Posamezna številka RM 0,15
Uprava KJagenfurt, Poatfach 115 / Uredništvo v Klagrenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
44.__Krainburg, 6. junija 1942.	,	Letu 2.
Brkanske izgube:
¥14 dneh Sieieial
Po Britancih posliušeno izltrcanle v Rokavsltem preiivn zavrnjeno - 22 sovražnih ol(lopnjal(ov uničenih pri iirajevnih bojih v severni Afriiti
Oberkommando der Wehrmacht je 4. junija objavilo:
Na vzhodni fronti ni nobenih večjih bojnih dejanj.
V severni Afriki je sovražnik v krajevnih bojih izgubil 22 oklopnjakov, 7 topov in večje število ujetnikov. Skupine nemškega in italijanskega zračnega orožja 80 bombardirale železniške naprave in taborišča čet v prostoru pri Capuzzo.
Na obrežju Rokavskega preliva so se slabe britanske čete poskušale izkrcati, a jih je nemška obrežna obramba zavrnila. Nekaj ujetnikov in orožja je ostalo v naših rokah.
Pri zračnih bojih v ozemlju Rokavskega preliva je sovražnik včeraj izgubil 24 letal.
MITTELUNDISCHES MEER.
Tobruk- ,

K novim t eik i m bojem v Se« verni Afriki..
(Kartendienst Zander.)'
Močnejše sile bojnih letal so v noči na 4. gunij bombardirale britansko pomorsko oporišče Poole na angleški južni obali.
Britanska letala so v zadnji noči bombardirala obmestje Bremena in mesto samo pretežno z zažigalnimi bombami. Nočni
lovci in protiletalsko topništvo eo sestrelili 10 izmed napadajočih bombnikov.
V času od 21. maja do 2. junija je bri-tanAko zračno orožje izgubilo 318 letal; od teh so 41 sestrelile edinice vojne mornarice. V istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 51 lastnih letal.
52. oddelek lovskega zračnega brodovja je dne 1. junija javil svojo 2000. zračno zmago.
Hauptmann Mlincheberg je dne 2. junija izvojeval svojo 80., Oberleutnant Marseille dne 2. junija v severni Afriki svojo 70. do 75 zračno zmago.
Torpedi zmagujejo nad ladjedelnicami
Lizbona, 5. junija. Dejanja nemških in zavezniških podmornic, ki jim ni primera, popolnoma priznava portugalski vladni časopis »Diorio da mancha«. »V tem gigantskem boju med ladjedelnicami USA in nemškimi, italijanskimi ter japonskimi torpedi je doslej ostal torpedo zmagoslaven« pravi list v obširnem uvodniku. >Ni izgleda, da bi se položaj v izvestnem času spremenil. Samo po angleškem priznanju«, tako nadaljuje portugalski list, »je bilo v marcu in aprilu potopljenih okoli 1.6 milijonov brt. To je ravno toliko, kot so v Ameriki in Angliji v celem preteklem letu zgradili trgovskih ladij. Ce bi se tudi v tem letu produkcija zvišala, vendar ni pričakovati, da bi Amerika v propagandi razširjene produkcijske Številke dosegla. Doslej so se vse ameri« ške naznanitve in napovedi o zgradnji tankov, letal in ladij v USA izkazale kot laž. Tudi ameriško zaščitno spremstvo ni možno, ker ameriška in angleška mornarica ni tako močna. Plovbeni problem je za demokracije želo kočljiv. Ni .liti misliti, da bi se to v doglednem času kaj zboljšalo.
Srarllo iluziionisto]
Senzacionaina priznanja v Londonu in Wasiiingtonu
Berlin, 5. junija. D očim Ohurchill in Roosevelt še zmerom poskušata, da z ilu« zijami zabrišeta vtis katastrofalnih pora. gov na vseh bojiščih, jih bolj in bolj njih lastni vojašiki izvedenci, ki se ne marajo udeleževati tega smešnega propagandnega hrupa, sta vi j a jo na laž.
Istočasno, ko se Churchill v neikem go« voru usti z napadam na Koln in ga slavi kot velikanko angleško zmago, govori an« gleSki major Oliver Steward v londonski poročevalski službi o pri tem zadobljenih težkih izgubah in izračuna, da bi Anglija pri nadaljevanju teh napadov v enem me« Beou zgubila 1320 letal ,torej izgubo, ki bi je produJccija ne zmogla nadoknaditi. Nato zopet pusti Roosevelt admirala Lauda iz« javiti, da bo ladijska produkcija v ameri« Skdh ladjedelnicah potopitve, povzročene po nemških podmornicah, kmalu preikašala. Laud je izjavil ,da je že danes v načrtu prav Velik program zgradmje ladij, ki ne bo kril samo potreb za časa vojne, ampak tudi po vojni. To hvalisanje Lauda pa je ovrzeno istočasno 8 stvarnimi člankom v »New York Herald Tribune«, ki ugotavlja ravno nasprotno.
Oddaljenosti ubijajo USA
Ravno izvajanja Sullivama v »New York Herald Tribune« so tako jaana in pmpri« čevakui, da morajo na umetno raggrete glave T USA vplivali kot mnrel tul.
Sullivan označuje katastrofalni položaj Jaetnega brodovja kot glavno oviro za voj«


r	"	:
^ ^ Ш



Iz velike pomladanske bitke okrog Charkowa Krađschiitzen neke skupine oklopnjakov so prevzeli varstvo, vtem ko preko bojnih poljan prihajajo že cela krdela ujetnikov.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Herber, Sch., M.)
USA brodovja, ki jih mora v tej vojmi iz« polniti, so neizmerno velike. Ce pomislimo na izpostavljene pozicije, ki jih iz vojaških razlogov moramo oskrbovati, je samo moči ugotoviti; da sedanja oskrbovalna mreža Ameiiike prepleta ves avet.
Ti doka&i kažejo celo kolobocijo upanj in razočaranj umetno najpravljenih iluzij« sklh slik, ki jim zopet stoje nasproti stvarne ugotovitve mož, ki še niso s^bili ra«
zuma. Kažejo na ničnost vojnih načrtov in nevtzdržnost ratapoloženja med ljudstvom v sovražnih državah, ki padajo iz visokih va« lov upanj zopet brezobzirno v nižave. Je zelo dvomljivo, če bo ta v lastni deželi po« vzročena živčna vojna kaj doprinesla k te« mu, da se uresničijo tako srčno zaželeni produkcijski upi bodisi z oairom na ladje bodisi z ozirom na letala. Nasprotje je verjetnejše.
Fiihrer kot vojskoTodja
ne operacije. Amerika da je svoje čete raztresla po celem svetu ,one da stoje na Islandu, Severni Irski, na različnih zapad« nih otokih, so postavljene po severni obali severne Amerike, v Avstrildji, Novi Kale« doniji in na drugih točkah Pacifika. Ako jih hočemo vzdržati sposobne za boj, bi morale biti vse zmerom in redoma oekr« bovane z ladjami. Tisoči milj pa ločijo te čete od oeHtrtxxvalnih baz. Poleg tegra so USA primorane, da podpirajo tuje narode, tako Anglijo, Sovjete, Kitajsko in druge. Poleg tega morajo USA opravljati prevoze v lastne posesti, n. pr. na Hawai, v panam« sko ozemlje in na Alaeko, ki jih morajo samo morskim potem oskrbovati. Naloge
Po zanogoelavnl uničevalni bitki pri Char-kovm bodo sledeča Izvajanja zelo zantmivej.
S tem, da je Fiihrer svetovno vojno eam kot vojak v sprednjih bojnih vrstah doživel, pozna kot nobeden drug psihologijo vojaka. Pozna njegove ekrM, pozna njegove potrebe. Ve za njegove želje. Ve, kaj je za navadnega vojaka tam apredaj praktično, ve pa tudi, zakaj on začuden zmajuje z glavo.
S temi besedami je Redchsroarschail GBrlng orisal bistvene poteze, ki ndso nič manj značilne za vojskovodetvo našega Fiihrerja In vrhovnega poveljnika vojne sile, kot vae du-Sevno-atvarlteljeke funkcije, ki izhajajo iz njegove avet obsegajoče genialnosti. Kajti današnji način vojskovanja in teža žrtev, ki jih mora prenašati i vojak 1 cel narod, zahteva notranji odnos med voditeljem in podrejenim, kot je bil v vojskah devetnajstega stoletja le pogojno potreben, a je pomanjkanje istega v svetovni vojni 1914/18 Imelo najtežje posledice.
Temeljni pogoj teike povezanosti se pokaže Iz dejstva, da se je to vojno kot življenjsko nujnost našega naroda jasno spoznalo. O njegovih ciljih ni dvoma in v FUhrerju vteleSena enotnost državnika in vojskovodje zagotavlja harmonijo sil v najvišjem vojnem vodstvu, ki se kot reka zaupanja naravno In nujno razliva naivzdol.
Kdor pa teliva zaupanje, mora eam v sebe zaupati. Kako je FHlhrer do tega prišel, je nekoč sledeče povedal: »Ta ali oni se čudi mojemu velikemu zaupanju v samega sebe. Nato lahko le to odgovorim, da eem si to samoza-upanje pridobil na bojnem polju. V teh štirih
IVova japonska ofnnziva na inlnem Kilajskem
Strateško važen kral zavzet - Trlle klini v notranjo Kitajsko zabiti
Bem, 5. junija, Japonci so, kot mora Cungking potrditi, začeli iz ozemlja Kantona v južno Kitajsko z akcijo, ki se je je Cangkajšek že nekaj dni bal. Japonski na-pad gre v treh kolonah. Kot prvi uspeh so že javila japonska poročila zasedbo strateško važnega kraja Cunghwa na reki Kie-chiu, 75 kilometrov severovzhodno od Kan. tona. Po kitajskih četah bramjeno oporišče so Japonci zavzeli v naskoku.
S to novo japonsko akcijo je premikanje ж oborožitev prometnih in dovoznih sredstev notranje Kitajske stopilo v ostrejšo obliko. Dopolnjuje namreč prodor v južno-zapadni provinci Ceklang, ki je po prizna-
nju Cungkinga zelo uspešen. V Cungkingu se boje pred vsem, da je glavni namen tega prodora železnica, ki pelje na sever. Poleg tega so s tem ogrožene tudi armade generala Juhannmusa v provinci Kwangtung.
OČividno poskuša japonsko vojno vodstvo, s tem, da zabije nove kline med no« tranjekitajake dovome ceste, gospodarsko podvezanost Cungking-Kitajske še povečati, ki je od zunanjega sveta, IzvzemSi dveh karavanskih poti v Sovjetsko Rusijo, po-, polnoma odrezana. Vedno se ponavljajoči klici Cengkajfieka na pomoč, naelovljeni na Washington, kažejo, s kakim nemirom pričakujejo v Cungkingu nadaljnjega razvoja ) Številni japonskih akcij.
letih nisem nikdar niti za trenutek imel prepričanja aH celo moreče zavesti, da bi nae kateri koli sovražnik mogel prekositi.«
Temu spoznanju navadnega voj'aica se je v tej vojni priključil nov občutek moči: vojsko-vodska uveljavitev v zgodovinsko edinstveni vrati zmag napram celemu svetu sovražnikov. Kako bi bilo sicer razumljivo, da se je 19. decembra 1941. FUhrer mogel odločiti, da poleg neStevllnIh državniških nalog In vodstva celokupne vojne sile, prevzame še neposredno vrhovno poveljstvo čez celo vojsko. »Ponosen sem nato,« tako je rekel, FUhrer v onih dneh, »da v tem trenutku povežem svoje ime z vodstvom tega dela vojne sile, ko velja premagati težko krizo In prevzeti odgovornost, ki jo za-more nositi samo en sam mož«. Da je bila ta kriza premagana In spremenjena v zmago nemškega orožja, se bo nekoč v zgodovini morda kot najpomembnejše vojno delo ocenilo, da Je moglo biti izvršeno vse to po enem vojskovodji, kateri se — da uporabljamo besede Schieffena — zaveda pomoči in varstva višje sdle.
Ree je, da to vojskovodetvo ni Izšlo Iz visoke šole Generalštaba. Pravi genij pride po poteh, ki leže vstran od človeške logike. Na*-vzlic temu ne more genij stopiti na površje kot tak, če ni razvil v sebi znanstvenih podlag, ki so pač nepogrešljive, da se jih zamore pokazati človeštvu,
FUhrer pa Ima genij In strokovno znanje v taki meri v sebi združeno, da je vsak začuden, ki Ima priložnost, da se sam prepriča o tem. Ni polja vojne znanosti, na katerem ne bi bil podkovan In da se ne M zamogel razumeti s strokovnjakom. Se več: povsod tam, kjer gre za resnično odločilne probleme, sega njegovo znanje tako globoko, da prihaja do stvaritelj-Sklh prasll. Zaradi tega so njegove mlsH in domlsleki ravno tako presenetljivi kot orlarl-nalnl.
Kako si Je FUhrer to znanje pridobil In v dolgih nočnih urah doprtnjeval, je naznačil v svoji knjigi »Meln Kampf«. To je' »umetnost branja«, o kateri piše: »Poznam ljudi, ki neizmerno veliko »berejo«, knjigo za knjigo, črko za črko in ki jih navzlic temu ne morem označiti kot zelo načltane. Posedujejo seveda neizmerno znanje, toda njih možgani ne razumejo ničesar In ne morejo izvesti razdelitve In regletrature tega vase sprejetega materiala. Manjka jim umetnost, da v knjigi ločijo važno od nevažnega, da obdržp "pknj v glavi za.zmerom, drugo pa, Ce mogoče niti ne vi-đijo, vsekakor pa, da tega ne vlačijo • seboj kot nepotreben balamt.«
Ta način študija je za vse samouke značilen. NI se ga moči priučiti, ker ne gre (Nadaljevanje -na 2. straol.)]
stran 2. — Stev. 44,
KARAWANKEN BOib
Sobota, 6. Junija 1942.
