-----   319   -----
Občni zbor Matice slovenske
v Ljubljani.
Vsak narod, ki ne životari samo, ampak duševno živi, ima v letniku svojem zapisane nektere dni, ktere, kakor „pratika" svoje svetke (praznike), odlikuje s pis-menkami rdečimi. Tak slovesen dan je slovenskemu narodu sedaj tudi tisti dan, ko Matica slovenska kliče sine svoje v veliki shod. In da je to res tako, sijajno nam sta pričala 26. in 27. dan tega leta. Ko je Matičin prvosednik dr. Toman v čitalnici ljubljanski 8. marca 1863 prvi željo izrekel, naj se ustanovi Matica, navdajalo ga je gotovo prepričanje po preroških besedah velikega pesnika našega Koseškega, da
^krasno bo sad slovenske reči ob uri dozoril." In da ni se motil, kaže čitateljem našim že veseli stan Matice v drugem letu. Al idimo na popis odbor o ve seje 26. dne t. m. in občnega zbora 27. dne t. m., v kterih so vse slovenske dežele bile obilo zastopane po svojih najveljavniših možeh, med kterimi smo pogrešali le nektere, ktere so nemile okoliščine zadrževale, da niso mogli priti v zbor.
Evo na kratko posneto poročilo o obeh zborih!
Poročilo
a) o 4. seji Matičinega odbora.
26. septembra t. 1. ob 5. uri-popoldne je imel slovenske Matice odbor 4. sejo v mestni dvorani vpričo 19 ljubljanskih in vnanjih odbornikov. Po kratkem ogo-voru, prebranem in potrjenem zapisniku 3. seje, naznani gospod prvosednik dr. Toman povabilo zastran etno-grafične razstave v Moskvi, in na to poroča tajnik g. Lesar o važnejših dopisih in druzih stvareh. Najpred o ponudbi zagrebškega knjigarja Svetozara Galca, ki se ponuja za Matičinega knjigarja; odgovorilo se mu je, da mu Matica rada pošilja svoje knjige za razprodajo, družnikom svojim pa da je sama razpošilja.
Po tem sklene odbor, da se g. Rebecu plača prestava Erbenovega zemljepisa, pola po 12 gold., vendar da se všteje g. Cigaletu za njeno popravo danih 30 gld.
Po g. prvosednikovem nasvetu odbor izreče hvalo g. dr. Bleiweisu, kteri je v kratkem času tako dobro vredil „Narodni koledar" in „letopis Matičini", dr. Blei-weis pa ob enem daje hvalo vsem, kteri so ga pri tem delu prijazno podpirali, da je mogel tako hitro dovršiti svojo nalogo.
Na to poroča dr* Bleiweis o Tušekovem rokopisu: ,?stirje letni časi", naznani razsodbo dr. Voš-njaka, dr. Pogačarja in svojo lastno, ter nasvetuje, da se rokopis sprejme, kot izvirno delo plača, pred natisom pa pošlje prof. Tušeku, da nektere reči po danih nasvetih spremeni in dostavi, ter naj grč potem delo v tisk.    Gosp. dr. Vošnjak ugovarja,   da je   to
le prestava, in naj se po sklepu Matičinega odbora plača le kot prestava; gosp. dr. Vojska pa nasvetuje, ker je prof. Tušek mnogo vendar prenaredil in ima nektere reči se dostaviti, naj se odloči srednja cena, in naj se zavolj nje predsedništvo in tajništvo z gosp. profesorjem pogodite,   in  ta   nasvet naposled po glasovanji obveljd.
Gosp. prvosednik pove, daje predsedništvo s tajništvom samo izvolilo za presojo Erjavčevega rokopisa „Mineralogija" po Fellockerji tri pregledovalce, in sicer gg. Svetca, dr. Zupanca in J. Vilharja, kar mu odbor pripoznd, in na to poroča gosp. S ve te c o rokopisu ter nasvetuje, naj ga Matica sprejme in d& na svetlo. Ali ker je gosp. prof. Erjavec veče plačilo zahteval, kakor je odbor po pravilih smč dati, se uname razgovor, kte-rega so se vdeleže vali gg. Svete c, Zupane c, Toman in pa gg. Trstenjak, Vošnjak, Raic, češ, da naj odbor svojih pravil nikar ne prestopa, in da naj preveč samo šolskih knjig in prestav ne sprejema. Dr. Voj ska pa nasvetuje spet, naj se predsedništvo s tajništvom vred pogodi s pisateljem zastran plače, in ker je knjiga prva te vrste, imenstvo dokaj težavno, in knjiga koristna, naj jo sprejame, in kakor pri uni, tudi pri tej določi, kdo naj jo tiska in po čem naj se prodaja, kar odbor zlasti po predsednikovi opombi, da v začetku in pri znanstvenih knjigah ne smemo biti preostri, tudi potrdi.
