Političen list za slovenski narod. Pa poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 yld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr ce se tiska dvakrat; lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša". Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. JŠtev. 1.1*5. V Ljubljani, v soboto 19. maja 1888. Juetiiils XVI. Ilinkošti. „Emitte spiritum tuura et re-novabis faciem terrae." Znamenje sedanjega časa je gospodarski propad v vseh evropskih kulturnih državah. Poljedelstvo peša in vsled tega tudi industrija in trgovina; viri dohodkov se suše, in množice revežev zdihujejo v bedi in pomanjkanji. Odločilni prevrat je le še vprašanje časa; prišel bo, ko ugasne ogenj v tovarni, in za njim pride gospodarski polom, ki ga sedaj odvrača edino le kredit. Ni nam treba črnih očal, da vidimo pretečo nevihto; kakor žarnice žarno razsvetljujejo delavski nemiri v kulturnih državah pred nami razširjajoče se temo. Nova občila so zemlji prenovila obličje ter zbližala narode. Daljava in čas sta že brez pomena, in promet z najskrajnejšimi kraji zemlje vrši se s hitrostjo, ki je bila pred petdesetimi leti še neverjetna in nemogoča. Pozdravljali so to dobo z veseljem kot dobo svetovnega gospodarstva; sedaj čutimo že njene nasledke, da namreč evropski narodi žive v drugih gospodarskih razmerah, ki prete s poginom stari Evropi. Premenilo se je politično ravnotežje, in družbi človeški se maje temelj. Državi glavni namen je, da si pomnoži število vojakov in sosedu pokaže svojo veljavo in moč ter za to dobi potrebnega denarja. Vpitja in prošenj nemega ljudstva ne morejo slišati možje, ki jim državne koristi kratijo mir. Najnujnejše pomoči potrebujeta kmečki in delavski stan. Tovarnar, trgovec, kapitalist v velikem mestu si še želi vojske, ker mu ponuja dobiček. A kmeta najbolj tare duh sovraštva in koristolovja, njega najbolj boli krvavi in denarni davek. In če ta steber evropskih držav omaga, opeša in se sesuje, propasti morajo vse gospodarske razmere. Vlada krivičnega in sebičnega načela je večino delavcev, to je veliko število prebivalstva evropskih držav, ponižala do duševno izprijenega stroja; človek, narodi postali so trobnelo drevo, iz kojega nekrščan- ski duh sesA zadnje kapljice oživljajočega soka. Delavcu nedostaje notranje harmonije, tolažbe v bedi, počitka po delu. Sam seboj je nezadovoljen in s svetom, zato išče tolažbe v omamljivi pijači. Delavec je v mnogih državah postal nevaren ud človeške družbe; pomagati si hoče na vsak način, in četudi s silo, iz neznosnega stanja. Sužnju se je nekedaj bolje godilo. Gospodar njegov bil mu je osebno, človeški bližje, ker suženj je bil del njegovega premoženja. Poleg slabih mogle so se v gospodarju razviti tudi dobre lastnosti. Moderni tovarnar pa smatra delavca kot del stroja, ne kot človeka, ne kot brata. Kakor skrbi za ceno surovo blago, tako išče po ceni človeške stroje. Delavca in delodajalca izprija krivično načelo industri-jalizma. Nekrščanski duh prezira naravno in božjo postavo ter obljubuje delavcu nebesa za pekel, ki mu ga je na zemlji pripravil liberalni kapitalizem. Nasledki so: vedno rastoča revolucija in absolutna duševna onemoglost gospodujočih krogov nasproti silni nevarnosti. Zato se morajo prenoviti ne le delavski stan, marveč vsi: zemlja mora dobiti drugo obličje. „Emitte Spiritum tuum et renovabis faciem terrae." Pošlji duha pravičnosti močnemu nasproti slabemu, duha modrosti, ki znd vrediti zahteve pravičnosti, duha božjega strahu mogočnim, da se klanjajo zapovedi Najmogočnejšega. Blagodejno, vspešno, čudovito je vplival duh krščanske ljubezni, bratoljubja v prvih časih krščanstva. „Vsi so bili edini, hvalili so Boga in so bili v milosti pred vsem ljndstvom". Mnogobrojni so tudi narodi, različni po šegi in jeziku, ki stoje okrog prestola slavne Avstrije. Dobrega so duha, pretrpeti vse za domovino in cesarja, ali težko čakajo, da se vpelje pravo načelo v organizem mogočnega cesarstva. To načelo, močno in koristno, je načelo krščanske ljubezni, je versko na podlagi resnice in bratovske ljubezni; to more potolažiti zbegane narode, pomiriti nezadovoljneže in z vezjo ljubezni združiti jih v močno celoto. Nad 30 let so vladali brez tega načela in miru niso dosegli. Sedanje ministerstvo je proglasilo to načelo, toda le kot pomožno, in ne kot vodilno, a to ne zadostuje. Narodi žele gotovo, trdno podlago svojemu obstanku, ker čutijo, da propadajo navzlic vsem začasnim obljubam in pomočkom. Skrajni čas je, da se krščansko načelo vpelje v šolo, urade, vojsko, kupčijo in trgovino, dober vspeh gotovo ne bo izostal. To načelo je pravo, rabljivo, preskušeno in edino mogoče za nas. Nasprotujejo mu sicer stari, znani nasprotniki, a treba je vstrajnosti v pravičnem boji, srčnosti nasproti sovražniku. Avstrija stoji na podlagi federalizma, močna bo, slavno njeno ime, ako so zdravi, krepki njeni deli. Okrepiti pa se morejo le po označenem načelu. Sprejmimo tudi mi Slovenci, vedno zvesti veri svojih očetov, skrajno udani svojemu vladarju to krščansko načelo v vsakdanjem življenji. To nas bode združilo, okrepilo ter pridobilo spoštovanje pri naših sosednih in v višjih krogih, ker to je naravna, je božja moč krščanskega načela. „n«CVTEC mareuovrss TJ-S. y.ai s/svtec /_as!v r.psz saov tov Xadv." Iz državnega zbora. Z Dunaja, 18. maja. Budgetna razprava. (27. dan.) Razprava o poljedelskem ministerstvu se je. včeraj vendar le pričela, ter sta prišla na vrsto dva govornika. Prvi je bil levičar nemško-češki poslanec dr. Milner, ki je prvikrat govoril in ministru očital, da vlada za nemške kmete na Češkem nič ne stori, da kmetijstvo propada in da si morajo nemški kmetje sami pomagati. Za njim je govoril slovenski poslanec dr. Poklukar, ki je sicer tudi priznaval slabo stanje kmetijstva, ali ob enem pristavljal, da tega noben minister ne more popraviti, naj se ime- LISTEK. Duhovo. Bogatih darov preobilni broj ponuja nam mati narava. Vse kipi, hiti, klije in dije v najkrasnejšem pomladanskem življenji. Zelenja in cvetja polne šope zremo in trgamo, pa rudečih črešonj prvi sadovi nam se zapeljivo smejejo. Ptiči prepevajo veselo dvigajoč se v zraku, kukavica oznanja vsako jutro razvoj vesele vigredi — skratka: to je veselje, življenje v naravi, to je — Duhovo. Izraelovega rodu