georgijeva je izpregovorila prvo dobrodošlico Slavčkom, ko stopajo na bolgarska tla. Vsi gosti so bili okiteni s šopki in bolgarskimi državnimi trobojnicami. Sofijske učiteljice ne morejo pozabiti lepih dni, ki so jih preživele ob gostovanju v Sloveniji. Poudarjale so, da niso nikdar pričakovale take gostoljubnosti, ki je bila neprisiljeno nudena od slovenskega učiteljstva. Izjavile so, da tako ne sprejema samo tovariš tovariša, temveč brat brata. Mi smo jih opozorili na to, da takrat ni bilo mogoče pokazati še drugih krajev naše domovine. Povabili smo jih, naj drugo leto zopet pridejo, da se bodo prepričale, da bodo povsod tako prisrčno sprejete kot so bile v Ljubljani, Škofji Loki in Trbovljah. Izjavile so željo, da si še podrobneje ogledajo Slovenijo. Pot do Sofije je hitro minula. Tu nas je čakalo novo presenečenje. Krasen sprejem z grmadami cvetja, godbo in številnimi pozdravnimi govori. Govorili so zastopniki: prosvetnega sojuza (zveze, v kateri so včlanjeni vsi nastavljenci ministrstva prosvete) P. z. sofijskih učiteljic, mestne občine, jugoslovanskega poslaništva, bolgarsko-jugoslovanske lige in končno učenka III. mešč. šole, ki je v prisrčnih besedah pozdravila male brate in sestre iz Jugoslavije. Tu naj bo tudi omenjeno, da so na večih mestih pozdravljali Slavčke z govori sofijski učenci. Ti govori niso bili sestavljeni v šoli. Vsi učenci so dobili nalogo, naj sestavijo govore. Najboljši so pa nastopili. S kolodvora se je razvil krasen sprevod do III. meščanske šole. Na čelu sprevoda je korakala in neumorno igrala godba na pihala, sestavljena iz učencev III. meščanske šole. (V Bolgariji imajo pogosto šole svoje godbe. Vsaka šola pa ima svoj marš, ki ga igra godba ali pa pojejo učenci ob slavnostnih prilikah.) Ostali učenci so obkrožili Slavčke in korakali z njimi. Ko smo prišli mimo carjevega dvora, so učenci vzkliknili trikrat »ura«. Sledil je sprejem na III. meščanski šoli, razdelitev Slavčkov po družinah in kosilo. Zopet se je izkazalo sofijsko učiteljstvo. Organizacija po-seta je bila brezhibna. ; k «. •♦.Ti. ■•• : i v V ft >.V • Na III. mešč. šoli imajo tudi krasno razstavo, ki nazorno prikazuje razvoj človeštva in razvoj bolgarske države. Taka razstava je sijajen pripomoček za zgodovinski pouk. Slavčki so priredili v Sofiji tri koncerte; večernega, v krasni dvorani »Bolgarija«, dopoldanskega za šolsko mladino in še enega za učenke I. dekliške gimnazije. Vsi koncerti so bili krasno obiskani in je bilo izvajanje Slav-čka sprejeto z največjim odobravanjem. Moram pa podčrtati, da je mnogo pripomogla k temu g. Vitanova, ki je pred izvajanjem obrazložila vsako pesem po vsebinski in mu-zikalni strani. V teku 4 dnevnega bivanja v Sofiji, so si Slavčki v spremstvu tamkajšnjega učiteljstva ogledali mnoge zanimivosti. Povsod so bili predmet pozornosti in povsod so jih ljubeznivo sprejemali. (Dalje sledi.) —t Menda še do danes niste naročili knjige Emil Adamič, ki stane 125 din. Plačate jo iahko v mesečnih obrokih. Ne sme biti učiteljice (-a) brez te knjige moža našega stanu in največjega slovenskega skladatelja. Ta knjiga spada v vsako knjižnico. Spoštujmo svoje velike ljudi! —t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča glasbenim učiteljem in goslarskim učencem Karla Pahorja ICO slovenskih narodnih pesmi za dvoje gosli. Razpis potovalne