Canterburyjn se motit poiračuje
Težke sovjetske izgube - V 12 dneh 610 sovletskHi letal uničenih - 34 britanskih letal sestreljenih pri poskusih prileteti
Oberkommando der Webrmacht je due 3. juaija objavilo;
V srednjem odseku vzhodne fronte so krajevni napadi imeli za uspeh uničenje obkoljenih sovražnih sil. Sovražnik je v teh bojih izgubil nad 1500 mrtvih, 2000 ujetnikov, 54 topov, 287 granatnih metalcev in strojnic, tri oklopne bojne vozove In štiri letala. Nenaden sovražni napad proti odseku neke divizije je izpod-
Canterbury*
letala iz nekoga sovjetekega konvoja poto« pdla neko petrolejsko ladjo s 3000 brt.
V	murmanskem pristanišču so etrmoglavci z bombami težkega kalibra zadeli šest velikih tovornih in prevoznih ladij.
V	času od 21. maja do 1. junija so so-vjeti izgubili 610 letal. Od teh je bilo 496 sestreljenih v zračnih bojih, 74 po obrambnem topništvu in 14 po skupinah vojske, ostanek pa uničen na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 53 lastnih letal.
V	severni Afriki boji Se trajajo.
Mesto Canterbury je bilo tudi v pretekli
noči bombardirano z razstrelnimi bombami
težkega in najtežjega kalibra in z deset-tisoči zažigalnih bomb.
Pri sunkih lovcev na obrežje Rokavske-ga preliva in poletih posameznih britan. skih bomihnikov, ki so se skrivali za oblaki, v zapadno ozemlje Reicha je sovražnik te« kom včerajšnjega dneva z obrambo lovcev in mornariškega topništva izgubil 20 le« tal. Mi pogrešamo eno svojih letal.
Britansko zračno orožje je v noči na 3. junij podvzelo več motilnih napadov proti več krajem zapadne Nemčije. Na« stale so večje požarne škode, predvsem na stanovanjskih četrtih in na javnih poslop« jih, zlasti v Duisburgu. Nočni lovci in protiletalsko topaiištvo so sestrelili 14 izmed napadajočih bombnikov. Britanska propaganda navaja kot uspeh zračnega napada na. Koln 20.000 mrtvih. Temu naproti je ugotoviti, da je bilo obžalovati kot žrtve tega napada 200 mrtvih.
I ZRCiMO ČASA I
Fiihrer je podelil Oberfeldweblu Leo« poldu Steinbatz, letalskemu vodniku v nekem oddelku zračnega lovskega brodovja Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzee (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa).
Oddelek lovskega zračnega brodovja Udet je te dni dosegel, kakor je bilo že objavljeno, svojo 2000. zračno zmago. Reichsmarschall je temu slavnemu oddelku brodovja, ki se je odlično obnesel na mnogih frontah, daljnopisno izrekel svojo zahvalo in svoje priznanje za ta bojniški uspeh. Vrhovni poveljinik zrač« nega orožja je osebno ocenil službo vseh letalcev tega oddelka brodovja, ki se ne strašijo smrti, in njih napadalni duh.
Deseta kampanija 100. gorskega lovske« ga polka je pri zadnji zbirki za Deutsche« Rotes Kreuz podarila visok znesek 3.105.50 RM. Ta visoka zbirka najboljše dokazuje priznanje čet za delovanje, ki ga vrši Deut« sches Rotes Kreuz.
V ponedeljek dopoldne so v pariSkiK predmestjih Colombes in Gennevilliers pokopali trupla 50 žrtev zračnih napadov. Tem slovesnostim je prisostvoval tudi zastopnik maršala Petaina, V sredo so imeli pogrebne slovesnosti v drugih pariških predmetjih za ostalimi žrtvami britanskega zračnega napada.
Sredi težkih bojev, ki jih vodi hrabri finski narod zoper svojega starega sovražnika in izzivalca, svetovnega sovražnika, boljševizem, je obhajal osvoboditelj Finske in ustanovitelj finske oborožene sile Gene-ralfeldmarschall Freiherr Carl Gustav Emil Mannerheim, v četrtek, 4, junija, svoj 75. rojstni dan,
Windsorski vojvoda, ki je bil kot znano svoj čas odrinjen za generalnega guvernerja Bahame, je moral sedaj svoje bivanje v Washingtonu na hitro prekiniti, ker je medtem v Nassauu, glavnem mestu Bahama -otočja, izbruhnila ustaja.
Angleška križarka »Trinidad«, 8000 ton težka, je po angleškem priznanju potopljena. Je to ena najmodernejših angleških lahkih križark. Ladja je nastopila službo šele leta 1940. Oborožena je bila z dvanast 15.2 cm, osem 10.2 cm in osem 4 cm topovi ter je imela Sest torpednih lansirnih cevi veli-koeti 53.3 cm v pregibljlvih trovrstnih skupinah na krovu, Križarka je bila poleg tega oborožena še s tremi krovnimi letali in napravo za metanje letal.
Mali slovar NSDAP
HJ = HtlerjicreTid
EDM =Bjnd Deutscher Madel.
Reichsjugendfiihrer: Arthur Axmann
Hitlerjugend (HJ), ki je bila ustvarjena v bojnih letih nacionalnosocialistič« nega pokreta in je zrasla v letih izgradnje v novem Redchu, je Izraz hotenja in nasta« janja naraščajoče generacije. Vtem ko sa je malo krdelce starih Hitlerjungen skup« no z bojevniki pokreta borilo za uresni« čenje ciljev nacionalnega socializma in ni poznalo nobenih drugih nalog, kakor da se izkaže v tem boju kot pravi mož, je HJ po prevzemu oblasti (30. I. 1933) prevzela ve« liko dolžnost, da uvede celokupno nemško mladino v nacionalno socialistični svetovni nazor. Poleg političnega vzgojnega dela, ki ga mora opravljati HJ, ima še nalogo, da telesno usposobi nemško mladino. Ta naj se nauči biti pokorna in držati se discip« line, na drugi strani pa se naj z vzgojnim delom HJ že ustvari temelj za pravo vod« stvo. Ko se nemški mladenič in nemško dekle pozneje predlagata za sprejem v stranko, morata biti notranje že utrjena nacionalna socialista. — Hitlerjugend naj svojo nalogo reši ob tesnem sodelovanju s starši in šolo. Velika in sveta sta volilo onih, ki so padli v boju za ta Reich, in ob« veza, ki jo je dobila Hitlerjugend e tem, da nosi Fiihrerjevo ime! — Hitlerjugend se .zaveda te svoje obveznosti, spozna svojo nalogo in jo bo izpolnila v zaupanju na našega FUhrerja Adolfa Hitlerja! Vodja vae Hitlerjugend je Reichsjugendfiihrer NSDAP Parteigenosse Axmann. Hitler* jugend je pristojna za vsa vprašanja п^ал dine. V zvezd z ustreznimd službenimi mesti stranke obravnava vsa vprašanja, ki se tičejo moške mladine v starosti od 10 do 18 let in ženske mladine od 10 do 21 let. Službena dolžnost v Hitlerjugend odnosno v Bund Deutscher Madel (BDM) je lahko sprejet vsak nemški deček in vsaka nem* ška deklica, ki sta arijskega pokolenja, brez podedovane bolezni, vredna ia aposobna.	i

Bombardirano mesto Canterbury na obrežju R o k av s k e g & preliva,
(Kartendienst Zander M.)
letel ob visokih izgubah. Nad 400 mrtvih je obležalo na bojišču.
V	severnem frontnem odseku še trajajo silni krajevni boji v močvirnem evetu Wolchowa. Z lastnimi napadi so bile odrezane važne sovražne preArbovalne proge. Sovražnikovi protinapadi so se izjalovili, pri čemer }e bilo ob sodelovanju strmoglavcev razbitih 32 sovjetskih oklop-njakav.
V	vodovjih črnega morja so bojna
V	24 urah 39 britanskih ielal sestreljenih
V	severni Afriid je uničena britansita situpina sil - Bombni napad na Ipswich
Oberkommando der Webrmacht je dne 2. junija objavilo:
Na vzhodu so le krajevna bojna dejanja.
Pri napadih strmoglavcev na pristaniške naprave v Jokongi in Murmansku je bila neka tovorna ladja srednje velikosti tako težko zaideta, da se jo mora smatrati za imičemo. V boju pri Charkowuje pa«
del, kakor je bilo med tem ugotovljeno, tudi vrhovni poveljnik 6. sovjetske armade,
generalmajor Gorodajansky.
V	severni Afriki je bila v napadu nemških in italjanelkih čet proti trdnjavsko izgrajenemu položaju obkoljena in uničena neka skupina britanskih sil. Pripeljali smo 3000 ujetnikov, med temi nekega brigad-
Churchill krošnjari z mrtvimi!
Masni morilec prispeva sokrivcu Stalinu
Berlin, 5. junija. Churchilli, ki ima dvom« Ijivo čast, da je Iznašel zračno vojno zoper neoboroženo civilno prebivalstvo, nima s svojim nesramnim napadom na KSln Se zadosti. Pred V30 javnostjo se hvali s to sramoto in cinjčno pretirava namišljene »uspehe«. Pravi, da je angleški napad na renako metropolo zahteval 20.000 smrtnih žrtev.
Kot ugotavlja vojno poročilo, je angleški napad na K61n dejansko zahteval 200 smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Ta žrtev je za prizadeto mesto zadoeti težka, in ni tr^ba zmanjševati žrtev in gorja stolnega mesta ob Rheinu.
Toda Churchillu tega ni dovolj, on potrebuje številk in dokazov, da iztrebi nemški narod.
Zato sedaj krošnjari z mrtvimi. 20.000 pomor jenih nemških žena in otrok!
To je darilo za krvnikP v Moskvi in celo
Fiihrer kol vojskovodia
(NadaJjevanje s 1. strani.)
tukaj za mehaničen postopek. Tudi ga ni označiti za delo v navadnem smislu, ker ne gre za navadno vtepanje v glavo, ampak za zadovoljitev globlje želje po znanju. Stvaritelj-eklm ljudem prihajajo sami od sebe problemi, M jim jih je treba za njih razvoj. Obstoji globoka zveza med njihovo vsprejemno zmožnostjo, nj hovlm spominom in njihovimi bodočimi nalogami.
Nadaljnje izhodlfiče za znanje in predvsem za praktično uporabo je živahna FUhrerjeva zmožnost predstavljanja. Teorija, ki se ga dotakne, se spremeni v njem v živo snov. Njegovo slikovito miSljemje Je skrivnost njegove sprejemne zmožnosti kot tudi učinkovitosti njegovega govora. Za vsak problem ima pri rokah paralele, ki novost pokažejo v ДиС1 znanih dejstev.
Končno se ne sme prezreti, da ima FUhrer v vprašanjih veHkega vojskovanja »ргаЗмо«, čez kakorSno razen njega nihče ne razpolaga. Cisto navadno radi tega ne, ker ee samo pri njem stekajo niti, ki dopuSčaJo celokupen pogled na bletvo In nujnost te vojske. Tudi njegovi nalvlšji svetovalci vlddjo zmerom samo del celote.
Pa že vseeno bi bilo vse zn^anje brez vrednosti, 6e ne bi bilo zraslo na tleh junaške duSe, ki je ravno tako znak navadnega vojaka kot vojskovodjo.
V tem, da ima FUhrerjev vojaški genij tako izraai'to navadni vojaški temelj, je najgloblja fajeoet uepeha. če smo z nJim, nam je prihra-nejna skrb, ki jo je v letu 1806. Scharnhoret sledeče izrazil: »Začeli smo umetnost vojake višje ceniti kot vojaške vrline. To je bila poguba narodov vseh časov. Hralbrost, požrtvovalnost. stanovitnost 90 temelji neodvisnosti (Sg ^ te ne bi^e več nafie srce, pnM V %p 'enih trr-".€ Oberst D. O. Scherff
Ver' ■ ■ iiiul Ortii'k NS. (Iniivnrlag nnd Drurkorpl Kiiiiis.ii (liiilill., lilHKUiifiirt. — VerlHKsleitcr: Ur. IJmil Keitjnn. — Hauptschrlftlelter: Frledrlch НогзШапп. • Zarxelt 1st Anzeisrenliete Nr.l gilltig.
poceni, ker, hvala Bogu, obstoja samo v krvoločni fantaziji tega starega sleparja ob Temzi. Toda mi poznamo sedaj sanjske želje naših nasprotnikov in se bomo po tem ravnali.	\
Ncika mala občina v bolgarskem rhodop-^em pogorju je za Rommelove vojake v Afriki nabrala 40.000 levov, župan je v nemškem poslaništvu v Sofiji izročil denar te občine s pripombo: »Iz veselja in hva« ležnosti za junaštva nemških vojakov«.
Notranje bolgarsko ministrstvo je v neki okrožnici na vse žuipane objavilo sklep mi« nietrskega sveta, da ве vsi potepajoči se cigani pritegnejo k javnim delom.
nega generala. Dne 31. maja in dne 1. junija je bilo uničenih ali uplenjenih 101 oklopnjak, 124 topov, številna motoma vozila in velika količina drugega vojnega materiala.
Pri nekem izvidniškem poletu nad sovražnimi črtami je bilo sestreljeno letalo Generala der Panzertruppen C r u e w e 11 a, ki jg prišel v britansko ujetništvo.
V boju proti Veliki Britaniji je zračno orožje v zadnji noči brez lastnih izgub izvršilo težak napad na preskrboval-no pristanišče Ipswich na južnovzhodni angleški obali. Druga bojna letala so metala zopet bombe težkega kalibra na ozemlje mesta Canterbury.
Pri sunkih mešanih skupin britanskega zračnega orožja proti obrežju zasedenih za-padnih pokrajin je bilo včeraj zbitih na tla 18 letal, pri poletih posameznih oboroženih izvidniških letal v okoliš K o 1 n a pa eno britansko letalo.