potomci imeli so ob prazniku „žetve" navado okrasiti si hiše iu shodnice, nekako v zahvalo za bujen plod v naravi. Nam prav ob tem časi cveti zorna pomlad, ko je vse praznično opravljeno; vsaka bilka, steblo in drevo posebno veličasten vtis napravlja človeku. Nikdar ni bujnej-šega življenja nego o Duhovem. Zato pa smo opustili zahodni narodi umetne okraske na hišah in vežah božjih, ker nam je mati zemlja odela se tako lično in mnogovrstno, tako priprosto a vendar tako umetno, da je ne dohiti in ne doseže ni najspret-nejši čopič. Duhovo v naravi... Prav ob tem zlatem časi kliče slovesno cerkev: „veni sancte Spiritus" 1 In po pravici. To vam je praznični spomin socijalne „renaissance". Zablodil je bil človek v močvirje globoko. Potapljal se je. Res da mu je podal dober prijatelj rešilno desko, toda nevarnost, strah in nočna temota so ga tako omamili, da ni videl, ni oprijel se jedine rešilne prilike . . . Nastane v hipu svetloba, goreči jezik prikaže se nad glavo, utrdi ga, poživi, razsvetli, da se oprime deske in na-njo oprt srečno dospe na suho in trdo ozemlje. — Taka je ob kratkem zgodovina človeškega rodu pred in po prvem Duhovem. A vidim, da skomoicuješ. Premisli le cvet nekdanje omike, razsežno cesarstvo rimsko. Kliči si v spomin obupavost, življenja sitost, hrepenenje po izpremembi obstoječega družabnega reda, kakoršno je sploh navdajalo najboljše misleče tedanjih časov, in na hitro izpremembo, ki se prigaja po širnem svetu kmalu po pravem Duhovem. Stari stebri prestola in altarja se zmajejo in strmoglavijo v razval po-zabljenosti. Državni red, omika narodov, družinsko življenje — vse leže v grob s preperelim cesarstvom rimskim. A na njega razvalinah priklije iz zemlje novo cvetje, novo življenje civilizacije iu omike. To pa je navdihal Duh božji, ki ima v roki moči na- rodov in pojedincev, ki veje kjer hoče, in narode in posamnike vodi po potu do slednjega namena. Zato smo rekli poprej, da Duhovo je spomin „soci-jalne renaissance", ki se je oživotvorila z razsvetljenjem Duha božjega. In kolik razloček med prej in sedaj! Tam barbarstvo, tu omika, tam sužnost, tu prostost, ondi sovraštvo, tu ljubezen, nravnost in zadovoljnost — to je Duhovo v zgodovini ... Danes pa Abrahama rodovitni sinovi več ne krasijo toliko sinagog svojih, pač pa tem bolj pro-dajalnice z raznim mamljivim čarom, ki krade lahko dovzetnim arijcem v petek in svetek trdo prislužene novce iz lahkega žepa. Obdali so se z najiinejšim blagom, na stote tehtajo, na štrtine merijo najdragocenejšo rudo, v katero so trdo oklenili žuljavo roko človeštva boljšo polovico. In jetnik ječi in vzdihuje in vije trudne svoje roko po rešniku, ki bi ga odtrgal iz trdnih spon milijonarstva. A kdo mu pomore? Čuj! Od daleč tam se razlega tolažljive pesni veseli glas, kličoč uteho nad trudno robstvu podleglo človeško rodbino. Čuje glas, mil mu je, in prijetno vabeč, a predaleč se mu dozdeva, ne upa si prav v življenje sklicati modrost proroškega klica — čaka iu omahuje ... O da bi ie predolgo ne nuje tako ali tako. Kolikor reč zadeva ministerstvo, zgodilo se je za povzdigo kmetijstva, kar je bilo pri slabih denarnih močeh sploh mogoče. Govornik je potem s številkami dokazoval, da so državne podpore za deželno-kulturne namene, za vravnavo voda, za živinorejo itd. od leta 1878 do 1888 poskočile za tretjino ali skoraj za polovico, ker so prej znašale 2,523.820 gold., letos pa znašajo skoraj pet milijonov goldinarjev. Potem je govornik v imenu svojih ožjih tovarišev ministru izrekel zahvalo za podpore podeljene kranjski deželi ter mu jo v posebno skrb priporočal tudi v prihodnje. V ta namen je našteval posamezne zadeve, ki potrebujejo zdatne državne podpore, kakor kmetijski pouk po popotnih učiteljih, sadje- in vi-norejo, gozdarstvo in živinorejo, in naposled še zboljšavanje zemlje, osuševanje ljubljanskega barja, vravnavo voda itd. Zanimivi govor vam pošljem v prilogi po stenografičnem zapisniku. Ker je bila za dr. Poklukarjem ob V*5- uro popoludne seja sklenjena, odgovarjal je poljedelski minister svojim predgovornikom danes in se zahvaljeval zlasti dr. Poklukarju in poslancu Furn-krancu za priznanje, ki sta ga izrekla ministerstvu. Tudi je obetal, da bode še v večji meri podpiral in pospeševal povzdigo kmetijstva. Dr. Milnerju pa je s številkami dokazoval, da njegove pritožbe niso bile opravičene, ker so nemški kmetje na Češkem dobili čez 2000 gold. več podpore, kakor češki. Ministrovemu govoru sledila je živahna pohvala. Na levici je danes govoril ali prav za prav govor čital še štajarski liberalni kmet Stadlober, na desni pa češki poslanec Fišera, ki je v krasnem govoru razpravljal kmetijske zadeve na Češkem. Potem je bila po predlogu poslanca Kluna razprava sklenjena in sta bila za glavna govornika izbrana levičar Tausch pa češki poslanec Stejskal. Pri naslovu „državne učilnice in poskušalnice" bode danes govoril še dr. Gregorec, pri deželni kulturi pa poslanec Pfeifer, ki bode vladi priporočal posebno skrb za vinorejo. Minister je glede trsne uši že danes rekel, da vlada sedaj prodaja vino-rejcem amerikanske trte po 60 kr. 100 in da so po dosedanjih poskušnjah jako dobre za sajenje, ali to je hvalevredni novejši napredek, lani je stalo 100 sadik še 1 gold., kar bo Pfeifer menda omenjal, sicer pa ne smemo prezirati, da dajejo vinorejcem na Nižjem Avstrijskem take sadike pogostoma prav zastonj, kakor je priznaval g. minister sam. Govor drž. posl. Itarola Klima za gimnazijo v Kranji. (V seji državnega zbora dne 8. maja t. I. v specijalni debati o budgetu.) Visoka zbornica! Ne morem tajiti, da sem v nekaki zadregi, kajti kot generalni govornik moral bi zastopati vse one gospode, ki so me pri izvolitvi generalnega govornika počastili zaupanjem. Na eni strani vidite, da ima pri specijalni debati vsak gospod poslanec svoje posebne želje in prošnje, in da ne zadostuje kratek čas od enega govora do drugega, da bi se natančno poučil o vseh teh posameznih željah in prošnjah ter jih mogel zastopati tukaj v visoki zbornici. Na drugi strani bi moral zavrniti tudi gospoda generalnega govornika z leve strani visoke zbornice ali odgovarjati na njegove trditve. To je v tem slučaji ložje od prejšnje naloge, ker se je vse, kar smo danes slišali, že tolikrat povedalo v tej zbornici, da bi bilo