ekskurzije v Bolgarijo Ekskurzijski odsek »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino v Ljubljani« bo organiziral v letošnjih počitnicah med 15. in 30. julijem potovalno ekskurzijo v Bolgarijo. Proga potovanja: Ljubljana—Beograd— Niš—Caribrod—Sofija—'Pleven—Gornja Ore-hovica—Trnovo—Gornja Orehovica—Varna — (s parnikom) Burgas—Plovdiv—Sofija—Caribrod—Niš—Beograd—Ljubljana. Program potovanja: 15. julija: ob 20,00 odhod z brzovlakom iz Ljubljane, 6b 6,35 prihod v Beograd, ob 11,00 odhod iz Beograda z brzovlakom, ob 15,38 prihod v Niš, ob 17,35 odhod z osebnim vlakom za Sofijo, ob 23,45 prihod v Sofijo — prenočišče. 16. julija: Dopoldne ogled Sofije — muzeji: etnografski, arheološki, vojni — cerkve: Aleksander Nevski, Sv. Nedelja, ruska cerkvica — botanični in zoološki vrt — zvečer eventualno obisk predstave v državnem ali Coope-rativnem gledališču — prenočišče. 17. julija: Dopoldne prosto — popoldne izlet z avtobusi v okolico Sofije — Bankja, Bojana, Gornja Banja, ali Knjaževo — zvečer povratek v Sofijo — po večerji prosto. 18. julija: Ob 8,25 odhod iz Sofije z brzovlakom, ob 12,23 prihod v Pleven, ob 12,29 odhod iz Plevna, ob 14,34 prihod v Gornjo Orehovico, ob 14,48 odhod iz Gornje Orehovice, ob 15,11 prihod v Trnovo — popoldne ogled mesta in znamenitosti — prenočišče. 19 .julija: Dopoldne ogled Trnova — popoldne izlet z avtobusi v manastir Preobra-ženskij in ostalo okolico — po večerji prosto. 20. julija: Ob 5,21 odhod iz Trnova, 6b 5,45 prihod v Gornjo Orehovico, ob 6,15 odhod za Varno. ot> 13,10 prihod v Varno — popoldne ogled mesta — prenočišče. 21. julija: Dopoldne kopanje v Črnem morju — popoldne izlet na kraljev dvor — Sv. Konstantin — zvečer prosto v Varni. 22. julija: Ob 8,00 odhod s parnikom za Burgas, ob 13,50 prihod v Burgas — ogled mesta — prenočišče. 23. julija: Ob 10,20 odhod iz Burgasa za Plovdiv. ob 17,08 prihod v Plovdiv — prenočišče. 24. julija: Dopoldne ogled Plovdiva, ob 17,18 odhod iz Plovdiva. ob 21,20 prihod v Sofijo — prenočišče. 25. julija: V Sofiji prosto — eventualno izlet z avtobusom v Manastir Rila (celodneven). Ob 20,25 odhod za Caribrod in Niš. 26. julija: Ob 0,35 prihod v Niš. ob 1,09 odhod iz Niša, ob 6,20 prihod v Beograd, ob 9,25 odhod iz Beograda, ob 20,20 prihod v Ljubljano. Cena ekskurziji, v kateri je vračunana vožnja z brzovlakom od Ljubljane in nazaj, vožnja s parnikom po Črnem morju, hrana, stanovanje, izleti z avtobusi, je 1600 din. Prijave za ekskurzijo sprejema Ekskurzijski odsek JUU za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. Celotno vsoto 1600 din mora vsak prijavljenec poravnati do 1. julija 1939. Eventualne utemeljene odjave se bodo upoštevale do 10. julija 1939. in se bodo od vplačanega zneska odračunali samo efektivni stroški. Prijavljenci lahko vplačajo gornjo vsoto v mesečnih obrokih a 200 din od novembra t. 1. dalje. Kdor želi v obrokih plačevati, naj sporoči, da mu dostavimo položnice. Vsi oni, ki nameravajo potovati, morajo takoj poslati prijave, ki so obvezne, da moremo ekskurzijo organizirati. Šuligoj je pridirkal v Ljubljano. Z novimi brzojavkami so bile stare preklicane. Vendar ie ta izmenjava neugodno vplivala na obiske koncertov, ker ni bilo časa za podrobno agitacijo. V Beogradu so imeli Slavčki 3 koncerte: slavnostni koncert, koncert za šolsko mladino, ki