Britanski bombniki so v noči na 2. junij napadli več krajev v zapadni Nemčiji, pred vsem stanovanjske četrti v Duisburgu in Oberhausenu. Pri obrambi teh, le proti civilnemu prebivalstvu naperjenih teroristi činih najpadov šo dosegli nočni lovci
in protiletalsko topništvo 37 odstrelov in mornariško topništvo 3 odstrele. S tem je britansiko zračno orožje pri svojih poletih v zasedena ozemlja in v ozemlje Reicha tekom včerajšnjega dne in \ minuli noči izgubilo 59 letal.
Oberfeldvvebel StrUning je v pretekli noči izvojeval svojo 15. in 16. zmago v nočnem lovu.
Snmncr Welles sledi WHsonu
še več kot Versailles - številke o potopitvah naj se pozabilo
Bem, 5, junija. Senator USA Summer Welles je zato, da amerikansko javnost odvrne od večnih potopitev, govoril o tem, kaj bi USA zahtevale, če bi v tej vojni zmagale. Dvomljivo je, da bi bila ameriška javnost z ozirom na dogodke ob ameriški obali na tovrstni odvmilni taktiki posebno navdušena. Vsekakor je pa taktika zelo podučna, ker razodeva svetu, kaj premišljujejo najožji sodslavci Rooaevelta. Kar je Summer Welles navajal kot »načrte za zboljšanje sveta«, ni nič drugega kot zelo slaba in na največjo oddaljenost sumljivo dišeča mešanica iz starih mazilnih doz Wilsona pomešana s frazami Roosevelta — vse pa zabe-Ijeno z nekaj zaprašenimi rečenicami iz izrazoslovja Litwinow-Finkelsteina.
»Brezobzirna razorožitev napadljivih narodov v času vojnega ^iremirja«, se glasi glavna zahteva Sumner Wellesa. Ta načrt nove izdaje Versaillesa bi rad še spopolnil z »mednarodno policijo«. Iz formacije te zahteve sledi, da si nadomestujoči zunanji minister USA predstavlja tako policijo pod izključnim vodstvom USA in z njo zvezanih držav, torej tudi boljševikov. Kako si želi Su/perversailleea, nam kaže nadaljna za« hteva, da morajo »zavezniški narodi« tvoriti središče svetovne organizacije, ki bodo postavile dokončne pogoje za pravičen in trajen mir. Kako naj bi ta »pravičen« mir izgledal, razodene Summer Welles par vrstic nato: »Pravičnost se mora neizprosno In brez odlašanja izvajati napram oeebaim in narodom, И so resnično odgovorni za sve* tovno katastrofo.« Ce Summer Welles potem pove, da mora biti pravično med narode pveta razdeljeno, kar svet producira, # tem
ne more nikomur prikriti, da s svojimi še drugimi zahtevami zasleduje nov podjarm« Ijevalni diktat.
Nemško-tarška kreditna konvenclia
Med nemško državo in Turčijo je bila v zvezi s pogajanji, ki so se vršila v letu 1939., ravnokar sklenjena pogodba, s katero se daje turški vladi znesek 100 milijonov Reichsmark na razpolago.
Ta kredit bo Turčija ukoristila za nakup vojnega materiala v Nemčiji. Da podpiše topogledne pogodbe, je prišla turška tehnična komisija v Berlin.
čangkajšek kliče znova na pomoč
Japonski na^pad na luko Sidney
Bern, 5. junija. Maršal Cangkajšek je tekom nekoliko dni znova zopet nujno pro. sil USA za pomoč. To pot je storil to po» torn radia, da opiše stisko, v katero je Cungkdng vsled ameriške in angleške ne« zmožnosti zašel, da bi japonski pohod v Burmi odbile. Ilitajska, ki jo on upravlja, izredno nujno potrebuje letal, tako je izja« vil Cangkajšek. V to evrho mu je treba pred vsem tankov In težkega topništva.
Ukrepi turške vlade, da se ugotovi in zavaruje nova letina ,зо bili po sklepu mi« n istrskega sveta razširjeni še s tem, da je zasežena vsa letošnja žitna setev v svoji celoti. Kmetje so zavezani, da ves žitni pridelek stavijo državi za nakup na razpolago. Za svojo uporabo zamorejo kmetje obdržati po 20 kg na vsako kmetijo ali družino in za vsak meseo.
Bobota, 6. junija 1942.
IZ DOMOVINE
Stran 3. — Stev. 44.
®T-Kriegsbepidi<ep Arthur Kemmerert
Utrdbe proti Angliji /
Velezgradbe iz jekla In betona
Oblaki se pode po nebu, dež nam tolče v obraz, stopamo skozi peadk in luže, ple-eamo čez ladijske vrvi in gore desk, mimo nemških delavcev v rjavi uniformi, ki pri» padajo Organiation Todt (OT) in še mimo velikega števila inozemskih delavcev, ki no« Bijo na rakavih bele trake z natisom:
Stal4 smo že ob mnogih velikih zgradbah OT, toda napram tem na Atlantiku se vse dosedanje skrije.
Že zahodna vojaška obrambna črta, West« wall, je tvorila dotlej še nepoznano trd« njavsko napravo. Obsegala je v globino 50 kilometrov več kot 22.000 utrdb vseh ve. likosti do najmočnejših oklopnih trdnjav. Westwall je zahteval 20% vseh stavbnih Babijačev za temeljna dela, 40% vseh be» tonskih strojev z vsebino preko 250 litrov in v^ kot 60% vseh v Reichu nahajajočih ee kompresorjev. V septembru 1938. se je vsak dan porabilo preko 10.000 ton cemen« ta in 14.000 ton gramoza vseh vrat, okoli 70.000 dbm lesa, proti koncu je dnevno vozilo preko 8000 železniških voz z mate« rialom proti zapadu. Okoli 4200 omnibusov je dnevno prevažalo akoro 200.000 delav cev, v celem je pa bilo pri Westwallu za« poRlenih okoli 350.000 delavcev.
V najkrajšem času so bile zrasle Btavbe iz tal ,kot jih nobena država na zemlji ne more pokazati. Ce je nekoč rekel FUhrer v svojem govoru: »Vncalkulirali smo vse možnosti,« razume vsak, kdor je stal ob stavbiščih ob Atlan« tiku, le predobro te besede. Tudi Amerika nas ne more več strašiti. Ne bo imela možnosti, da vdere v Evropo, kajti zapadna utrjena črta stoji danes ob Atlantiku. Stari bunkerji zapadne utrjene črte (Westwall) so že z njih samo navzočnostjo opravili svojo dolžnost, kar pa tu stoji je v posamez« ncstih še veliko mogočnejše ko stavbe za« padne utrjene črte.
Nenapadljivi bunkerji za podmornice
Stara »zapadna utrjena črta« (Westwall) je bila sestavljena iz cele vrste utrdb od švicarske meje pa do Severnega morja. Nova zapadna utrjena črta, čigar napadal« na in obrambna moč sega daleč v Atlantik, Ima druge naloge. Na obali Atlantika ni bilo treba napraviti povezan sistem oko« pcv zoper sovražno vojsko. Neizmerne vodne površine Atlantika tvorijo že same po sebi naravno zapreko. Zgradbe na po«
utrjen pas, ki je brez primere. Najprej je nastal ob Rokavskem prelivu ta velikanski obrambni sistem z bunkerji za podmornice, večnadstropnimi topniškimi postojankami, električnimi centralami, varnimi pred bom« bami, municijsikimi skladišči in podzemni« mi zaklonišči, z novimi cestami in železnicami ; kmalu pa tudi na drugih krajih. Med pomladjo in jesenjo 1&40. leta je bilo na glavnih odsekih Norveške 108.000 cbm ka= menja in zemlje razstreljene in 250.000 cbm skal in peska prevoženega, transportno delo je znašalo 7,5 milijonov tonskih kilo« metrov in več kot 7 kilometrov dolga je bila širina drug na drugega nanizanih novih bunkerjev in utrjenih zaklonišč.
8000 km dolga je sedaj nepremagljiva nemška morska fronta. Težke in najtežje baterije obvladajo obalo in široke morake površine. Železniški topovi čakajo za upo= rabo, kot neforoj srednjih in malih baterij za obrambo pred vojno mornarico in izkr. cavanji. Na globoko so posejane vmes ravno tako dobro maskirane obrambne po« stojanke za pešce in oporišča za protiletal« sko topništvo in lovsko letalstvo. Morsko in zračno izvidništvo brez odmora straži izpostavljene dele in zelo gibljivi, ponajveč motorizirani vojaški oddelki z močnimi oklepnimi formacijami tvorilo aktivni moment za obdržanje zasedene obale.
Kot i., pri mnogih drugih prilikah, se je Churchill varal tudi v tem, da bo kos podmornicam. Z znano nemško temeljitostjo so bile v nekai mesecih izgrajene sodobne podmorniške baze, ki so za so-.Tažne napade neobčutljive. Teh baz ni moči ne z moria in ne iz zraka razbiti. Ni jih moči napasti, kot naiutr^ei.ejše bunkerje zapadne utrjene črte. Nepregledne množine betona so bile v zadnjih mesecih uporabljene. V neizmernih množinah so bili predelani prod, pesek,
cement, železo in les. Železnica in tovorni avtomobili so dan in noč privažali material in požrešni mešalni stroji so neprestano mleli beton. Beton za atlantsko bitko. Podmornicam daje mir in varnost v njih oporiščih in
mm




wAwty	"m

Novo oporišče za podmornice v nastanku Vedno nove velike stavbe so napravljene kot streha za naše uspešne podmornice na obali Rokavshega preliva. Vedno nove kolone Organisation Todt so tukaj na dela, da pripravijo svojim tovarišem podmorniškega orožja varno oporišče.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Schwarz, AtL,
je bilo treba, da je bilo delo uspešno, toda najmlajša in najmodernejša utrjevalna or»

sovražnim napadom in je sedaj zgradi! tudi novo obrambno črto na Atlantiku, ki va» ruje Evropo pred vsako invazijo. Od Ro» kavskega preliva do Biskajškega zaliva вв vleče danes nepremagljiva črta bunkerjev, topniških postojank in mornariških baz, ki onemogočajo vsak sovražni napad in istočasno služijo za izhodišče za ofenzivne operacije nemške oborožene sile. To je v največji meri zasluga nemškega frontnega delavca, ki je v trdem dnevnem delu zgra« dil neminljive naprave iz železa in betona.
Atlantski branik stoji. Ta je porok Adolfu Hitlerju za prostost odločitve, da premaga vse sovražnike, on jim vsiljuje naš zakon dejavnosti še nadalje in oznanja svetu skujpno delo nemškega delavca, ki ga je ustvaril, in nemškega vojaka, ki ga čuva in brani.
GT.-Kriegsiberichter Arthur Keramerer
a j ■ v j i '# v
.^ V't
, %'»'"%#«* gwk. sW
Po vožnji proti sovražniku,
se uspešna podmornica vrača v nek bunker za podmornice, ki je zgrajena na atlantski obali.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Lysiak, Sch., Z.)
ganizacija sveta, OT, ki jo danes v celi Evropi pozna vsak pod tema dvema črkama in ki tudi v ostalem svetu vzbuja dbčudo« vanje, premaga vse te težave. Ce se je na eni strani moralo neizprosno boriti z vodo, so bila na drugi strani potrebna zemeljska dela, da se je ozemlje pripravilo za novi namen. Kakor je pač kazal teren, se je po> stopalo pri delu na način, ki je bil naj« smotrnejši.
Na ta način so nastale mogočne bastije iz žpleza in betona, ki že danes dajejo atlantskim pristaniščem svoj znak. Imajo vse potrebne tehnične naprave, kakor so pač potrebne za moderno podmorniško opo« rišče. Naši pomorščaki na podmornicah so z njimi zadovoljni in z vsem, kar so de« lavci OT tamkaj napravili. Nove baze bodo svoj namen izpolnile in doprinesle, da bo obroč okoli angleških otokov vedno ožji. Nemški frontni delavec je pa lahko pono« sen, da je s svojim delom bistveno pri« apeval k bitki na Atlantiku. On je v letih 1938/39 zgradil zapadno obrambno črto, ki je varovala nemško državo pred vsakim
Stotisoč Indijcev se upira
Egiptovska mladina v boju zoper Anglijo •
Lizbona, 5. junija. V severni Indiji je po ameriških poročilih iz NewDelhija nastal upor med Hurerani, sekto ,ki šteje okrog stotisoč ljudi. Angleške oblasti so progla« sile čez ves New«Delhiju podrejeni vojaški okraj izjemno stanje. Upornike vodi »sveti Pagaro«. Tega častijo po božje njegovi pri« vržene! ravno tako kot pred leti fakirja Ipija.
Oddajna postaja v arabščini, ki se naziv« Ije »oddajna postaja svobodnega Egipta« je v noči na torek pozvala egiptovsko mla«^ diino na boj zoper Anglijo.
250 ljudi zaprtili v ledenlcali
Bukarešta, 3. junija. Vedno nova razkritja boljševiških sramotnih dejanj pridejo na dan. Iz Odese umikajoči sovjeti so ne le številen vojni material, živila in žive živali, ampak tudi ranjence vrgli v morje. Vrh tega so zaprli v pristaniške ledenice 250 domnevno protiboljševiških oseb, da eo tam zmrznile.
Trdnjave naše ga stoletja Ogromne betonske utrdbe, zgrajene za zaščito nemške vojne mornarice, se dvigajo na mnogih točkah atlantskega obrežja »kot nepremagljive utrdbe 20. stoletja«. So to ^tani za podmornice, ki so varni proti bombam in ki so jih frontni delavci Organi-Todt naredili po načrtih vojne mornarice. Ti bodo imeli poseben pomen za
b^okađno bitko proti Angleški.
eameznih strateško važnih točkah, kjer se je delo kopičilo, so zato tem mogočnejše. Treba je bilo zgraditi bunkerje za naše (podmornice, ki tem malim sivim čolnom omogočajo, da tem intenzivnejše in uspeš« Dejše preiščejo vsak kvadrat atlantskega oceana, če niso kje kake sovražne ladje. 2e danes občutijo Angleži in Amerikanci ofenzivo naših podmornic, ki iaplovejo iz evojih oporišč na Atlantiku, ta moč pa bo z vedno novimi napravami nove obrambne ičrte le še večja.