odveč odgovarjati na posamezne trditve. Gospod predgovornik (dr. vitez Krauss) je trdil, da bi se po njegovem mneuji na nemških gimnazijah vpeljal francoski jezik; le na nemških šolah, ker na slovanskih bi se moral bolj gojiti nemški jezik. Možje v raznih službah, ki so prišli v različne kraje in dežele avstrijske, prepričali so se pozneje o koristi enega slovanskega jezika ter so se zahvalili Bogu, da so se sploh mogli naučiti enega slovanskega jezika v Avstriji. (Prav res! na desnici.) O slabi sodbi glede slovanskega slovstva ne bom govoril, ker gospod predgovornik ne pozna slovanskega slovstva in je njegova sodba taka, kakor slepčeva o barvah. (Poslanec dr. Krauss: Le vprašajte na Lip-skera, to imajo cenike!) Konečno moram kolikor mogoče ob kratkem govoriti zaradi poznega časa in ustregel bom po močeh tej želji. Nasvetoval sem resolucijo glede gimnazije v Kranji, in ta se glasi (bere): „0. kr. vlada se poživlja, da ne odpravi c. kr. gimnazije v Kranji." Že pri naslovu „osrednje vodstvo" ministerstva za uk in bogočastje sem tako obširno govoril o tej stvari, da morem le še nekaj dostaviti. Opomnil sem, da je sklenil kranjski deželni zbor naročiti deželnemu odboru, naj z vsemi mogočimi sredstvi skuša ohraniti gimnazijo. V imenu dveh poslancev s Kranjskega, ki sedita na levi strani zbornice in sta ob enem člana kranjskega deželnega zbora, pa se mi je ugovarjalo, da je sicer večina kranjskega deželnega zbora izrekla željo, naj se ohrani gimnazija v Kranji, da pa je manjšina deželnega zbora navela vzroke proti gimnaziji, in sicer stvarne in ne politične ali narodnostne vzroke. Na ta ugovor morem odgovoriti, da se je kranjski deželni zbor že pred desetimi leti, in sicer v 14. seji dne 16 oktobra 1878 pečal s to zadevo, ker je tudi tedaj vlada mislila odpraviti gimnazijo v Kranji. Nemška stranka, h kateri se prištevata gospoda poslanca, in katerih eden je bil že tedaj član dež. zbora, imela je tedaj večino v deželnem zboru. Akoravno je bilo nasprotje mej strankama v deželnem zboru mnogo večje, kakor je sedaj, in akoravno je član ndrodne manjšine stavil predlog, da se gimnazija ohrani, vendar so tedaj tudi zastopniki nemške večine gorko zagovarjali predlog, in eden gospodov govornikov je pri tej priliki izrazil upanje, da se bo morda vendar le ozirala visoka vlada na prošnje in želje prebivalstva in na sklep deželnega zbora in priporočila gimnazijo na višjem mestu. Konečno ste obe stranki enoglasno sklenili naročiti deželnemu odboru, naj se potom deželne vlade potegne pri visokem ministerstvu za gimnazijo v Kranji. To se je zgodilo in gimnazija je bila rešena. Od tedaj se je v Kranji mnogo premenilo, a ne na slabo, marveč dobro stran mesta, ki se od odlašal! V zvezi s klicem svoje matere išči si tolažbe v besedi svetega pevca: „veni pater pauperum"! — V tem prisrčnem vzdihu je bodočnost tvoja, siromašni rod, sicer pa je tvoja osoda: duh sužnosti, duh — časa. Duhovo! Beseda vzvišenega pomena, dvigajoč človeka od grude zemeljske r kraljestvo duhov in njih skrivnostnega delovanja. Mili Bog! da bi pač le tako bilo! A žal! mesto da pri nas prevladuje Duhovo, je celo leto duh časa na prvem naj-odličnejšem mestu. Plitvost v vednosti, uživanje, rajanje . ., mori duhii, da se ne more lahko povzdigniti do Duhovega. Ce kedaj, dandanes treba po vsej moči plavati reki nasproti, ki nas hoče pogoltniti. In kako dere, silno šumi ta vrtinec! Samo-pašnost brez srca, egoizem in trdi materijalizem je duševno svojstvo sedanjega časa. Ali v tem hočemo iskati rešitve milemu narodu slovenskemu? Nikdar ne. Rod naš bodri bode se ohranil, ako skrbno goji in se bije za čistost dragocenih svojih svetinj, katere si je doslej vedel in znal ohraniti. To so darovi, katerih mu treba prositi o Duhovem. Zato kličemo: Veni dator munerum! .... Pred vsem pa nam treba onega duha, ki oživlja človeka, naj bi mu tudi roke usahnile ali jezik po-inrzuil. Ljubezen vse prebije. Ona je grad, tako trden iu neomahljiv, da ga nijedna sovražna sila ne premore. V slogi in ljubezni so si naši predniki podajali roke in kedar so vsi za jednega in jeden za vse bili boj za „Krst častni in slobodo zlatno", odlikovali so se liki siva skala, ki sredi viharja trdna stoji in se ne ugane ljuto razburjenemu valovju Ljubezni moč naj Slovencem srca razgreje, prave delavne, požrtvovalne, za blaginjo naroda vnete ljubezni si nasrkajmo o Duhovem, in: večna bo Slovencem čast. Duhovo je praznik ljubezni. Ne zabimo tega tudi v političnem življenji. Srce za brata svojega zatiranega, srce za pravično stvar njegovo imejmo, pa nikdar se ne bode očitalo nam potomcem: patres vestri peccaverunt. Zato pa skrbimo, da nam o Duhovem postane „ljubezen mati in sloga nas pobrati". Nijedne dobe v zgodovini človečanstva niso tako vzvišene kakor one, ki nam kažejo, kako so se narodi složno pa tudi vspešno, če tudi morda le počasi borili za svoj obstanek iz za svetinje svoje. Če tudi le počasi — slednjič so vendar-le zmagali. In niso malenkostne, — dražestne so svetinje milega našega naroda. Duhovo naj nas spoji v ljubezni — a onda vsemu svetu kljubujemo. I v to svrho: Veni lumen cordium! .... --K. leta do leta bolj razvija in ki bo ena glavnih zvez Rudolfove železnice, kedar se bo konečno dogradila. Kateri vzroki so sedaj dali povod manjšini tranjskega deželnega zbora, da je glasovala proti obstanku gimnazije, tega ne bom tukaj razpravljal, a toliko morem reči, da niso bili stvarni vzroki, ieklo se je namreč, da so bili učni vspehi neugodni. )osedanja izkušinja pa kaže ravno nasprotno. Vspehi so bili ugodni. Učenci, ki so prihajali s kranjske spodnje na ljubljansko višjo gimnazijo, so prav dobro izhajali in se merili z ljubljanskimi učenci. (Konce prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. maja. [Notranje dežele. Delegaciji se bodete že v kratkem sklicali za prvo dui junija. Vse potrebne priprave vrš6 se že v Budimpešti. „Nordd. Allg. Ztg.", ostro obsoja izjave za Schbnererja. — Vlada je izrekla z ozirom na zadnje izgrede pred spomenikom cesarice Marije Terezije na Dunaji svojo nujno željo nasproti desničarjem, naj se reši že koj v začetku jesenskega državnozborskega zasedanja postava o vseučiliščnih društvih. Koncem novembra vršil se bo na Dunaji avstrijski katoliški shod. Določil se je na to dobo