je bil izredno slabo obiskan, kar je znak, da v beograjskem učiteljstvu nimamo mnogo podpornikov (to vemo že iz glavne skupščine), in koncerta za gramofonske plošče za radio Beograd. Kar dosti tekanja je bilo za teh par dni. Toda napor je bil manjši zaradi tega, ker so imeli Slavčki udobno bivališče v Učiteljskem domu v Beogradu, kjer jim je bil z nasveti in dejanji vedno na razpolago tov. Dimnik. Beograjski koncert, ki je bil izključno slovenski, je prenašal tudi radio Beograd in je bilo prav lepo ves koncert čuti v Ljubljani. Le tov. Dimnik in Srečko Kumar, bivši dirigent UPZ, sta spremila male Slavčke k vlaku za pot v Bolgarijo. Potrebno je bilo dovolj trdnosti, da je vodstvo turneje ostalo Ved tovariške uvidevnosti pri svojem namenu. i)" \v; 1 fi. s-i J t .M V> ». ■ v * • " Višje organizirane šole so ideal vsega učiteljstva. Toda idealne niso. Ze desetletja se pojavlja praksa, ki postavlja v dokaj čudno iuč vse one velike in lepe besede o tovarištvu, vzajemnem sodelovanju, o medsebojnem upoštevanju učiteljstva in — na kupe podobnih krilatic. Leto za letom se ponekod na prvi učiteljski konferenci vodijo žolčne borbe in drobne intrige, kdo bo dobil boljši razred, kdo bo drugemu odrinil več ur; potiho se poizveduje, kateri oddelek bo najhrž treba supli-rati, itd., itd. Vsak upravitelj ljubi mir med svojimi podrejenimi. Zato energičnejši preseka gor-dijski vozel tako, da razredniki vsako leto prestopajo v višji razred. Drugi, ki želi ostati objektiven, si pomaga z rangom. Cim višji po rangu, 'tem lepši razred. Nekaka samoodločba učiteljstva po vzorcu iz svetovne politike. Najmlajšemu po rangu ni treba naporno izbirati. Obstoji še tretja možnost: sistem spe- cialistov za poedina šolska leta. Trden sistem kot fevdalizem! Četrta specialiteta pa je: razdeljevanje razredov po odnosu. Tudi simpatičen sistem! Le upajmo, da ne prepogost! Sedaj si pa predstavljajmo novinca, ki ga doleti ali drugi, tretji ali četrti sistem in pobere ostanek. Po par letih čakanja je dobil dnevničarsko ali pripravniško mesto. Priprave, mnogo dele s samim seboj, opazovanje šolskega miljeja in vzdušja, študij otroka, oživljenje šolske teorije v vsakdanje življenje; posla dovolj in preveč. Pa se dogodi, da odrine tovariš z vzporednice mladiča, ki je komaj nastopil novo mesto, nekaj slabših učencev in jih zamenja lepo potihoma z boljšimi. Prizadeta žrtev zamenjave sploh ne opazi. Po par mesecih prizadevanja in neuspehov pa ugotavlja revež sVoje vzgojiteljske in učiteljske nesposobnosti in obračunava s svojo pedagoško vestjo. Pošteno in prav hi pa bilo, da bi njegov dobri nesebični tovariš ugotovil pasivno bilan- co svojega značaja. Zakoni odkritega in znosnega družabnega odnosa med ljudmi veljajo tudi za narodne vzgojitelje. Vsakdo ve, da je mlad človek elastičnej-ši in bolje prenese napore, a brezvestno je, da bi starejši tovariši prevalili vse težje breme na mlajše rame. Ko že tako radi govorimo o notranji disciplini slovenskega učiteljstva, upoštevajmo še ta — dovolj krivičen in netovariški — ne-dostatek in ga kar brez jeze in hrupa odstranimo! —ai— Splošne vesti PRVI ČLANI LJUBLJANSKE AKADEMIJE V imenu Nj. Vel. kralja so z ukazom kr. namestnikov na predlog prosvetnega ministra imenovani v akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani za prve redne člane: v