Na vsej dolgi obalni fronti od Pirehejev ge je, gaWo 4eb до«
(OT-Kriegsberichter Clemens, Atl. Z.)
ladjedelniški delavec more, де oziraje se na zračne napade, na iz plovb proti sovražniku vrnivših se podmornicah izvršiti potrebna popravila in natančne preizkušnje. Noben teh malih čolnov, ki glodajo na življenj. Akem živcu Anglije, ne more biti po so. vražnikovem učinku uničen v svojem apo< rišču. Zato je skrbel v preteklih mesecih nemški frontni delavec, zato je v mrazu in dežju dan in noč neutrudno delal na stav« bišču, da je bilo to veliko delo završeno.
Zasluga frontnega delavca
V dolgih mesecih trdega dela eo bila


GroBadmiral Raeder na atlantski obali,
kamor je dospel, đ& si ogleda neko oporišče za podmornice. Na desni GroBadmirala je Admiral Donitz, poveljnik podmornic.
Ш« ##
Stran 4. — Stev. 44.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 6. junija 1942.
Radmannsdorf gradi
Zupan poroča o enoletni nemški mestni upravi
Pred kratkim je župan mesta Radmanns« dorf Josef B a b n i k poročal o svojem eno« letnem zaslužnem delovanju, ki je bilo zelo obširno in podu&io, poleg tega pa podal pregled o finančnem poslovanju mestne ob« čine v preteklem proračunskem letu. Upravno delo je obstojalo od prevzema ob« činskih poslov v glavnem v vidnem zna« men ju odločnega in nesebičnega dela za povzdig mesta. Z veseljem do dela in pod« jetnostjo se je uresničeval Korak za ko« rakom ne glede na vojno in gospodarske ovire bogati delovni program. Predvsem se je gledalo nato, da se zaostala dela in na« pate kratkoročno in hitro odpravijo. Iz« vršen a dela so bila kljub vsem težavam v hitrem tempu dokončana, ker je država denarno prispevala in tudi Landrat dal podporo.
V delu se nahajajoči načrt za pozidavo mesta ee bo izvršil po končani vojni. Na« mesto stare in neuporabljive se bo postavilo novo do 5 ton nosečo tehtnico. Zelo se iz zdravstvenih razlogov čuti pomanjkanje
mrliške veže s prostorom za raztelešen je, zaradi česar je v načrtu, da jo izgradijo. Nezadostno kanalizacijsko omrežje ee bo povečalo, in je en del istega že gotov. Grade ee nove ceste. Na olepšavo mesta ee polaga posebna pažnja. Lepi parki so nastali. Promenadne ceste so v izgradnji, grdi objekti so bili odstranjeni, olepševalna dela zadovoljivo napredujejo. Mračna šola
je zadobila lep izraz, notranja oprema je obnovljena, šolska ambulanca za preglede in zobozdravniško zdravljenje se bo v krat« kem izgotovila. Mestna Imjigama je v času trimesečnega obstanka imela razveseljiv dobiček.
Da se mladina telesno uri in krepi, je mestna občina pridobila potrebna zemljišča za napravo sodobnega športnega prostora. Tik pred otvoritvijo se naliaja asil, v ka« terem bo 15 starčkov brez skrbi živelo na svoja stara leta. Prostovoljna mestna po« žama bramba bo dobila še shrambo za orodje in novo vežbališče.
fius dem Hreise Krainburg
Krainburg. (Dober sporazum F a hrberei t s C h aft s 1ei tunge s prevoznimi podjetji.) V veliki ob« činski sejni dvorani se je pred kratkim vr« šilo zborovanje vseh v krainburškem okrožju delujočih vozačev in transportnih podjetnikov.
Krainburg. (P o ž a r.) Na posestvu znanega raznaSalca Karntner Zeitung in Ka-rawanken Bote Gros Bartholomilus-a je pred nekaj dnevi izbruhnil ogenj, ki se je
IVSKOV im Hreise Krainbnrg
Deset Zborovanj bivših bojcvniltov
Pred nedavnim je bilo v okrožju Krainburg deaet dobro obiskanih zborovanj bivših bojevnikov. Ortsgruppenleiterji in župani so s svojo navzočnostjo pokazali naklonjenost do vojnih žrtev. Govorniki Gau-dienststelle so bili veseli, da so zopet vsi zbrani s tovariši »sedemnajstega polka«, »sedemindvajsetega polka« in »lovcev sedmega bataljona«, a katerimi so se Kiimtnerji v vrstah železnega kora ramo ob rami borili. Z velikim zadovoljstvom so bile sprejete določbe nemškega oskrbovalnega zakona, ki poškodovanim in svojcem umrlih ne daje samo zadostnih podpor, ampak predvsem tudi čast in veljavo, kar je jugoslovanska država popolnoma zanemarjala. Da so od tam dobivali celo rente po 1.50 RM, da so težko poškodovani za delo nesposobni dobivali vsote 76 RM, dokazuje, da vojaščini niso dali nobene časti. V svesti si, da so zopet pridobili svojo vojaško čast, so bili povsod voljni, da prostovoljno sodelu-jejo v vrstah NSKOV in na izgraditvi te velike bojevniške organizacije. To okrožje daje pod vodstvom Kreisamtsleiterja Pg. Ru-
r" Dipi.Opt*ker
•e.Mwonlufi \
dolfa Mosslacherja največ izgleda za uspeh. 15 Kameradschaften že obstoje pod vodstvom starih izkušenih tovarišev.
veli se bodo častni in strelski odseki.
Oži-
li r f e n II Г •.
•^anniiAiMrnr«* >.4
200 mater le prišla na posvet
Največji obisk v NSV. podružnici H6flein
Te dni je bilo v Hofleinu pravcato preseljevanje mater in otrok, ki so vse hitele k prvemu zdravniškemu posvetu v NSV podružnico. Cez 200 mater z njihovimi otroci je prišlo, naval je bil pa tak, kot še nikdar poprej. Od poldneva do poznega mraka so poslovali zdravnik zdravstvenega urada Dr. V a 1 i C, Volkšpflegerin gospodična Bielemeyer od NSV Kreisamta Krainburg, voditeljica podružnice in babica Orts-gruppe'kot tud& dve učiteljici, ki so jih morali pritegniti. Čeprav niso vsi prišli na vrsto, je bilo vseeno 105 malih otrok in 28 dojenčkov preiskanih. Pri tem je zdravnik moral ugotoviti, da so številni otroci hranjeni pod običajno mero, veliko je tudi bolnih in bodo stalna redna materinska posvetovanja največje važnosti. Kako zelo se prebivalstvo tega zaveda, dokazuje nenavadno močni obisk ter hvaležnost in veselje mater.
valed suhega vremena in vetra naglo razširil na podstrešju hiše. Le takojšnji pomoči gasilcev iz Krainburga ter goepodu Boachitzu, ki je takoj pri izbruhu požara poslal številne delavce v pomoč, se je zahvaliti, da ni večje škode.
Krainburg. (Tovariš k i večer po« licijskega bataljona.) Pretekli te. den je sklical poveljnik kompanije Haupt. raann Blank uradnike in moštvo tretje kompanije k Peterlinu na tovariaki večer. Kot častni gostje so se med drugim večera vudeležili: Polizeidirektor Dr. von L i« c h e m, Bataillonskammandeur Major Karnbach in mnogo drugih častnikov in uradnikov. Uvodoma je Hauptmann Blank pozdravil tovariše in goste. Karntner Gremzlandtheater je nato zabaval zbrane s plesi, odrskimi deli in sliČnim. Policijska godba iz Villacha je igrala kamtnerske komade, vojaki so pa peli kamtnerske pesmi.
Naklas. (Zborovanje bivših frontnih bojevnikov.) Pred krat« kim se je v tukajšnji šoli vršilo prvo zboro« vanje bivših bojevnikov. Kot govornik je nastopil Hauptstellenleiter Pg. Ing. K r a p f pred velikim številom zbranih to« varišev. Kameradschaftsfiihrer Naklasa je postal Franz K r i s c h a i. Za vsako vas so bili postavljeni nadaljnji posebni Unter« fUhrerji.
Gallenfels. (Ljudska zabava.) Deutsche Arbeltsfront, Ortsgruppe Gallen« fels bo priredila v nedeljo, 7. junija 1942, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo, 14. junija 1942. ob 15. uri na vrtu gostilne Johanna Dolschana ljudsko zabavo z boga« tim programom v korist Deutschee Rotes Kreuz.
Seeland. (Kuharski tečaj.) Te dni je NS.«Frauenschaft der Ortsgruppe See« land priredila kuharski tečaj, katerega se je udeležilo veliko število žen in deklet.
Hoflein. (Tovariško zborova« n j e.) Pred kratkim se je vršilo v Hofleinu tovariško zborovanje bivših bojevnikov. Tovarišem je govoril Kreisschulungswart Pg. Hauptmann Halbig o oskrbi v svetovni vojni poškodovanih, vdov in sirot. Zborovanja se je udeležilo približno 130 bivših bojevnikov.
^ladnig. (NSV. »waiter je umrl.) Ortsgruppo Flodnig je prizadela te dni huda izguba s smrtjo NSV Ortawalterja Rudolfa K o m u r k e, ki je umrl za težko boleznijo.
Flodnig. (O NSKOV.) Prejšnjo nedeljo se je ustanovilo pri nas NSKOV. Skoraj 200 bivših bojevnikov in vojnih vdov je napolnilo dvorano strankinega doma. Kreis-amtleiter Pg. Mosslacher je govoril o potrebi združenja vseh bivših bojevnikov in je imenoval tovariša Franza B a t s c h « n i k a za KameradschaftsfUhrerja, ki ga je zaobljubil s podajo roke. Gauamtsleiter Pg. Semmelrock je izročil s čestitkami Ortsgruppenleiterju Pg. Schdncherju častno kroniko kot priznanje za dosedanje delo za NSKOV. Nato je govoril o smotru
Poslani član der IVIalionaisozialisli-schen iolkswoiillalirl NSV
s tem izpolniš častno dolžnost. Noben rojak, ki se zaveda svoje odgovornosti« se ji ne more izogniti.
in nalogah oskrbe vojnih žrtev in je z jas« nimi besedami orisal delo NSKOV. Novo ustanovljeni Kameradschafti Flodnig bo priključena podružnica v Mautschitsch.
Zirklach. (Otvoritev otroškega vrtca.) Pred kratkim je bil tudi v naši Ortsgruppi otvorjen otroški vrtec. Otvo« ril je vrtec Ortsgruppenlelter Pg. Alfred H u b e r, ki se je predvsem zahvalil Kreis« leitungi NSV. in Ortsgemeindekomisarju Franz Jakopini in povdaril, da je njih zasluga, da zamore otvoriti otroški vrtec in ga izročiti javnosti.
Zirklach, (PožarvUnterfernlgu.) Dva skednja Franza F o n a ter hiša in go« spodarsko poslopje Marie Klmowez sta zad« njič pogorela. Požarna bramba je bila v glavnem omejena na to, da se ogenj ne razširi na sosedna poslopja, ker ni bilo možno, da bi goreča poslopja rešili. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali.
Oselitz. (Zborovanje NSDAP.) Ne« davno se je vršil v šoli v Sawodnu prvi službeni sestanek NSDAP in njenih odse« kov za to Ortsgruppo, kakor tudi za vse Zellen« in Blockleiterje.
Kladivo povračila nabija:
'Canterbury - ognjeno morje
Nemško letalstvo maščuje angleški napad na H01n - škofijsko mesto se mora
pokoriti za Churchillove grehe
(PK) Iz večje višine strmoglavi naše letalo proti temnordečemu žarečemu po> gorišču, ki leži pod nami. Biseri lahkega protiletalskega topništva, ki nam tie na. sproti, obkrožujejo roke žarometov ,ogenj težkega protiletalakcga topništva, vse to nas prav nič ne sme brigati: v namernem aparatu letalca za bombe se nahaja mesto Canterbury.
Vedno znova zažare ognjeni stebri Kakor od roke strahov, se odprejo ne« nadoma tla našega letala. »Bombne zapor, nice 30 otvorjene,« slišim samega sebe ja« viti, in kakor odmev se glasi zopet od opa. zjovalca nazaj,—skoraj preveč mimo za te sekunde največje napetosti. Kakor pero vi« sim na strojnici, poskušam nepoznani pro« stor pred in pod menoj, če ne bi bil kje kak nočni lovec, naenkrat me pritisne z vso silo na tla, začutim težak pritisk na ušesa in želodec, ne morem se gibati, sence ee ločijo iz trupa našega letala. БЗпа, dve, tri, štiri zginejo tako hitro, kakor so se pojavile, naravnost v globino. Pogled nam uide skozi svetlobo odbijajoče Sipe navzdol, ižče bližino velikih požarov in obstane na Štirih v nebo žarečih ognjenih stebrih. Novi ogenj, novo opustošenje ee pridruži razrušen ju celih mestnih delov, katere so tolkli že naši tovariši. Ve<3no več bliskov zadene v cilj, zažge jo in potreeajo zemljo angleškega mesta Canterbury.
L Ktfo«	naeoidt iKMtaHi W W
nišnice Kolna, ne more pričakovati od nas nobenega usmiljenja več.
Naše bombe padajo za vse nedolžne žrtve najnovejše Churchillove neusmiljenosti, nadaljnjega blaznega čina na nemških kul« turnih spomenikih In bivališčih delovnega ljudstva.
V vedno novih valovih napadamo Na mestno sliko, ki se razločuje v med. lem mesečnem siju in iz sape žerjavice pa« dajo sence naših letal. Vedno znova in brez konca, ne oziraje se na ljuto obramlbo, se izločujejo iz letalskih trupel razbijajoča bremena, razetrelne in zažigalne bombe.