zaradi tega, ker se bo dne 2. decembra vršila cesarjeva slavnost, pri koji priliki bodo na Dunaji polnoštevilno navzoči vsi avstrijski škofje. Vnanje države. Srbski kralj Milan je imel dolgotrajno posvetovanje z avstrijskim ministrom Kilnokyjem; to je dokaz, da ima njegovo potovanje odločno politiške namene. — Naučni minister, dr. Vladan Gjordjevič, je izdal okrožnico vodjam javnih učilnic, v koji svari učitelje, naj se ne udeležujejo politiških agitacij. Vlada bo vestne učitelje znala ceniti in jim bo dovoljevala nagrade. Gorovje mej Bolgarijo in Rumelijo so zasedli oboroženi vstajniki. Več turških vasi so napadli, da so dobili zadosti živeža. Čete so se pokazale tudi pri Niši in Pirotu. V Varno je došla z orožjem obložena ladija. Vest, da bo odstopil ruski finančni minister Višnjegradski, se preklicuje. — Iz Varšave se javlja: Vsi okrajni predstojniki in poveljniki so dobili nalog, naj natanko določijo, koliko žita, moke in sploh živeža morejo manjši zakladniki prodati vladi, ko bi to nemudoma zahtevala. Italijanski vladni krogi imajo malo upanja, da se bodo v kratkem na bolje obrnile trgovinsko-politiške obravnave s Francijo. — „Riforma" v dolgem članku zagovarja novi kazenski zakon ter opravičuje točko za točko. Popolnoma prezrla pa pri tem je točko 101., po koji se obsodi na dosmrtno prisilno delo že oni, ki samo javno izpre-govori besedo o rimskem vprašanji. Kaj pa hoče tudi reči k taki surovi silovitosti? Grško ministerstvo je odločno sklenilo od-poslati konzula Panuriasa zopet v Monastir, ker še vedno Turčija ni dokazala njegovih agitacij. Turčija pa se temu trdovratno ustavlja. 1lumunski minister Carp je odločno zavrnil trditev, da je iskati vzrok nemirom v ruskem vplivanji. Te vesti razširjajo nekoji ljudje z namenom, da bi pri tem sami toliko lažje in sigurneje mogli hujskati in rovati. Danes teden odpeljala sta se dva generalna pribočnika turškega sultana in predsednik družbe „Societe des raccordements", Auberet, v Solun k otvorjenju prometa na železuiški zvezi Solun-Belgrad. Pruski deželni zbor je imel dne 15. t. m. zadnjo sejo pred binkoštnimi počitnicami; poljski poslanci in več članov centruma so vložili interpelacijo, v koji prašajo vlado, zakaj se poučuje v ljudskih šolah poznanjskih in zapadno-pruskih krščanski nauk v nemškem jeziku, kojega ne razumejo otroci, in zakaj je strogo prepovedala vlada, da se poljski otroci niti ne smejo zasebno poučevati v materinščini. Vlada bo skoraj gotovo odgovovorila še le v jeseni na to interpelacijo; kako — o tem tudi Poljaki ne dvojijo. Francoski liberalni listi sedaj sami priznavajo, da so pri občinskih volitvah pridobili konservativci več tal. — Boulanger postaja vedno bolj poljuden. Vlada se ga boji, akoravno to prikriva ; Havasovemu izvestju se bo baje vzela pravica do uradnih vesti, ker je poročalo preveč prijazno o Boulangerjevem potovanju. — Bonapartovci so sklenili v zvezi z drugimi desniškimi strankami delovati na to, da se razpusti zbornica. Odkar se je povrnila angleška kraljica domov iz Italije in Nemčije, osebno deluje na to, da se pomnoži orožna sila in da bi se Anglija pridružila srednjeovropski zvezi. „Morning Post" piše: „Ne pristuje Angliji samo, da se oborožuje, uvažiti mora (Dalje v prilogi.) Priloga 115. štev. „Slovenca" dne 19. maja 1888. marveč tudi vprašanje mejnarodnih zvez. Anglija naj zapusti samopašno politiko gled^ naselbin, ki jej je odtujila kontinentalne velevlasti, ter naj se tesneje pridruži trodržavni zvezi". Ministerstvo in parlament pa. sta odločno zoper to, da bi se Anglija neposredno vmeševala v propirna prašanja na kontinentu. Z večih stranij spravlja se v dotiko z irskim vprašanjem prihod nadškofa Morana iz Sidneya v Rim. Tudi se tem povodom zatrjuje, da bo kardinal Moran poklican na dublinski škofovski stol namesto dosedanjega msgr. Walsha. Temu ni tako. Kardinal potuje v Rim edino le z namenom, da se pokloni sv. Očetu-zlatomašniku. Sin abesinskega neguša, prestolonaslednik ras Area Selassin, je pri vasi Maglouu blizo jezera Tsava popolnoma potolkel derviše, ki so prodirali proti Adni. Prepodil jih je do meje kraljestva Gog-giana. Več ko dva tisoč mrtvih dervišev je ostalo na bejišči, V taboru, koji so si priborili Abesinci, našli so zmagoralci mnogo dragocenosti, katere so derviši vzeli pri ropanji abesinskim cerkvam in samostanom. Tem povodom darovala se je v glavni cerkvi nekdanje prostoluice Gondora slovesna zahvalna sv. maša. Izvirni dopisi. Iz blejske okolice, 16. maja. (Izneverjenje.) Ravno sem »Slovencu" poročati nameraval in z nekaterimi fakti dokazati hotel, da na blejski c. kr. pošti ni vse v redu, ker se mi z Bleda poroča, da so ondi velikemu izneverjenju prišli na sled. Stvar je taka : Dne 15. t. m. popoludne pregledovala se je vsled ukaza c. kr. generalnega vodstva na Dunaji nenadoma blejska pošta. Poštni odpraviteij J. J. videč, da je sedaj njegovih goljufivih dejanj konec, obstane neki sam, da je v teku jednega leta c. kr. poštni erar za kakih 1300 gld. oškodoval. Kakor se pripoveduje, bil je mož strastno igri udan. Plača mesečnih 30 gld. mu je bila pa za ta posel seveda premajhna, kajti na Bledu se po nekaterih gostilnah tako visoko igra, da marsikaterega v jedni noči za 200 gold. oskubejo, kedar pravim ptičem v roke pride. In taka osoda je skorej gotovo tudi poštnega odpravitelja pogostokrat zadela, kajti kedar je bil mož v denarnih stiskah, takrat so poštne nakaznice po polževo, ne sicer sedem let, vendar pa sedem iu še več dni hodile z Bleda v Ljubljano. Stranke so se pritoževale, a J. znal je posebno kacega kmetiča lepo pregovoriti, rekoč: „Kaj boste skrbeli, saj veste, da se na pošti denar ne more izgubiti". Gosp. poštarju T—ju se pa moramo vendar-le čudom čuditi, kako je mogel svojemu odpravitelju, čegar neredno življenje mu je pač moralo znano biti, tako brezpogojno zaupati. Z J. izgubi neka stranka na Bledu svojega glavnega agitatorja in neki list svojega zvestega poročevalca, kateri je s svojimi zavitimi dopisi marsikaj prepira med Blejce zasejal. S Pivke, 17. maja. (Delitev premij. O s e p -nice, tatvine.) Vsled ustanove blagodušnega dobrotnika fare sl&vinske, pokojnega J. K a 1 i s t r a, so se včeraj po sv. maši za dušo nepozabljenega pokojnika v SlAviui delile premije za junice. Da more juniea za