filozofsko-zgodovinskem oddelku redni prof. bogoslovne fakultete v p. dr. Aleš Uše-ničnik; redni profesorji fil. fakultete v Ljubljani dr. Rajko Nahiigal, dr. Franc Kidrič, dr. Milko Kos in dr. Franc Ramovž; v pravnem oddelku: poslanik v p. dr. Leonid Pitamic ter redni profesorji pravne fakultete v Ljubljani dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek, dr. Janko Polec, dr. Rado Kušej; v matematično - prirodoslovnem oddelku: redni profesor teh. fakultete dr. Rihard Zupančič, profesor fil. fakultete dr. Josip Pie-melj in redni prof. filozof, fakultete dr. Jovan Hadži; v umetniškem oddelku: književnik Oton Župančič, akad. slikar Matija jama. književnik Franc Finžgar, prof. arh. Jože Plečnik in akad. slikar Rihard Jakopič. — Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 6. do 14. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki(-ce): Bagar Helena, Ber-toncelj Julijana, Blažič Andrej, Brus Boris, Eržen Eleonora Gal Vladimir, Galof Danijela, Grabeljšek Marija, Grošelj Valerija. Gruden Marija, Hude Bogomila, Jenko Lidija, Je-sih Slava, Kochl Zlatica, Kočevar Marija, Križaj Ivana, Hohorič Jožefa, Povše Franjo. Pu-gelj Terezija, Sosič Albina, Strehovec Ivan, Sturz Doroteja, Sušnik Magdalena, Šurla Marija, Vaupot Viktor. SOCIALNI PROBLEMI SLOVENSKE VASI Današnji številki »Učiteljskega tovariša« je priložen prospekt knjige »Socialni problemi slovenske vasi«. Že iz prospekta samega je razvidno, da bo obravnavala knjiga najbolj pereče probleme naše vasi, zato je skoraj odveč, opozarjati zlasti vse podeželsko učiteljstvo še posebe na to važno in prepotrebno publikacijo. Ce to kljub temu storimo, izpolnjujemo s tem samo svojo dolžnost, da ne pustimo učiteljstva brez opozorila ob tako važnem kulturnem delu. Za naročnike, ki se prijavijo vsaj v številu do 25 preko svojih stanovskih organizacij, se bo dobila knjiga za polovično ceno, t. j. za 20 din, in to za 300 strani velikega formata. Zato vabimo vse tovariše, da izkoristijo to izredno ugodnost in se naroče na knjigo po dopisnici na JUU, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani — odsek za »Učiteljski pokret«. Odsek bo dostavil skupno vsa naročila in poskrbel po izidu knjige za takojšno dostavitev vsakemu posameznemu naročniku. V to svrho uporabite priloženo naročilnico, 20 din pa pošljite na naš naslov, in sicer na naš čekovni račun št. 11.153 z opombo »Za soc. probl. slov. vasi«. UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI Bliža se čas, ko bomo na svečan način obhajali dvajsetletnico obstoja naše kraljevine Jugoslavije. Učiteljstvo že sedaj zbira in išče gradivo za čim dostojnejšo proslavo ve-lepomembnega dne. Tovariši in tovarišice — Učiteljski dom v Ljubljani ima na zalogi še nekaj brošuric »Praznik zedinjenja«, kjer najdete polno pestrega gradiva za najmlajše kakor za odraslejšo mladino. Brošurica stane 4 din. Ako želite, da bo proslava 1. decembra na vaši šoli na višku, pišite takoj na Učiteljski dom v Ljubljani, Žibertova ulica št. 27, da vam dostavi potrebno število brošuric, plačljive po položnici. — Vodnikova družba bo letos izdala povest »Tretji rod«, ki jo je spisal Lojze Zupane. Ta povest je zanimiv donesek k psihologiji našega kmečkega človeka. Prvi iz Gre-benčevega rodu, je iz nič začel. Drugi je postal imovit gospodar na ponosni Grebenčevi-ni. Tretji, povojni