Sredi požarov se dviga sem pa tja vidno stolp katedrale. Na tucate velikih požarov, goreče ceste, podirajoče se hišne fasade da. jejo sliko pekla, za kar je kot edini povzro. čitelj odgovoren angleški ministrski pred« sednik. Vedno novi mestni deli postajajo žrtev bombne toče, povečavajo svetlobo, na. pravljajo vedno večji žareči oblak nad me. stom, ki se mora pokoriti za napad na Kfiln. Tako smo videli vaplamteti, goreti in razpadati v ognju Exeter, Bath in Norwich pod nezmotljivo silo nemškega meča. Can. terbury najbrž ne bo zadnji v tem smrtnem plesu. To vemo zato, ker smo opazovali kljub obrambnemu ognju in nočnim lov. cem iz oblakov in nad vodo že v bližini last. ne obale rdeči sij na horizontu, ki ni pome. njaj vzhajan ja dneva, ampak propast Can. terburya.
Kriegsberichter Helmut Jacobson.
Namenili smo ee, da v naših romanih podamo čdtateljem odlomek vaafe. danjega življenja. Naš novi roman
U
„fkasicvi ftuka »sek ovit'*
mm ki ga je spisal Ulrich Sander, je zelo aktualen roman. Govori o vojnem pol^u na Poljsko. Ne prinaša samo usode nekega pionirja, ki je korakal na Poljsko, temveč tudi ono njegovih svojcev doma. V tem romanu se jsdružujeta fronta in domovina. Roman je slika Nemčije v tej vojni. Vojaška strogost se v njem ravno tako poveličuje kot skrbna ljubezen, ljubezen matere, kot ona pestra in bratov.
Roman, Id ga bo »Karawanken Bote« začel prinašati s prihodnjo številko, bo gotovo kot del najnovejše doživljene zgodovine, ki se v življenjskih uscSah posameznih ljudi in žena tako kaže, kakor se o^grava v celem Beichu, naletel na vsestransko zanimanje.
Največla reka - najtoplejše morje
Berlin, 5. junija. Nemške podmornice ogrožajo sedaj tudi amerikanske paroplov-ne linije v Mehikaiukem jalivu in so po poročilih vrhovnega poveljstva oborožene sile prodrle celo pred izliv Mlssissippija.
Mehikanski zaliv tvori severni del ame-rikanskega srednjega morja. Se z večjo pravico kot Karibsko morje se zamore imenovati Mehikanski zaliv kot amerikansko celinsko morje. Na severu In na jugu objemata polotoka Florida in Yukatan obsežni zaliv, ki ima 1,6 milijonov knr.' vodne površine. Edini izhod na odprti ocean tvori samo 220 km široka morska ožina pri Floridi, medtem ko tvori samo za 1 km ožja morska ožina pri Yukatanu zvezo s Karibskim n?."jem. Oba dohoda v Mehikanski zaliv sta torej prilično enako široka kot vhod v angleški Rokavski preliv.
Karibsko morje in Mehikanski zaliv, ki je izhodna točka zalivskega toka, sta znana po svoji visoki vodni temperaturi, ki znaša v avgustu čez 28 stopinj.
Največji dotok Mehikanskega zaliva je Mi3sls3ippi, skupno s svojim pritokom Missouri jem je sploh največja reka sveta. Mississippi s svojimi 53 plovnimi dotoki, ki dajo skupno vodno pot 28.000 km, predstavlja prvovrstno prometno žilo. Mogočni ve-letok doseže v spodnjem toku pri srednjem vodnem stanju širino 750 do 1370 metrov. Tik pred izlivom je širok celo do 2400 metrov. Delta, ki obstoji iz naplavine, je potisnjena 250 km v Mehikanski zaliv, kateri odvaja 40% vode Iz Zedinjenih držav, je nevaren zaradi uničujočih poplav. Povprečna vsebina vode znaša v delti 18.000 m* na sekundo, pri poplavi pa večkrat 51.000 m* PAHkJSdOi^ "	J.	'
Sobota, 6. junija 1942.
KARAWANKEN-BOTE
stran 5. — Stev. 44.
Priče nekdanjega nemštifa na naši lemlji
Zgodovinska in zemljepisna črtica
staro naziraflje, da je jezik edini in od« ločujoči znak za narodno prdpadnoet, ne velja več, odkar je prodrlo spoznanje, da ве jezik neprimerno hitreje menjava kakor telesna svojstva. Mnoga ljudatva so zgubila svoj govor ter prevzeia drugo govo« rioo, jezik naroda, med katerega so se pre* selila. Tako n ,pr. vemo o Bolgarih, ki so turško pleme, da so prevzeli jezik slovan« skih premagancev, s katerimi so se pome« šali. Jezikovno padajo zdaj k Slovanom, nikakor pa ne po rasnih znakih.
Slično je s potomci srednjeveških nem« Skih naseljencev v njiših krajih. Tudi ti so opustili svojo nemško materinščino — se« veda ne prostovoljno — ter prevzeli tujo '— slovansko— govorico. Menjali so sicer jezik, pa ne tudi krvi in telesnih ter du« ševnih svojstev. O nemStvu teh predni« kov sedanjih prebivalcev pričajo rodbinska imena kakor Hafner, Binder, FrSlich, Drucker, Bleiweiss, Maier, Franke, Schwarz itd. Seveda so bila marsikatera imena ob raznih prilikah, zlasti ob izsta« vitvi rojstnih listov, poslovenjena; tako je nastal Tavčar iz Deutscher, Drukar iz Drucker, Kuster ali Kušter iz Kiistei; Pin-tar iz Binder, Mohar iz Macher, Plajvaja iz Bleiweiss itd. O nemštvu pričajo nadalje krajevna imena, imena gora, njiv, travni« kov, stavbni slog, običaji, ostanki nemške« ga govora, ustna in pismena izročila itd.
Nemška je zlasti ustanovitev kranjskih mest in so njih svoječano vseskozi nemška imena šele pozneje preimenovali po slo« venski. Pri tem so pa pri preimenovanju mesta Radmannsdorf v Radovljico pozabili spremeniti stari mestni grb, v katerem drži moški v eni roki kolo (Raid), v drugi pa mesto, in ki torej jaano kaže na prvotno nemško ime.
Zgodovinske priče
Ker bi se mogoče nemški viri zdeli temu ali onemu nevernemu Tomažu pre« malo verodostojni .navajamo v naslednjem nekaj podatkov, tičočih se nemške koloni« zacije, iz spisov slovenskih znanstvenikov. Tako piše univerzitetni profesor A. Melik v evojem delu »Slovenija*;
»Naša zemlja je bila nekoč z gozdom mnogo bolj zarastla nego dandanes ... Vsa ta neobljudena zemlja je postala že v DC. stoletju last frankovekih, kasneje (od sre« de X. stoletja dalje) nemških vladarjev, pa ne le ta, marveč tudi obdelano in po« seljeno zemljdšče. In to zemljo so pričeli po« deljevati v dar — v fevd — svojim velika« šem, bodisi svetnim plemenitašem kot
cerkveni gosposki, škofijam in samosta« nom. Cele doline in obsežna gorovja, široki predeli ravne in gorske zemlje, neobljuden in obljuden svet prehaja (od srede IX, do prve polovice ХП. stoletja) v posest onih, katerih zasluge je hotela krona ali počastiti ali si pa njihovo naklonjenost pridobiti.« (Dr. Milko Kos, Zgodovina Slovencev.) Mnogi obdarovanci so se z Nemškega pre« selili v naše kraje ter tu atvorili tujerodno plemstvo, drugi so poslali samo svoje na« mestnike in upravitelje, oboji pa so pošiljali v deželo množico kolonistov. Naseljenci so prišli kot poljedelci ter so se kot knjetovalci udomačili pri nas. Po rodu in izvoru so bili največ Bavarskega, le manjši del je bil frankovskega rodu.
Nemci se naseljujejo v današnjem Oberlirainu
V prvih stoletjih se naseljujejo Nemci na ozemlje, ki je bilo kulturi že pridobljeno, ali v njegovo neposredno bližino, tako da jim ni bilo treba krčiti gozdov in osu-Sevati močvirij. Številne močne naselbine Nemcev, ki so prihajali po zmagi nad Obri, nastajajo po ravninah, gričevju ter nižjem hribovju, ne pa v gozdnih in gorskih In gorskih predelih, vendar pa pretežno v severnem delu ozemlja. Dotok v porečje Save je bil v predmadžarski dobi še neznaten. Po zmagi nad Madžari in obnovi nemškega gospodarstva se je nemška kolonizacija širila čim dalje bolj tudi v posavske in pri« morske predele.
Vsaj v manjši meri pa se je tudi že v tej dobi krčil good in v dotlej z gozdom poraslih predelih so se ustanavljale nove (nemške) naselbine, n. pr. na vlažnejših delih ravnin Dravskega polja (Draufeld) in Ljubljansek kotline, tako med Krain« burgom in Laakom.
Od XIII. stoletja dalje se je pričela v večji meri kolonizacija v dotlej z gozdom porastlih, odljuidnih in težje dostopnih gor« skih predelih s pomočjo krčenja. Fevdalni gospodarji zemlje so strmeli za tem, da pomnožijo dohodke, dotekajoče iz nje; ker pa je bilo lahko dostopne zemlje vedno manj, 80 dali trebiti gozdove in naseljevali na krčevinah naselnike. Klicali so v ta na« men kmete z Nemškega in iz alpskih dežel ter jih naseljevali po velikih gozdnih pod« ročjih naeš zemlje. Tako je oglejski pa« trljarh Bertold naselil pobočja zgornje Baške doline, brlxenski škof zgornjo Selško dolino (Selzachertal); ti kolonisti so prišli iz Tirolskega (Pustritztertal). Bam-berški škofje so naselili Nemce v Tarvisu in okolici s Kanalsko dolino. Razen teh kolonij v večjem obsegu so razni oblastniki naselili Nemce v manjših skupinah, na kar sklepamo poglavitno iz krajevnih imen »Nemška vas«; tako imamo pri Trebnjem Dolenjo in (Srenjo Nemško vas in zraven Stamperko (Steinbriick) ter Prundorf (Brunndorf).
pa še Dovje (Lengenfeld) 1. 1033. Škofje so svoja posestva zaokrožili z naltupom po« sestev v okolici: 1215. so kupili Gosteče in Pungert (Baumgarten), 1274 pa jim je kralj Ottokar podaril Okroglo pri Naltlem. Pozneje so si škofje pridobili še žirovsko okolico, tako da je obsegalo loško gospstvo v dobi največjega razmaha vse porečje Sore in svet na desni strani Save od Krope do Mavčič ...
Redko naseljeni svet so škofje kolonizirali. Na Sorškem polju med Loko In Kranjem so naselili že v 10. stoletju Bavarce, na katere spominjajo še danes rodbinska imena (Sicherl, Triller, Homann itd.) Ob desnem bregu Sore cd Loke do Poljan so naselili Korošce, gozdnate predele okrog Sorice pa leta 1283. s Tirolcl. O njih še danes pričajo imena (n. pr. Kobler, Ko« schlr, Thaler itd.).
Nemške naselbine se niso obdržale. Naj-dalje se je ohranila nemščina med So« ričani.«
(Dalje prihodnjič.)
(fo svetu
Nemška rodbinska imena
Važni sklepi se dado napraviti iz priin^v. V predelih, ki so se v srednjem veku kolo. nizirali z Nemci, je ostalo obilo nemških priimkov, katerih nosilci so se že davno poslovenili. Srečavamo jih povsod, zlasti v škofjeloškem predelu. (Hartman, Pretnar, Hafner, Prelih, Schiffrer itd.)
Odkar 90 zacvetela mesta ter trgi s trgovino in obrtjo, je prihajalo precej tuje« rodnega življa v naše kraje, predvsem obrt« nikov. Po njih je ostalo po naših mestih mmogo nemških pridmkov, nekaj jih izvira tudi iz kasnejše dobe, ko se je tu naselila marsikatera uradniška družina iz nemških dežel.«
Melikove ugotovitve so zabeležene tudi v uradnem »Krajevnem leksikonu Dravske banovine«, ki ga je izdala leta 1937 »Zveza za tujski promet v Ljubljani«. V tem ob» širnem delu beremo;
»2e leta 973. je cesar Otto П. podaril
freisingškemu feofu Abrahamu Laak (Loko) s Selško dolino 1и vsem ravnim svetom okrog Škofje Loke (Laak), med Idrijo, Radovljico (Radmannsdorf) in Bo. hinjem. Novembra istega leta je priključil loškemu gospostvu Se Poljansko dolino (Pollandertal). Heinrich П. je 1002, daro« val Škofom Stražišče (Wart) in ves svet med' Savo, Soro in Lipnico, kralj Konrad
Barve neba. Dočim je nebo, gledano Iz zemlje, večinoma videti modro ali sivo, vedo višinski raziskovalci, da -e bai-ve atmosfere v različnih višinah razlikujejo. Do višine 8500 metrov je bledo modra, pri 11000 metrih temnomodra ,pri 13000 metrih vijoličasta in pri 22000 metrih skoro čisto črna.
Praga ima največ poševnih stolpov. Cela vrsta mest na svetu se ponaša z atrakcijo poševnega stolpa. Ti stolpi krase propagandne brošure teh mest. Malo je pa poznano, da Ima Praga izmed vseh mest na svetu največ poševnih stolpov. Od skoro 300 praških stolpov so štirje tako nagnjeni, da to opazimo že s prostim očesom. Najpoševnej-ši je stolp leta 1320 zgrajene Marijine cerkve v Pragi II, Hamenau. Nagnjenost od osi znaša 82 cm. Drugi poševni stolp je vodovodni stolp v Neuštadtu pri mlinih Sit-kovsky. Ta je za 68 cm nagnien. Nadaljnji tak stolp je severni stolp cerkve sv. Jurija na Hradžanih. Ta je za 42 cm od osi nagnjen. Zadnji v tej vrsti je stolp mestne hiše v Altstadtu. Ta je nagnjen za 24 cm.