premijo tekmovati, mora imeti še srednja dva zoba in mlečuika v čeljusti, mora biti lepega života in sploh brez graje, pa domačega prigoja. Gospodarji v ta namen telice več tednov poprej dobro krmijo, da so na dan delitve premij lepše in očitniše. Nekatero leto se vkup prižeuo tako lepe živali, da je vredno navlašč priti v Slsiviuo gledat to malo razstavo goveje mladine. Letošnje leto je v tem oziru zaostalo za svojimi predniki. Samo dvanajst telic jo bilo pripeljanih na tekmovanje. Presojevalni odbor, obstoječ iz županov in duhovnikov fare, je prisodil premije tako-le: Jože Bergoš iz Koč, št. 7, prvo premijo 30 gold.; g. Jan. Podboj iz Št. Petra, drugo premijo 15 gold.; France Oražem iz Matenjevasi, št. 26; France Dolgan iz Koč, št. 33; Jernej Čelliar iz Selca, št. 13; Anton Stavar iz Klenka, št. 38; Janez Doles iz Sl/tvine, št. 40; Jože Ambrožič iz Slilvine št. 3; Andrej Smrdel iz Št. Petra, št. 4; in Gregor Možina iz Selca, št. 29; po 7'/2 gold. V god sv. Marjete pa se bodo delilo premije marljivim sadjerejcem iz Kalistrove ustauove. Gospodarji, ki so spomladi mnogo divjakov pocepili ali mladih češpelj posadili, dajo vse to po svojem županu prešteti in popisati. Po številu čepov iu češ- j pljevih sajenic se ravni premija, višja ali nižja, j Premij je deset, v enakih zneskih, kakor za juuice. S tema ustanovama, ki ste očividno koristni in spod- budni za našega kmeta, ker ga napeljujeta k večji pridnosti v dveh glavnih strokah kmetijstva, si je rajni g. Kalister pridobil neprecenljivo zaslugo in častito ime med svojimi ožjimi rojaki. Blag spomin vrlemu Pivčanu! Naj ga tudi drugod posnemajo rojaki, katerim je Bog blagoslovil časni imetek ter napravljajo enake ustanove v prid kmetiškemu stanu, stebru, na katerem svet stoji. Osepnice so se tudi k nam zateple. Prinesel jih je iz Ljubljane v Št. Peter premeščen železničar. Imel jih je najpoprej sam. Od njega sta jih nalezla dva druga k njemu na hrano prihajoča železniška služabnika. Ker ste hiši, kjer stanujeta, zaprti in s stražo zavarovani, da ne sme nihče ne ven ne notri, je upati, da bolezen ne bode segala dalje. V noči 14. t. m. so neznani uzmoviči vlomili v prodajalnico g. Vilharja v Matenjivasi. Prepilili so železno okrižje v oknu, splazili se notri in odnesli menda precej robe seboj. Tudi drugod po dolini je bilo čuti o malih tatvinah. Enemu je zmanjkalo prekajene svinjine, drugemu so pobrali perot-nino iz kurnice, tretji je ob škornje itd. Videti je, da se je kaka domača tatinska druhal tega rokodelstva poprijela. — Zapirajte, pa dobrih psov čuvajev si preskrbite, da vam pohuljeni zmikavec ne bo hodil v škodo. Z Dunaja, 17. maja. Deseti večer slovenskega kluba čital je g. Jos. Premeru svoj za nas Slovence posebno važen sestavek „o imenih", o njih različnosti in o njih potujčevanji. V z»*«Hru svojega berila deli imena v lastna in zazna m ovalna; prva deli zopet v prava in neprava lastna imena in v imena dežel, rek, mest itd. Zatem govori natančneje o pravih lastnih imenih, koja deli zopet v krstua, v priimke, rodna imena, itd. Krstno ime je vsaj pri nas Slovencih vedno ime kakega svetnika, včasih ne zadostuje en svetnik, otrok dobi dva ali celo vse svetnike na enkrat, kakor n. pr. kaže ime T ou s sa i n t, t. j. tutti santi — vsi svetniki. Verski liberalci dajo otrokom razna druga imena, ki jih zastonj iščeš med svetniki, n. pr. Hauibal, Hektor, Napoleon. Židi, ki seveda niso krščeni, imajo le predime; toda kaj radi jih spreminjavajo v podobna kristi-janska, n. pr. Icig v Ignac. Potem prehaja k priimkom. Stari Hebrejci, Rimljani in Grki imeli so le po eno ime; ko se je pa jelo množiti človeštvo, prišli so v rabo priimki, da se lože ločijo ljudje. Kako so n. pr. nastali naši slovenski priimki? Slovenski kmetič naselil se je ob potoku, rekli so mu Potočnik, drugi na trati, ta je bil Tratnik, tretji bil je rad dobre volje, ta zvati se je jel Vesel. itd. Tudi grške in latinske priimke imajo mnogi. Tako se najde na Češkem Fabricius, na Šlezijskem Bazi-lides itd. Židi imajo navadno nemška imena, redko kedaj slovanska. Dalje govori še o predikatu, ki ga dobi kdo, kedar se povzdigne v plemenitaški stan. — Med nepravimi lastnimi imeni sta imenitna posebno dva: pridevek iu nadeve k. Prvi povišuje slavo onega, komur je bil dan, n. pr. Scipio Afri-canus, Kari der Kiihite, Ivan Silni; ali nadevek ni človeku v slavo, niti v radost, kajti on znači vedno kako napako človeško. Ali lastna imena se kaj rada pačijo in tujčujejo. Naš slovenski Ambrožič prelevil se je v Amproschiitza, Lešnik v Losch-nigga, Sršen v Sehrschona, itd. Toda tudi imena mest in trgov spačila so se: Gorica v Giirz, Ža-boklik na Moravskem v Schabogltick, Račje selo v Rappelgeschiess. „Bog pomozi! — tako sklenil je g. Premeru — da bi vsaj od zdaj naprej pisal vsak Slovenec iu Slovan svoje ime prav slovanski". — Ta govor sprejel se je v klubu z burno pohvalo. Govoru sledilo je petje, napitnice in domači razgovori, in pozno in še takrat neradi ločili so se udeleževalci kluba drug od druzega. Z murskega polja, 16. maja. (Dvoje blago-slavljanj.) Ljutomorska fara, ki se razteguje po spodnjem murskem polji in po večjem delu ljutomerskih goric, je po svojem obsegu in po številu ljudstva ena največjih v naši škofiji. Zato je v fari dvoje pokopališč, iu farno pokopališče se je moralo v kratkem časi že dvakrat povokšati, da zadostuje številu mrličev. Preteklo nedeljo dne 13. maja so letos povek-šani del faruega pokopališča slovesno blagoslovili visokočastiti gosp. stolni kanonik Lovro Herg in obilni množini ljudstva z, ginljivimi besedami pomen in obrede tega blagoslovlijeuja razložili. Tega cerkvenega opravila so se tadi udeležili č. g. župnik in dekan od sv. Miklavža, in gg. župnika od sv. Križa in z Veržej. Bog poplati vsem njihov trud. Občine, ki so kupile zemljišče za pokopališče in ga z živo ograjo obdale, nameravajo drugo leto celo pokopališče v oddelke razdeliti, lepa pota med njimi narediti in kraj potov primerna drevesca nasaditi, kar bode pokopališče jako lepšalo in tudi v obilnišem številu tarane vabilo, da pridejo svoje pokojne obiskovat in za nje molit. Ker je ljutomerska fara jako obširna, treba je bilo tudi razun deške in dekliške šole pri fari še narediti šolo pri podružnici sv. Roka in Šebjana v Cezanjevcih in pozneje še šolo na Cvenu. Učenci cvenske šole, ki je dobro uro od fare oddaljena, niso se mogli nikoli skupno sv. maše udeležiti, to je bil velik nedostatek za krščansko vzgojo teh otrok; to so vsi hitro spoznali in premišljevali, kako bi se dalo narediti, da bi ti otroci vsaj po letu včasih mogli k sv. maši iti. Nameravali so tik šole postaviti majhno kapelo, kar pa se ni dalo izpeljati, zato pa so kakih deset minut od šole od-dalj eno cvensko kapelo lepo popravili in z vsem potrebnim preskrbeli, ter prosili za dovoljenje, da bi se ondi smele za učence cvenske šole sv. maše služiti. Dobivši to dovoljenje od višje cerkvene oblasti so nam č. g. dekan dne 15. maja to kapelo blagoslovili in prvo sv. mašo cvenskim učencem darovali. Pri tej priliki so tudi navzočim jasno razložili korist ljudske šole, ako je šola taka, kakoršna bi morala biti in kakoršno si pričujoči želijo za svoje otroke, namreč krščanska šola, ki v družbi s sveto katoliško cerkvijo in v njenem duhu otroke vzgaja za časno in večno srečo. Po dokončani svečanosti so imeli otroci majhno veselico, pri kateri so bili obdarovani z žemljami in sladčicami, občinski župan pa je duhovnike, učitelje in nekatere druge goste na svojem domu lepo pogostil. Dnevne novice. (V spomin) na razkritje spomenika cesarici Mariji Tereziji dne 13. t. m. kovala se bo na povelje presvetlega cesarja posebna svetinja. (Zrelostne skušnje) na c. kr. pripravnici v Ljubljani se bodo pričele pismene dne 11. junija, ustne dne 9. julija ; za otroške vrtnarice dne 6. julija, za učiteljice ročnih del dne 7. julija. (Rokodelstvo v kaznilnicah.) C. kr. državno nadpravdništvo v Gradci vprašalo je ondašnjo trgovinsko in obrtniško zbornico, ali je izdelovanje mnogih predmetov po kaznilnicah na kvar obrtnikom. Trgovinska in obrtniška zbornica je na to vprašanje sledeče odgovorila: a) »Izdelovanje navadne obleke in perila za javne in dobrodelue zavode, družbe in otroška zavetišča; b) izdelovanje čevljev, šlebedrov in otroških čevljev za javne in dobrodelne zavode, družbe in otroška zavetišča, ako se tisto vrši v kaznilnici karlovški, mora trgovinska in obrtniška zbornica potrditi kot škodljivo konkurenco malim obrtnikom. c) Kar se tiče pletenja priprostih košar za kokošarje iz vrbičevja, to je na škodo domači industriji v tej stroki. Nasvetuje se, naj bi se kaznjenci rabili pri kulturnih delih, kakor so vrejevanja hudournikov itd. Lahko pa se dovoljuje kaznjencem vezati metle na račun podjetnikom, kateri jih na debelo prodajajo; dalje tudi tkanje platna iu sorodnega blaga iz domače preje ni na škodo obrtnikom, ker te vrste obrtuikov (tkalcev) ni v Gradci. Oddajati bi se smela platnena roba v celih kosovih seveda zopet le lastnikom prinešene snovi in trgovcem, nikakor pa ne javnim zavodom in samostanom. Konečno zbornica tudi nima nič proti temu, če se v kaznilnici izdelujejo popolnoma ali pa le na pol mizarska in strugarska dela na račun mizarjev in strugarjev. (Slovensko pevsko društvo.) Naznanja se nam, da so se za letošnji veliki pevski zbor, ki bode v jeseni, določile sledeče pesni: 1. Dr. Benj. Ipavec: »Na Preširnovem domu". 2. A. Foerster: »Pobrati-mija" (nov napev). 3. Dr. Benj. Ipavec: »Danes tukaj, jutri tam!" (nov napev) 4. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj". 5. Dr. Gust. Ipavec: a) »Pozdrav", b) »Lahko noč". 6. A. Foerster: »Venec Vodnikovih in na njega zložeuih pesni". — Prve tri so moški, zadnje tri mešani zborovi. Točka 1. in 6. se pojo s spremljevanjem orkestra. Kraj zborovanja so bode v kratkem določil. Slavni častiti p. n. udje in poverjeniki so v korist in prospeh društva po- sebno prošeni, naj v kratkem pošljejo razna poročila in potrebne nasvete, posebno tekočega leta in dalje zaostale doneske, ker le takrat lahko začne »slavnostni odbor" svoje delovanje in naročila, ki so potrebna v dober in slaven izid velikega zbora. Z a znižanje voznine na železnicah se bode pravočasno preskrbelo. Manjkajoče sekirice in pesni se pri odboru v Ptuji vedno dobivajo in razpošiljajo. Posebno častno se pri tej priložnosti naznanja, da je slavno »Slovansko pevsko društvo" na Dunaji našemu društvu pristopilo kot ustanovnih s 25 gld. Vivant sequentes! (Iz Žužemberka.) Odbor za osnovanje prostovoljne požarne brambe žužemberske sklicuje častite tržane in okoličane k prvemu občnemu zborovanju na dan 27. maja t. 1. Isto se bode vršilo popoludne po večernicah v prostorih tukajšnjega bralnega društva. Ker se bode pri tem zborovanji volil odbor, pričakuje se obilna udeležba. (Pri sv. Barbari pri Vurbergu) je dne 14. t. m. umrl 801etni imenitni zdravnik gosp. Franc Perk. pogreb je bil veličasten; posebno so se ga udeležili mariborski narodnjaki. Naj v miru počiva! Blag mu spomin! (Senožeška podružnica sv. Cirila in Metoda) sklicuje redni občni zbor na dan 31. maja ob 3. uri popoludne v hišo g. Mohorčiča (čitalnično bralno sobo) v Senožečah. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika in tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Posamezni predlogi. Vsi častiti udje vabijo se tem potom k obilni udeležbi. („Imperatrix") imenuje se nova trgovska la-dija avstrijskega Lloyda, ki jo bodo dne 24. t. m. v Trstu ob navzočnosti nadvojvode Karola Ludovika iu njegove soproge nadvojvodinje Marije Terezije v morje izpustili. „Imperatrix" bo poleg lani zgrajenega „Imperator-ja" največja in najlepša Lloydova ladija. (Tržaški morilec) trgovec S i m s i c s stal bo bodoči teden pred porotnim sodiščem v Budimpešti zatožen umora, ki ga je v začetku t. 1. v Trstu nad komtoaristom Grimom v Trstu izvršil, potem pa v Budimpešto pobegnil, kjer so ga prijeli. Ker so ga v onostranski polovici države prijeli, bodo ga tudi ondi sodili. Zatožen je: hudodelstva umora, ropa, izneverjenja in tatvine. (V Ameriko) se je minoli torek izselilo 31 oseb iz novomeškega okraja. Telegrami. Dunaj, 19. maja. Prostak Schmidt, ki je umoril svojega tovariša, je bil danes usmrten. Dunaj, 18. maja. V znani carinsko-uradni pravdi so bili obtoženci obsojeni na pet do dvanajst mesecev ječe. Leithner in Kirchstetter sta bila oproščena. Dunaj, 18. maja. Bojni članki Csernato-nyjevi v „Nemzetu" vzbujajo pač veliko pozornost, vendar pa se smatrajo le zasebnimi nazori tega časnikarja, kojim se ne pripisuje nobena važnost. V resnici