Razmnoževanje s potaknjenci
Kaji
; bo z mojim darilom?
K zbirki starih oblel* In №ап1п leta 1942. - Predeiava in uporaba
Ko je te dni izšel na nas poziv ,da vse pogrešljive, še količkaj uporabne obleke in Btare tkanine (cunje) darujemo, se marši« kdo vpraSuje: kaj bo vendar iz tega mo« jega darila?
Pomislimo najprej na pot podarjenih starih oblek. V sprejemnicah NSDAP oddane obleke bodo tam najprej odbrane še uporabne obleke in na drugi strani take, ki niso več uporabne. K prvi skupini spa« dajo vse one stvari, ki so a) v originalnem Btanju takoj uporabne, b) ki so po čišče« nju uporabne in c) ki so po čiščenju in popravilu uporabne.
V drugo skupino spadajo one obleke, ki jih ni več moči uporabiti tudi ne po čiščenju in popravilu. Te dele usodo istočasno zbranih starih tkanin (cunj). Iz sprejem-nic se nato oddajo še uporabne stare oble« ke v sprejemno skladi^e, kjer se jih po Zgoraj označenih treh načelih sortiranja in tam, v kolikor gre za takoj uporabne obleke, odla večjim skladiščem starih oblek, dočim se obleke ki jih je treba naj. prej snažiti in popraviti, da postanejo uporabne, najiprej odda določenim čistilnicam. Po čiščenju se oddajo te obleke skupno v predvidene popravljalnice, kjer jih v koli« kor je potrebno popravijo ali spremene. Končno gredo tako zopet uporabne obleke v Ž3 omenjena skladišča starih oblek, kjer jih zopet po posebnih načelih sortirajo, da v najkrajšem času pridejo zopet kot de« lovne obleke do svojega pomena. Nato pri« dejo obleke do delavcev in delavk v oboroževalnih obratih, na poljedeljstvo in na fronto. Ohrnt! in organizacije prevz^m^jo potrebne obleke po cenah, ki jih določi RelohakomrniaGar fUr die Predsbildung in
jih dobe delavci in delavke kot tako zvano »Kammerware« izposojene. Vidimo torej, da se podarjene obleke načrtoma uporabijo in resnično potrebnim razdele, kateri so na ta način v stanju, da vrše svoje za vojno važne funkcije.
Ce se v okviru zbirke starih oblek in tkanin za leto 1942. ravno tako zbira kot se je zbiralo tkanine v zbirki 1941, tudi še stare tkanine (cunje), pomenja s tem do* sežem uspeh bistveno ojačenje testilne proizvodnje. Staro in znano je dejetvo, da je uporaba starih tkanin za proizvodnjo zopet za tkanje sposobnih surovin — ne glede na vsled vojne povzročene uvozne težave — bolj gospodarsko, kot pa, da se proizvaja tkanine iz uvoženih surovin. V visoko razviti specialni industriji se pro« izvajajo dragocene surovine iz stvari, ki 30 za navadnega človeka popolnoma brez vsake vrednosti. Da se to doapže je potreb« no komplicirano sortiranje in predpriprava materiala. V sprejemnicah oddane in ne več uporabne obleke, krpe, izrabljene bri« salke in ne več rabno blago vsake vrste iz volne, bombaža ,lanu, lesne volne, umetne svile, svile, jute, konoplje itd., se sprejme« jo po obrtih, ki predelujejo staro blago in ga po ustreza jočem sortiranju raztrgajo na najmanjše kosce, da pride nato vse to v tekstilno industrijo kot važna surovina.
Staro blago je torej surovina in suro« vine tvorijo bistveno eksistenčno podlago za ljudsko skupnost. Vsak član Ijudake skupnosti se mora torej smatrati zaveza« nega, da vse to stori, kar služi za preskrbo surovin, to jc. da sedaj stare oblek'"' jn stare tkanine kar naj širokogrudnejše da na rasswlago!
(Dalje in konec.)
Za ukoreninjenje potrebujejo potaknjenci predvsem vodo in kisik, torej vlažno, a rahlo, zračno tlo, ki prepreči gnilobo. S prav dobrim uspehom vtaknemo potaknjence tudi zgolj v fin, vlažen pesek, ki je zraku ■
lahko dostopen. Potaknjenci potrebujejo tudi svetlobo. Sončna luč zvišuje prehranjevalno delavnost listov, tako da razvijajočim se koreninicam ne zmanjka hrane. Pred prehudo vročino namažejo vrtnarji steklo z apnenim beležem.
Vsi ti faktorji, ki smo jih premotrill in ki veljajo zlasti za zelene potaknjence, so za različne rastline več ali manj odločilne važnosti. Treba spoznati potrebe in posebnosti raznih rastlin in tu nam izkušnja največ pomaga. Vegetativna jakoat posameznih potaknjencev pride zaradi različne intenzivnosti in drugih pogojev, ki smo jih navedli in ki Jih lahko reguliramo, do različne veljave; z drugo besedo: čim ne-rajši se Цака rastlina ukorenjuje potom potaknjencev ,tem pazljivejše moramo skrbeti, da so potaknjencu dani vsi pogoji, ki pospešujejo vegetativni nagon in ukbreni-njen je. J	I	I
Uvodoma smo že omenili: razen Velike praktičnosti razmnoževanja imajo potaknjenci za vrtnarstvo še svojo posebno važnost (nespolna razmnoževalna metoda).
Novo vrsto rastline dobimo praviloma le s pomočjo hibridizacije, križanja dveh različnih rastlin, torej potom semena. Mešanica svojstvenih osnov v semenju hibride (križanke) pa je navadno zelo revolucionarne narave in včasi sploh ni mogoče, ali pa se dd šele po dolgotrajni izberi potomcev u-^taliti v semenu tista lastnost, ki bi jo radi kot stanovitno ohranili pri potomcih in jo razmnožili potom semena. In vendar nam je na ta način vzgojilo moderno rastlinstvo vso tisto množino izvrstnih vrst žita, drugih kmetijskih rastlin in sadnega drevja, ki nam dajejo danes tako hvaležne pridelke, in vse tisto pestro bogastvo cvetlic, kakršnih pred 100, 50 leti Se nikjer na Bvetu ni bilo. S smotrenim križanjem in Izbiranjem eo nastale nove vrste vrtnic,
orhidej, krizantem, ciklam, georgin itd. z očarlilvimi cvetovi, g prijetnejšim vonjem,
z večjo odpornostjo proti boleznim. A včasi Bkoro ni mogoč# ociroma м ne iq)la>
ča na spolni način novo nastalo svojstvo fiksirati v semenu, ker je podedljivost do-tičnega svojstva Se zelo kočljiva. Tu pa priskoči vrtnarju na pomoč nespolno razmnoževanje, Vzemimo primer:
V vrtu je gi-da raznih vrst cvetočih nageljnov. Zaradi slučajnega križanja potom IBgn^s o^sjA OAOU o; oq {S ави^дл žuželk ali zaradi umetne hibridizacije nastane seme, iz katerega vzraste nagelj z izredno lepimi cvetovi (z novo nijanso v barvi, bolj polnocveten, z nežnejšimi zobčki). takoj razmnožiti; napravil bo od dotične rastline potaknjence, ki bodo zvesto ohranili dediščino svoje lepe matere. Ukoreninjeni potaknjenci pridejo na gredo, na jesen spet v lončke, in prihodnjo pomlad, ko od-cveto in ostare, osmukamo njih obstranske vršičke za nove potaknjence. Stare rastline odmirajo, njih sočna kri in cvetoča moč se pa pretaka, živi ter raste iz potaknjencev naprej in naprej. Kar Je staro, usahne, — a ostane mladost, zelena, v novi lepoti veselo cvetoča mladost.
Vkljub amerikanskim bersrljnjn gn vendar vedmo globlje in globlje...
Karikatur*: КЈцг/ЕМтш-Пвовк
stran 6. — Stev. 44.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 6. jnnija 1942.
Poskus vdora je končal \ Ledenem morjn
Mornariška brigada na murmanskl obali razbita
РК Zimska pustinja pokriva тигтал-sko obalo še v maju, ko svetloba bližajočega se polnočnega sonca že nočne ure presvet-Ijuje. V pustem ozemlju polj in jezer je bil po 14 dnevih borbe končan prodorni poskus, ki se kot zadnji krvavi akt priključuje težkim zimskim bojem. Bleda svetloba polnočne ure zgodaj pomladnega severa razsvetljuje zeleno pokrajino Ledenega morja, ki se razprostira za snežnim ščitom murmanske obali. Med L. in T. križarijo sovjetske topničarke. Pobliskava se na murmanskl fronti, ki je bila že ob koncu leta pozorišče težkih bojev. Od daleč se sliši brnenje in ropotanje topniških udarcev. Sovjetska murmanska fronta, katere morska zveza je zadobila po nemškem letalstvu hude udarce, začenja večji napad, da glavno mesto oprosti prijema.
Pod okriljem sovjetskih topničark se bližajo enojambornice in manjše ladje skalnati obali, ki je malo zasedena in se razteza v veliki stranici fronte.
Slabe obrambne moči vseeno potope top-ničarko. Boljševiki so to vrzel hitro izpopolnili z novimi izkrcaaiimi četami. Topni-čarski boj podpira dve izkrcanji, ki zvišajo moč napadalcev na en polk in slednjič na eno mornariško brigado. Je to velika premoč napram gorskim lovcem, ki so se na neki obvladajoči morski ožini skupaj zbrali kot zapah.
Srdito se zoperstavijo možje s planiko sovjetskemu pritisku ,ki naj bi kot člen na. padalnih klešč udaril v zadaj ležečo zvezo nwnške fronte. Kot odgovarjajoči del klešč se na jugu približujeta dve brigadi in sicer ena ladijska in ena severnih jelenov. Tudi ti dve obtičita daleč zunaj v tundri. Čeprav so bili na severu sovjeti še za en dnevni pohod oddaljeni od zvezne ceste, jih vseeno gorski lovci ne puste niti korak dalje. Za gruščem in brezovim grmičjem so se utrdili in so vzdržali divje obstreljevanje sovražnega topništva. Tudi na glavni bojni črti divja močan ogenj vseh vrst orožja, ki bi rad v smeri nekega f jordnega useka pri« dobil odprtino za vdor.
Tako kot tovariši trdnih višinskih postojank, tudi lovci, ki za kakšnim kamnom za silo dobe kritje, ne puste sovražniku niti pedi zemlje, čeprav se s tem morajo odreči trdni strehi nad glavo in toplemu tabori-
šču. Hudi boji na nož se vnamejo za višine, ki se je vršil cel dan, Postojanka, ki kot širok poljski ščit strmo pada k belo poledenelim jezerom, je za lovce trd oreh, toda ga stro. Skozi moČan ogenj metalcev granat prodirajo naskakujoči in vržejo nasprotnika z višin. Brutalno in zahrbtno se branijo sovjetski vojaki, kakor so jih naučili komisarji.
V	malih gručah se skrivajo za strmimi pečmi, ki prekrivajo višino in dvignejo roke kvišku, če se jih zaloti, V naslednjem trenutku pa poskušajo priti za hrbtom lovcev v napad.
V	boju na nož je ena skupina velika kot polk odbila težke napade, toda v hudem boju se posreči, da se dve skupini, ki sta zaokrenili okoli neke jezerske zveze, združita v neki zagati. Odločilen udarec so zadali strmoglave! v nekem kotlu, v katerem So boljševiki zbrali svoje težko orožje in imeli glavno skladišče. Val za valom so strmoglavci izpraznili sotesko, ki se je za nekaj minut spremenila v pokajoči in dimen pekel. 11.000 kg bomb je padlo tuleč in pokajoč v sotesko, krvav krst za ime *emrt« na soteska*, ki so ji ga dali gorski lovci. Bil je to uničujoč udarec na hrbtenico, ki ga ni mogel popraviti noben dovoz več. Hudo in bliskovito je letalstvo poprijelo povsod, kjer je brigada postavila evoje čete v boj, in je obenem letalstvo odločno tudi naipa'dJe sovjetsko letalstvo. Letalci so na ta najbolj vroči bojni dan zabeležili 26 odstrelkov.
Zopetni povratek zime je onemoglim sovjetskim četam prinesel popolno Izčrpanje in je v knjigo junaštva gorskih lovcev na severni fronti prispeval nov list Kasti. Preko bojnih višin in nižin je divjal snežni vihar, ki je bil hujši kot najbolj težki zimski dnevi. »Snežni metež je bil tako hud«, pripoveduje nek nadporočnik, »da nas je na neki višini večkrat vrgel na tla. Boljševiki so šli ravno po štirlumem boju čez neko jezero nazaj, ko so zadivjall snežni viharji. Vkljub slabemu vremenu nismo ničesar prizanesli. Ogorčenje je bilo preveliko. Moji lovci so skočili pokonci, so oddali na sovjetska krdela strele, nakar so se zopet vrgli na tla. Na ledu je mož s Čelado drug za drugim dvignil roke v zrak In obležal, dokler ga ni sneg zamedel«. čeprav so
dnevi v hudih bojih in v metežu tundre zahtevali, da je ta ali oni izpadel, vendar je bil bojni duh lovcev še vedno čvrst in čil. Ko je snežni metež pojenjal, je bilo tudi konec sovjetske brigade. Nekaj gruč se je še ponovno trdovratno branilo.
Svetlikajoči izstrelki so spletli oslepujoče zavese in niti in granate so tulile preko glav in se ra&letavale. Poetojajnka za po« stojanko je bila iz sovjetske obrambne črte iztrgana, dokler niso ostanki izginili v Ledenem morju. Cez 3000 sovjetskih vojakov pa je slednjič poskusilo »generala zimo« vpreČi in so to plačali z življenjem in izkusili, da zmožnost gibanja alpskih čet in udarna moč letalstva odtehtata tudi številčno premoč.
Kriegsberichter Andreas Feldle.