se tudi položaj bistveno v zadnjih dneh ni izpremenil. Postal ni niti boljši niti slabši. Diplomacija pa se neprestano trudi, da prepreči vsak povod razprtijam in resnemu motenju. Rim, 18. maja. Preiskava o nezgodi na trdnjavici Tibiano je pokazala, da je polkovnik Benedictis neprevidno ravnal, ker je pustil, da se je udeležil prestolonaslednik poskusov, kojih ni še potrdila višja oblastnija. Vojni minister je zaradi tega predložil kralju dekret, s kojim bi se umirovil polkovnik. Kralj pa dekreta ni podpisal z ozirom na dolgotrajno in izvrstno službovanje imenovanega polkovnika. Berolin, 19. maja. Cesar ni imel tako dobre noči, večkrat ga je nadlegoval kašelj. Pariz, 18. maja. Senat se je danes posvetoval o postavi glede novačenja ter je odklonil Campenonov dostavek, koji jo podpiral Floquet, naj se prekliče oprostitev so-meniških gojencev. Potrdil pa je načeloma oprostitve tudi za razne druge poklice. Barcelona, 18. maja. Kraljica je odgovorila na čestitko veleposlanikov in mornariških poveljnikov, da smatra obisk ladij dragocenim dokazom o simpatijah velesil za Španijo in kraljevsko družino. Umrli mo: Frana Sclialec, kolar, 32 let, Karlovska cesta 17. aprila. Jakob Mayorhofer, prisiljoneo, 18 let, Poljanski nasip št. 50, Pnomnonia. — Julijana Starin, delavčeva žona, 34 let, Gruberjove ulice št. 5, jotika. 62 lot, Rimska cesta st. 3, Carios. 18. maja. Jožefa Miirt, šivilja, št. 15, pljučnica V bolnišnici: 14. maja. Marija Medvcšok, gostija, 70 let, Marasmus. 15. maja. Janez Engehnan, črevljar, 70 lot, Marasmus. 16. maja. Janez Prevodnik, delavec, 41 lot, Ictorus ma-lignus. — Franca Pavšok, gostija, 70 let, Marasmus. Tujci. 17. maja. Pri Mali&u: F. Franko, iz Urna. — Horak, z Dunaja. — K. Just, trgovec, z Dunaja. — Jurij Volčič, o. k. sodnijski pristav, iz Laz. — L. Buchbinder, potovalec, iz Prage. Pri Slona: J. Siegfrid, trgovec, iz Noinčije. — Gomperz, iz Budapešto. — I. Plaminek, logar, s Koroškega. — Z. VViesnor, nadlogar, iz Soteske. — J. Grašič, kapolan, s Hrvatskega. — Prascliniker, podjetnik, iz Kamnika. Vremensko sporočilo. O X g Oas Stanje S u --Veter Vreme opazovanja zr,lVomertl '»p'0™™ ^^ t- v. »"jo T mm p0 Celzija « g 17. u, zjut.j 739-a T7~6 TJrežv." jasno f" IS. 2. u. pop. 737-0 26 0 sr. jzap. „ 0 00 9. u.zvee. 7375 166 ■ si. vzh. dl. oblaž. Cez dan jasno, soparno, zvečer doloma oblačno. Srednja temperatura 211°0., za 0-2° nad normalom. Tržne cene dne 16. maja. gl- kr. |gl. kr. Pšenica, liktl. ... 6 18 Špeli povojen, kgr. . — (iG Rež, „ ... 4 22 Surovo maslo, „ . — 90 Ječmen, „ ... 3 90 Jajce, jedno ,, . — 2 Oves, „ ... 3 09 Mleko, liter .... — 8 Ajda, „ ... 4 22 Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, „ ... 4 22 Telečje „ „ . - 45 Koruza, „ ... 5 52 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ ... 1 96 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, „ ... 12 — Pišanec.....— 65 Grah, „ ... 13 - Golob .....- 30 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 32 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 14 Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 60 Špeh svež, „ • II — 156| „ mehka, „ „ II 4| 15| Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 19. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 78 gl. 50 kr. Sreberna „ 6% „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 30 4 % avstr. zlata renta, davka proBta . . . 109 „ 35 Papirna renta, davka prosta......93 „ 10 Akcije avstr.-ogerske banke . . . • . . 871 „ — Kreditne akcije ....................278 „ — London.............126 „ 80 Srebro ..........................— „ — Francoski napoleond....................10 „ 05 Cesarski cekini ....................5 „ 95 Nemške marke ..........62 „ 17'Za Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske k u h in je pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Za birmance! Priporočamo svojo veliko zalogo ni/licnih masnih knjig in opozorujemo posebno na naslednje, za l)iriiiiinljani, Sclenburffovc ulico št. 4, Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gjl. in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarue preproge. Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za-htevanje. Radgonska kisla voda (Eadkerslrarger Sauerbrunn) Šfeeiaa:ij© gfted^i^ |UP" Najčistejši allialičiii kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agentnrni in komisijski trgovini Jjiiiiiigepjsi Rimska cesta št. 0 v Ljubljani jss«s ii:»i li«. Enotna cena je ako se kupi lOO bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in lOO steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v lijubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. v r« I P ■ ■ I "I je oglene kisline in ogleno-kislega natrona najbolj VTntnnnn DTllflOTlOn "^gata mineralna voda, je čisto alkaličen studenec \|r*|s|||||H VI II11 HII HI in je vsled svojih izvnnredno dijctičnih in zdravi Iski h L/ L IIIIIII I III LJ I H II lili |ll| lastnosti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Stc-LUAtlJiAJ u w ranijo studenec jako prijetna, hladilna in po- življajoča pijača in so posebno zaradi tega priporoča, ker tudi liajkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studenca prav šampanjcu podobna. Vsled velike množine^proste oglenc kisline in dvojno oglenili kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona je Štefanije studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljšo kisleee cele Europe. ima kot zdravilo najboljši vspeh pri katarili želodca in črev, pri pomanjkanji teka, pri težkočali prenavljanja, pri zaprtji vode vsled prelilajenja, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnih in žolčnili boleznih, pri bledici, popuslni mrzlici in pri družili Mvčnih a lekcijah. Dobi se ŠTEFANIJSK1 STUDENEC v snanihspecerijsliih prodaj alnic ah v " Ljubljani in na deželi. "^(3 (8) Štefanijski studenec Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarno podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žiinnato modroeo po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. €. kr. piiv. tovarna za portlandski in hidravlični eenient Alojzija Praschnikerja v Kamniku ita Kranjskem. Ustanovljena leta 1854. Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidicu & Comp., Slonove ulice štev. O, priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svoje hidravlični cement (roman-eement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor jo predpisana v pravilih društva avstrijskih inženčrjov in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebno koristi p. 11. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar jo za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede težo. — Tudi priporočamo lope in zelo trajne mozajiške plošče, brušene in Ukane, v nnjrazuovrstncjšili obrazcih, in cnobojuate plošče od porilaudskega cementa, črne, rudeče, linrnvnobarvenc itd. za polngnnje tlaka v cerkvah, po prehodili, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in sohe, cementne cevi itd. lllagovoljna naročila se najnatančnejo in najtočneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. T\ I'. Vidicn Je Comp,, Slonove ulice št. 9. (2) Dragofm lifto?iij brivec in vlasuijar v Ljubljani, pred škofijo štev. 11, naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel ta obrt in da bom vedno točno postrezal. (2) ; Brata Elierl, ' izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov I In napisov. : Pleskarska obrt za stavbe in meblje. BLi.i HB . za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. • priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vs< | v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi ko , znano reeino fino delo in najnižje cene. | Posebno priporočilno za prekupce so oljnate barvf , v plosčevinastih pušicah (Blechbuchson) v domačen > lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliši J nego vse te vrste v prodajalnah. I Cenil«" na asahtevanje. Prošnja in priporočilo. Udano podpisani dovoljujem si priporočati se pre-častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vezanje knjig, kot: Missale Komunam, brcvirjev, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; daljo pisateljem in založnikom za elegantno vezanje in broširanjc vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatev in založništvo. Galanterijska in kartonažna dela izvršujem v baržunu in svili. Pičli zaslužki so me prisilili, da se obrnem |tem potom do p. n. občinstva. V nadeji obilnih naročil priporočam se najodlič-nejšim spoštovanjem Fi anjo Dežmaii, (9> knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. jSTepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pro-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrali, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Brndy, .Kremžii* |na Moravskem]. Marijaceljske kapliee za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji jo pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t^ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek.^Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baeearcieh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (19) Ustanovljena leta 1847 Tovarn za iS J. J. NAGLAS A i Ijj Ijana, j Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih I predmetov, posebno pa j cerkvene, liišne in gostilni-, carske oprave | po najnižjih cenah. (41) S/BT Črnilniki gratis in franko. "9(2 Gospodu G. PICCOLI-JU , lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Vašažclodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila me je popolnoma neprenehljive slabotnosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo - telesnosti. Dolgo iskal sem loka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnosti obeoala; vso drugo zavživanje lečil bilo jo zaman in edino lo Vašej ne-precenljivcj esencise imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piceoli, za vse dni življenja zanjo najsrčnejo ndan in hvaležen. N a Dunaji, 1887. (2) Spiridijon Pokrajac, profesorski kandidat. avstro-francoslta družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. $ elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: mm ilillli les, ši©w® 41® Imovina družbe: 9 milijonov gld. avstr. velj. j 2 milijona gld. avstr. velj. BB> a- R»msa/vsa-ar-Mj « človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. Zastopstva družbe: V Budimpešti Wionergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I„ Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhijo nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Glavni zastop v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3, pri JOSIPU PROSE^C-u. (5) a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne-ali plinovo eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljali in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogili; c) proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in ;o suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a s bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. a Ha dap ©'fea^rfe© priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, veži za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortland- in llo-man-cement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih p osamezna d ela. .M® Ji. w sm R» Ha. , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. 'Mis*. polJedLeljait-vot (10) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. "HOT Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gtjps) za gnojenje polja. C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov v čilski d.o lini xia Koroškem priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike, ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Pariza. Slove že daleč po svetu, ker so lahki, solidni, lioni, po ceni in ker najmanj trpe od mraza in snega. š^F' Poroštvo za tri leta. "9t2 Z njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in eelo po 'Vmeriki — Fabrika je za vso avstro-ogersko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta. Proti posneinalcem in ponarcjalcom se bode po smislu patentnega zakona najostreje kazenski postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrste (3) zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna. Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru Iiudolfove državne železnice. Glavni zastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata p® F® ¥IM@ # v Ljubljani, Slonove ulice št, 9. Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Anflr. Druškovič-a trgovina z železnino in orodjem mestni trg lO., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (io)