Iz zgodovine ar
Prvo ljudstvo, ki si je dan razdelilo v določene dele, so bili morda Asirci. V čaau Sardanapala U. so uporabljali že ure na vodo, valjaste posode iz kovine, ki so jih napolnili z vodo in je potem voda kapljala tako, da so morali vsako posodo v enem dnevu šestkrat napolniti z novo vodo.
Vse vodne ure v Ninivah so polnili istočasno na enak čuvaja v nekem stolpu in trop ifkliealcev je poedine oddelke dneva naznanjal po vsem mestu. Vodna ura je bila poleg sončne ure, ki meri čas po dolžini sence, mnogo stoletij edini merilec časa. V Aleksandri ji so vodno uro izpopolnili s časovno razpredelnico in kazalcem, v dobi he-lenizma je bil Egipt veliki trg za ure. Teda-
njemu svetu je svoje izdelke te vrste prodajal po najvišjih cenah v vse dežele.
Ob zmagoslavnem Pompejevem povratku v Rim 1. 62 pred našim štetjem so kot najdragocenejši plen nosili v sprevodu vodno uro iz zakladnic pontijskega kralja. Ta ogromna posoda, ki so jo napolnili le enkrat na dan, je bila vsa iz zlata, kazalci so ji bili posuti z majhnimi rubini in vseh 24 dnevnih ur je bilo vdelanih s safiri. Naval radovednežev, ki so si hoteli v Rimu ogledati to posebnost, je bil tako velik, da jih je morala močna straža držati v spoštljivi razdalji.
Staroveške ur. so bili v prvih stoletjih srednjega veka popolnoma pozabili, dokler ni bagdadski kalif Harun el Rašid Karlu Velikemu podaril dragoceno vodno uro. To tehnično čudo tedanjega časa je bilo iz brona z vdelanim zlatom, 4melo je kazalnik in bilo. Ustrezajoče število krogel je padalo v kovinsko posodo in oznanjalo ure, medtem ko se je istočasno odprlo 12 vrat, prikazalo se je 12 jezdecev in spet izginilo.
V istem času je menih Liutprand, ki je bil na novo odkril izdelovanje stekla, izdelal peščeno uro in Karel Veliki si je dal napraviti veliko uro te vrste, v kateri so bile ure dneva označene z rdečimi črtami. Vsakih 12 ur so to veliko uro obrnili. Na Kitajskem, ki se ponaša s toliko starimi izumi, pi je bil že dosti prej zvezdoslovec Hang sestavil uro, ki je kazala tudi mesece, dneve, tedne, tek sonca, meseca in petih premičnic ter druge pojave na nebesnem svodu. Te ure so se v srednjem veku počasi udomačile.

Fiihrer je sprejel S ubh as a C h ad t o B ose j a
Fiihrer je v svojem Haupt-quartieru sprejel prvoborite-Ija indijskega pokreta za svobodo, Subhasa Chandro Coseja k daljiema razgovoru, ki mu je prisostvoval Reichsminister der Auswar-tigien pt. Ribbentrop.
(Preese-Hofman., M.)
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren!
ФешМак meth&di&ek luuL џхакИ&ек.
78. STUNDE
Was wir im Fahrplan lesen Allgemeine Bestimmungen fUr Reisende Der Anspruch auf Verabfolgimg eines Fahrausweisea erliacht 5 Minuten vor der Abfahrt dee Zuges.
Fahrpreise Die Einheitssatze betragen fUr 1 Kilo« meter in Personenziigen:
1. Klasse 8.7 Rpf, 2. Klaese 5.8 Rpf, 3. Klasse 4.0 Rpf.
Kinder
Vom vollendeten 4. bia rum vollendeten 10. Lebensjahre warden zum halben Preise befordert. Kinider bis rum vollendeten 4. Lebensjahre, fUr die kein besooderer Platss beansprucht wird, werden frei befčrderL
I. ZuschiMge fUr Eil- und SchnellzUffe
Entfernungszone in Kilometer	Eilriige (E)		Schnellziige (D)*		
	2. Kl.	3. Kl.	I. Kl.	2. Kl.	3. Kl.
	RM	RM	RM	RM	RM
I. Zone 1— 75 km....... n. Zone 76—150 km....... Ш. Zone 151 225 km.......	0.50 1.00 1.50 2.00 2.50	0.25 0.50 0.75 1.00 1.25	1 «4f J 3.00 4.00 5.00	«» 3.00 4.00 5.00	«» 1.50 2.00 2.50
* Schnelltriebwagen (Dt) gelten als SchnellzUge (D).
** Bei den Zlonen I und II werden seit 15. Janner 1940 die Preiae fiir die Zone ni erhoben.
* Schnelltriebwagen (Dt) gelten als SchnellzUge (D).
** Bei den Zlonen I und II werden seit 15. Janner 1940 die Preiae fiir die Zone ni erhoben.
Fahrtunterbrechung
Auf Fahrausweise flir einfache Fahrt darf die Fahrt nur einmal, auf Fahraus« weise fiir Hin- und RUckfahrt je einmal auf der Hinfahrt und der RUckfahrt гш« terbrochen werden.
(Jbergang in eine hbhere Wagenklasee Belegen der Platze
Beim Obergang in eine hohere Wagen« klaase ist der Preisunterschied der beiden
Шавзет durch L5sen einer tJbergangekarte zu entrichten.
Bahnsteigkarten Preis der Bahneteigkarte 0.10 RM. Bei alien NachlSsungen im Zug oder auf' Unterwegsbahnhofen oder auf dem Ziel-bahnhof ist ein Sonderruschlag von 0.50 RM je Person (auch Kinder), jedoch nicht mehr als das Doppelte dee Fahr« preises zu entrichten. Vom Sonderzuechlag Bind befreit die Reieenden, die auf un» besetzten Bahnh6fen zugehen.
Belegen der Pl&tze Dtr Reisende darf belm Einsteigen flir elch und die mit ihm reisenden Personen je elnen Plata belegen, eowelt die Pl&tze nlcht als beetellt gekenzelchnet sind. Wer eetoen Plate verl&St, ohne ihm deutiich er« kentibar zu belegen, verllert den Anspruch darauf. Dies gilt auch fiir Reisende, die Pl&tze vorausbestellt haben. Als belegt gilt der Platz rnir dann, wenn der Sltz mit elnetn Gegenstand belegt lat. Das Belegen mlt Zeitungen, Zeltschrlftem und dergl. ist nlcht als ausrelcheod anzusehen.
Mitnahme von Handgep&ck in die Personenwagen Leicht tragbare Gegenst&nde (Hand, gep&ck) diirfen in die Personwagen mlt-genommen werden, wenn die Mitreisenden dadurch nlcht belastlgt oder gef&hrdet werden. Dean Reisenden steht der Raum tiber und unter selnem Sltzplatz fiir Hand, gep&ok zur Verfligung. Auf den Sltz« pl&izeo und tn den G&ngen darf Hangep&ck nicht mxterffobracht werden.
Nichtraucher« und FraueiMbteil* Im Nlchtraucher und Prauenabtellen und in den Seltengangen der Wagen, in den en durch Anschlag das Rauchen unter* eagt krt, darf edbst mlt Zutfamntmg der Mitreisenden nicht geraucht werden, Wer dem zuwiderhandeit, hat eine BuBe von 2 RM zu entrichten.
W»rter
Ansehag (m) (etwas anschlagen) — lepak Anspruch (m) — pravica do česa, zahteva beifieicher — varujoč pred ugrizom belegen (einen Platz) — prostor si za«
gotoviti Beetimmung (w) — dologba
BuGe (w) — globa dergl, (dergleichen) — podobno Einheitssatz (m) — enotni postavek einschlieBen — zapreti, zakleniti erloschen (es erlischt, es erlosch, es ist
erloschen — prenehati potekati Fahrtunterbrechung (w) — prekinjanje
vožnje gefahrden — ogrožati Gep&ckfracht (w) — voznina za prtljago Kafig (m) — kletka kennzeichnen — označiti mltnehmen — s seboj vzeti Mitrelsende (m) — sopotnik nachlSsen — vozovnico naknadno kupiti Schnelltriebwagen (m) — brzi pogonski voz
Seitengang (m) — obstranski hodnik tragbar — prenosen unterbringen — spraviti Unterwegsbahnhof (m) — železniška po«
staja (kolodvor), ki leži spotoma vollendet — dovršen, popoln vorauirtjeetellen — poprej naročiti ▼orgeeehen eein — določen biti rahm — krotek, privajen Zielbahnhof (m) — namembna postaja Zone (w) — pas zMgehen (zusteigen) — pristopiti Zustimmung (w) — privolitev zuatimmen — privoliti
Redewendungen
den Fahrprels entrichten — voznino pla« čatl
deutiich erkennbar — jasen, razločen er verllert den Anspruch darauf — nima
več pravice do česa als ausreichend ansehen — kot zadostno smatrati
auf dem SchoGe tragen — na kolenih držati den Maulkorb anlegen — nagobčnik na« taknitl
• HERREN-DAMEN-UND	^ Л	• STRICK-UND
• KINDERKONFEKTION	{DicifHaf ^HJUPfHUtn	• WIRKWAREN
• WASCHE	...	• BETTWAREN
• STEPPDECKEN	MODEWAREHHAOS • VILLACH	• STRUMPFWAREN
Pobota. 6. iiimia 1942.
K A H Л VV A N K IJ N В O Г K
stran 7. — Stev. 44.
Zemljepisno gledana
lolfišca nemških podmornic
Poročila oiborožene sile javljajo sedaj kar po vrsti uspehe podmornic. Zategadelj je Umestno, da si ogledamo enkrat pozoriSča tega tako pomembnega pomorskega vojskovanja raz zemljepisnega vidika.
Ne izdamo nobene strateške tajnosti, ako Ugotovimo, da odprti ocean ni nobeno pripravno lovišče. Njegova brezkončna daljina dovede v najboljšem primeru do naključnih Brečanj. Pri tem se pa z breaplodniml vož. njami sem in tja preveč izrabljata čoln in moštvo. Od začetka tega leta je eno izmed glavnih lovišč vzhodna obala Zedimjenih držav. Ni to le najnovejše, ampak tudi naj-
DRHNIN DICNST
KANADA
Ђ Bosi on
USA.
nepriliko z lepim brodovjem tamkerjev, katerih oskrbovanje ni stalo veliko, ker je na polovici proge brodovju rabila tukaj zelo živa, pa vendar brezplačna gonilna moč zalivnega toka, ki zapušča Mehikanski zaliv skozi morsko ožino pri Floridi in potem poteka vt^redno z vzhodno obalo do višine New-Fundlanda. Od ravnokar omenjenih 75% kamenega olja je najmanj 60% čeloma ali deloma izkoriščalo to vodno pot. Morska ožina pri Floridi ostane zaradi tega nevarna soteska in sicer na celi progi: tako med Florido in med ки^ап<Љ1т otokom, ka« kor med Florido in bahanskimi otoki. Na njihovem severnem izhodišču se združijo dovozi imenovanih južnih držav USA in Mehike z onimi Venezvele, Kolumbije in Peruja. Zadnji morajo sploh prevoziti najnevarnejšo pot. Najboljše še kaže Peruju, ki se s svojimi tovori, ko zapusti Panamski kanal, lahko drži tik celinskega obrežja. V Kolumbiji in predvsem v Venezveli pridobivajo kameno olje pod tehnično tako ne« ugodnimi prilikami, da morajo surovo olje najprej nabirati in čistiti na spredaj ležečih nizozemskih otokih Arubi in Curacau, preden se napoti v Zedinjene države. S tem je pa že na svojem izhodišču izpostavljeno velikim nevarnostim.
Vzhodno obrežje ažierikanskih držav predstavljajo naravnost šolski primer lovišča za podmornice. Posebtio oblikovanje obrežja se tukaj lahko kosa s trgovskim predmetom, ki je velike vrednosti in izredne važnosti za vojno. S tem eo pa že izkaza« ni naravni pogoji za lovišče podmornic.
V Barentskem morju se ne nahaja le najbližja zvezna pot med anglosaksonskimi Bllamd in Sovjetsko unijo, ampak jo je sploh edino upoštevati za mnoStvene tovore. Vsekakor se da zaradi toplega zalivskega toka, ki pošilja svoje odcepke do Kolaškega polotoka celo leto voziti po vodni poti v Murmansk. 2e pred vojno je Sovjetska unija tukaj iskala in našla pot v ocean, kar dokazuje razcvet šele leta 1915. napravljenega murmanskega pristanišča. To je tako vihamo uspevalo, da se je število njegovega prebivalstva v zadnjih desetih letih zvišalo od 25.000 na 160.000. Ravno tako se je v zadnjih desetletjih povišalo število prebivalstva v starem pristanišču Arhangelsku na BeJeon morju na 230.000. Navzlic temu јб po naravi tukaj trgovina zelo skromna napram oni amerikanskih vzhodnih obrežij. Zaradi dobav vojnega materiala od atrani anglo-saksonskih sil Sovjetski uniji je tukaj delo podmornic vredno truda.
Slične so prilike v področjih evropskega Sredozemskega morja, ki jih nahajamo pri Gibraltarju ,Malti in pred Sueškim prekopom. Zemljepisne zakonitosti pa veljajo kakor povsod drugod tudi tukaj.
Dr. H. Dreyhaus.
priključenih ozemelj, se v Sofiji vedno bolj občuti pomanjkanje stanovanj. Iz statistič« nih ugotovitev izhaja, da prideta na eno sobo (brez kuhinje in stranskih prostorov) 2^ osebi. Vlada je radi tega Izdala ukrepe, da se pospeši zidanje stanovanjskih hit
„Veliko prllatellstvo"
izdatnejše lovišče. Splošno znano je, da razpolagajo Zedinjene države samo s 60% celokupne svetovne proizvodnje kamenega olja. Ako se potem še upošteva od njih neodvisno dajatev v Mehiki, Kolumbiji, Venezveli, Peniju In na Trlnidadu, se nabere imetje okroglo 75% celokupne proizvodnje kamenega olja. 2e naštevanje teh dežel pokaže, da gre izjemši Peruja za take, ki na zapadu okvirijo amerikansko sredozemsko morje. Sliko si še spopolnimo, ako pomislimo, da je nadaljevanje točaano najpo-membne:[še proizvodnje olja Zedinjeoiih držav na Mehikanskom, t. j. v Teksasu, Loui-ziani in Oklahoml. Petrolejsko bogastvo, kakršnega se na svetu zlepa ne najde zopet, je tukaj koncentrirano na razmeroma zelo blizu skuipaj ležečem prostoru. Vendar ima znatno hibo. Glavni potrošniki kamenega olja živijo namreč 2000 do 3000 km oddaljeni na severu. Doslej so obvladali to
Razi^led po fugovzhodni Cvropi
v Zagrebu je bilo zborovaaje vseh edinic ustašev. Štabni vodja Kavran jih je po« zdravil in spominjal na težke in požrtvo« valne boje ustažkega pokreta za prostost Hrvatske. Nato je govoril novo imeaiovanl onganizacijeki vodja dr. SchoLs o političnih in godalnih načelih pokreta, ki prevevajo ves narod in ki naj združijo državo Ln po« kret.
Z neko objavo v dovaSkem uradnem listu je odrejeno, da se morajo vsi židje, razen onih, ki žive v Bratislavi in v okrožnih glavnih mestih, do 15. junija naseliti v do« ločenih občinah njih političnega okrožja. Za okrožje Bratislava^dežela in Pistyan so določene občine Sv, Jurij ln Vrbo ve za na« selitev, za ostale pa vsakokratna okrožna glavna mesta, v katerft ^morajo prebivati preseljeni židje pri židovskih družinah.
Z neko okrožnico hrvatskega naučnega
ministra se učiteljicam zaukazuje, da se tako oblačijo in ponašajo, da dajejo dober Vzgled. V Soli kot tudi v privatnem živ« Ijenju se ne sme šminkati in sicer olepia« vati, ravno tako ne smejo noeiti prekratkih kril in slceršne nedostojne obleke.
Z romunsko odredbo je vpeljano vojno delo članov učiteljskega zbora, viaokošol« cev in učencev ostalih Sol v dobi šolskih počitnic, šolske počitnice se za čaea vojne načeloma ukinjajo. Učitelji, dijaki in učen« oi bodo zaposleni pri popravilih na šolah. Nadalje bodo zaposleni na pošti in v osta« lih uradih.
Vse osebe, žoper katere v Bolgariji teče postopek zaradi špekulacije, ali ki so bile radi tega prestopka kaznovane, bodo v tem letu pritegnjene k cestnim delom.
Vsled naravnega ljudskega prirastka in priselitve iz vseh delov, predvsem iz novo
USA v Angliji
Angleži: »Od vas je reenično prelepo, da
ete prišli k nam v Anglijo.«
Yankee; »Ali right, saj je vendar naša sveta dolžnOet, da se brigamo za naše kolonialne pomožne narode.«
Karlikaituiiaj; Kraft/Delmea-Dienet
Naše anekdote
Ko je sloviti francoski zdravnik Dumou« lin med žalujočimi tovariši ležal na smrtni postelji, je dejal: »Prijatelji, po moji gmr« ti ostanejo trije veliki zdravniki.« Vsak Iz« med prijateljev je mislil, da je on eden izmed teh zdravnikov, proeili eo ga, naj jih imenuje. Umirajoči pa je odgovoril. »To so voda, gibanje In dieta!«
ONNTACS- UND NACHTDIENST der Apotheken In Kralnbura
von e. bte IS. Juni
MR. M. BAUCH
^rf
Cruder
LEDERFABRIK
Qltumxu^klL
Rudolf Widmar
MECHANISCHE WEBEREI
3s€heinuta€li-3ost 3>отх€ћа1е
Gro^handel in lextil, Bekleldung, Kurzwaren und Galanferie
M. u. R. SCHAUTZER
C
Klagenfurt
Adol " H ' er-P f i %
Wirisdiafissdiale Krainburg ^
Mlt Beginn dee Schuljahres 1942/43 wird in Kralntourg elne zwel« klaasige kaufmannische Wirtschaftsschule (Handelsschnle) eroffnet. In diese werdan Schiller und Schiileriimeji aufgenommen, die vler oder zuminiđeej drei Klassen einer Hauptschule (Biirgerechule) oder Oberschule (Gymnasium) abeolviert oder erne allgemeine Volksschule bis zur elebenten Schulstufe mit gutem Erfolg besucht haben.
Anmeldungen und Anfragen sind ehesteim unter Beilage dee letzten Schulzetignisees nur schriftlich zu richten an die Leitung der Wirtschaftsschule Kr a in burg, Landratsamt. Von per-sonlichen Vorsprachen ist vorl&ufig abzusehen.
TITAN
erzeugffi
Л. G.
Stein -Oberkrain
Baub«sclilag«,Kuclitngeratschafi«n, FifMngi, Waagen, Temper- und Graugu^arlikeln nacfi Modeller* oder Zelchnungen
Lliltrf гомА und soiibtr
Hieodor Rabitsch
St, Veit an der Sawe


f. SdUkkcttfd^
Seilerel (vrvarna)
Krainburg
Am Baumgarten
Sail-, SdiWGfeK
Akkumulatoreiiiaure
auch ballonweise, sowie Wasserglas usw, liefert
CHEMISCHE F4BR1K
Graier-Wagner Graz - Neubaugasse 53

UlnQnlndUSlrllO.G.
J A R s C H E
POST DOMSCHALE
SSI
Sli
•pewo^ss?
StiWB 8. Sier. 44.
KARA WAN
KEN.BOTE
SoTwla, 6. ftmija 1942.
Xithtspiele
ARfiemetne Fllmtreuhand Gjii.b.H.-2welgstelleVeldes
A S S L I N 6
7.	VI. um 15 und 19.30 Uhr
8.	VI, um 19.30 Uhr
9.	VI. um 19.30 Uhr
Der scheinheilige Florian F&r Jngendllche nicht zngelaasen!
11.	VI. urn 19.30 Uhr
12.	VI. urn 19.30 Uhr
13.	VI. ШП 16 und 19.30 Uhr Frau nach MaS
Fttr Jngendliche alcht cugekuwen!
DOMSCHALE
6.	VI. urn 19.30 Uhr
7.	VI. urn 17 und 19.30 Uhr
8.	VI. um 19.30 Uhr Irrtum dee Heraens
FUr Jug^ndllche nlcht zngelaasen!
10.	VI. um 19.30 Uhr
11.	VI. um 19.30 Uhr Frau nach MaB
FUr Jugendliche nicht cngelaeMut
KRAINBURG
5.	VI. um 19.30 Uhr
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr
8.	VI. mn 19.30 Uhr Das andere Ich
FUr Jugendliche nlcht zogelaeeen!
9.	VI. um 19.30 Uhr
10.	VI. um 19.30 Uhr
11.	VI. um 19.30 Uhr Miiimerwirtschaft
FUr Jugendliche nlcht zngelaeiieni
12.	VI. um 19.30 Uhr
13.	VI. um 19.30 Uhr Der EdelweifikSnig
FUr Jugendliche zugelaeeen!
L A A K
5.	VL um 18.30 Uhr
6.	VL um 18.30 Uhr
7.	VI. um 16 und 18.30 Uhr Geheimakte W. B. 1.
FUr Jugendliche zugelasaen!
9. VI. um 18.30 Uhr
10.	VI. um 18.30 Uhr
11.	VI. um 18.30 Uhr WeiBer Flieder
> Fttr Jugendliche nicht tngelaseenS
LITT A I
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 16 und 19.30 Uhr Der Herr hn Haus
Jngendliche unter 14 Jahren nioht lugtlaiitn 11. VI. um 19.30 Uhr Ich bin Sebastian Ott FUr Jugendliche nlcht zugelasaen!
NBUMARKTI.
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 16 und 19.30 Uhr Der scheinhcilige Florian
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
10.	VI. um 19.30 Uhr
11.	VI. um 19.30 Uhr
12.	VI. um 19.30 Uhr Ich bin Sebastian Ott
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
S A I R A C H
13.	VI. um 18.30 Uhr
14.	VI. um 18.30 Uhr Geheimakte W. B. 1.
FUr JugendUche zugelassen!
S T E I N
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 10, 15.30 und 19.30 Uhr
8.	VI. um 19.30 Uhr
Im Schatten des Berges
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
10.	VI. um 19.30 Uhr
11.	VI. um 19.30 Uhr Ich bin Sebastian Ott
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
ST. V E I T
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 16 und 19.30 Uhr Geheimaikte W. B. 1.
FUr Jugendliche zugelassen!
10.	VI. um 19.30 Uhr
11.	VI. um 19.30 Uhr So gef&Ust Du mir
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
v E L D E s
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Der Opemball
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
10.	VI. um 19.30 Uhr
11.	VI. um 19.30 Uhr So gefftlLst Du mir
Ftkr Jugendliche nlcht zugelassen!
WART
6.	VI. um 19.30 Uhr
7.	VI. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr Der Hejie Auguetin
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
13.	VI. um 19.30 Uhr
14.	VI. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr Immer nur Du!
Jugendliche nnttr 1% Jahren nlcht zugeUiaen
Mai Hlogor & v. SrebrQ
Manafakturvaren
Villadi,Draubrll<ke Adolf-Hitl«r<?lafz • Ruf 4875
BaumwoIIspinnerei u. Weberei- Neumarktl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinncrei, Weberei, Garnfarberei u. Bleiche, Siiickbleiche und Appretar
JKalio^las A
V „KARAWANKEN-BOTE"
donasa denar
Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo!
Jfllati oHMas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji!
Oglase eprelema NS-Gaaverlag Kttrnten, Kralnbarir, Veldeier-•traBe 6. in AfSoGaaverlag Kttrnten, Klagenlart, Biimankring IS.
VerschonI das
. Selbttgebacker
/У / / / , / /


Službo dobi
Hlapce
tudi starejšega, ki se razume na kmetska dela takoj sprejmem. Dopise na Kunčič Johann Seebadi 30 Veldes, Oberkrain. 1776—1
W «I I« h o o #I
,HASTREITERS
IC T' :-.:

m
Krauterl(uii«m
hab«n self 12 Jahren beste MeMerfolg« ouf«uw«is<kn. V«rlang«n Sle heute noch die Aufklarungtschrlf^t
„Dtr Kropf und die Basedow*sche Xfonkhmlr"
koiteniot und unverbindlich durch dan Her.ieiiert
Priedr. Hastrelter
posodo, &tuJi rabljeno, vendar v dobrem stanju, kupim. Ponudbe s ceno na Dolenz Franz, Aitlack 41, P. Laak/Z. пвв_7
Službe Išče
T ovarniške zaloge, zastopstva, inkasso sprejme dobro upeljan trgovec in zastopnik. Dopise naPostfadi Nr. 27, Krainburg. 1771—l'
Kupim
Pohištvo labljeno, za spalnico in ku-hinjoter kuhinjsko
Cebe der Bevolkerung bekannt daB ich in ABIing und Jauerburg den Kohlenhandel iiber-nommen babe. — Be-stellungen werden ta-glich von 8—12 Uhr entgegen genommen.
Naznanjam, da sem prevzel v A BI in g u in v Jauerburgu trgovino s premogom. — Naročila sprejemam dnevno od 8.—12. ure.
GLADITSCH JOHANN
Kohlenhandel
AOling - Adolff-Hitler-StraRe 59
wM .Rosodonf. Es is« )0 eine teste Zohn. posla, mi» det skh seKr spofen loSl,
Die ZohnborsJe nur wenig onfeuchten ijnd IckW dofnil Шжг. dos ,R o S o d o ћ l*.Slud< » atreicSen. .Rosodbnf schoumi gu« und wirk» schoB ih gerioger Menge.
l»romen.ns * e a t e Z«hnpastL M. M Л, Штгдттпп, I d he t m (Sa.)
Sladke!
Pohlitra vložena, rezljina ali slikana, »like, lesene figure, cinasto posodo, pristne preproge, stare kovance kupuje vedno
Antiquifilienhandlanii;
FRITZ PRAISE, Klagenlnrt
2rrbico
enoletno kupim ali zamenjam za mlado kravo. Dopise na Karaw. Bote, Krainburg pod „Žrebica". 1777—7
ZOBOTREBCE
(Zahnstodier) male povezke, vsako množino kupim. Ponudbe z vzorci pošljite na naslov Kari Thiel, Oblam im Ennstal, Steier-mark. 1767—7
Slar srebrn denar
staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno p^ovina z urami in tepotičjem O. Ha bench i t Kla genfurt, Bahnhof-strafie Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen
A 41/12(6 1401—7
LislualI rezani les
bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenhirt, Vol-kermarkter Strafte Bahnubersetzung.
Ženitve
Mlado simpatično dekle želi spoznati mladega boljšega gospoda v svrho ženitve. Pismene ponudbe le s sliko pošljite takoj na Karawanken Bote Krainburg. pod
„Tiha srefa".
1775—21
Razno
„Mali oglasi" ko-
nstijo obema strankama — ku-povalcu in prodajalcu.
У vsaki rodbini sem doma, to lahko trdi o sebi „Mali oglas" 1 Od tod tudi — uspeh I
ESSIG
Fabrik CWanger Kltgenfurl
Aloisjatfelino
Fonwaren-fabrik
Mannsburg
KAFFEE
ERSATZ
Fabrik C.Wttnger Klaatniurt
BRUDER
ObtstUot
Lederwaren-E rzeu g u n g Domsdiafe
Ltlbeditrslri^e 5S
0 b e r k I Š I n
Kinderbetten
Herbst
Klagenfurl, Fleischmarkt 16
Glocke
St.Yeif a. d. Save
lielert rasdi und sauber

SENF
Fabrik C.Wengar Klagenfurl
c3peziali^aus fur '^terrenmoden
Klagenfurf, Paradeisergasse 4, Edce Domgasse 6 - Ruf 1245