Dr. Bleiweis naznani, da je poslal Matici prof. S. Zepič ,,latinsko čitanko" po Diinebiru osnovano ter pravi, naj se izvolijo trije presojevalci, in zaznam-nja vjto sposobne gosp. profesorje Vavru-a, Macun-a in J, Šolarja, kar odbor po kratkem pomenkovanji, ali naj se že zdaj sprejemajo šolske bukve ali ne, po večini odobri.
Gosp. Svetec poroča, da so se pregledovalci Po-ženčanovega rokopisa „Utopljenci" ali „Popotovanje na Spicbergen" zedinili v tem, naj se zastonj prepusti družbi sv. Mohora, da ga blagovoljno spravi na dan v prid slovenskega naroda.
Zastran druzega spisa „Sled Slovencev" razodene g. Da v. Trstenjak, da-si ga vsi trije še niso pregledali, to misel, da se le posamesni deli porabijo s potrebnimi popravami v letopisu slov. Matice.
Po tem poroča gosp. prvosednik, da je predsedništvo s tajnikom vred še naslednje reči ali vstanovilo ali jih le misli dovršiti, da jih odbor potrdi ali premeni.    Stavljeni predlogi so se potrdili tako-le:
1.   Od vsake Matičine knjige, ostale po razdelitvi, se v Matičini sobi pridrži le 150 iztiskov za kakova darila, na pr. šolskim ali farnim knjižnicam, izvrstnim učencem, to se ve da vselej le po odborovem sklepu. — Vsi drugi iztiski se izroče kacemu bukvarju za razprodajo. To bukvarsko opravilo se ima razpisati, da bukvarji, kteri hočejo Matičine knjige prevzeti za razprodajo, naznanijo pogoje, s kterimi je hočejo prevzeti; predsedništvo pa se pooblasti, veljavno pogoditi se s tistim bukvarjem, ki bode stavil pogoje , Matičini blagajnici najugodniše in čegar premoženje in vedenje je porok za Matičino korist.
2.   Odbor odobri to, da so se vse dosedanje knjige vsem udom razposlale.
3.   Ker so letos tudi letniki dobili vse knjige, zato za Matičine ude ostane prodajalna cena. Le on, ki kupi najmanj 5 iztiskov, more knjige dobiti po ceni, po kteri se prepušča bukvarjem, to je, Zgodovino po 52 kr., Vojvodstvo kranjsko po 34 kr., Vojvodstvo koroško po 25 kr. in Koledar z Letopisom po 68 kr.
4.   Udje, ki so s svojimi doneski še na dolgu, se še ne izbrišejo iz imenika, in knjige se jim bodo pošiljale, dokler se ne prekliče ta sklep; odobrilo se je tudi
tajnikovo  ravnanje,   ki  zadnjih   treh   knjig   ni   poslal
¦j?
tistim 10 mariborskim udom,   o kterih  niti tajniku niti mariborskemu poverjeniku ni znano njihovo bivališče,
5.   Matica naprosi g. prof. Erbena, da izdela ostale slovenske dežele, kakor je Matici obljubil v svojem pismu. Dr. Vošnjakov nasvet: „naj se Erbenovo delo o štajarski deželi izroči štajarskim odbornikom, da na tej podlagi obširnejše izdelajo svojo deželo" je bil radostno i    enoglasno sprejet.
6.    Za P. Ladislavovo ^latinsko slovnico", ki se obeta Matici, so se izvolili za pregledovalce gg. dr. Jan. Zlat. Pogačar, Iv. Vavru in J. Šolar.
7.   Novim udom, ki pristopijo do 1. januarja 1867. leta in plačajo donesek za 1866. leto, se pošljejo knjige: Vojvodstvo kranjsko, Vojvodstvo koroško in Koledar z Letopisom. Ako se pa ktera teh knjig razprodaj predno se kdo vpiše v Matico, tedaj ta obljuba Matice ne veže; to pa naj se d& po „Novicah" na znanje, da se ved6 ravnati oni, ki mislijo pomatičiti se.
Dr. Vojska praša, kako je z zavodičem za Vodnikov spominek, koliko denarja ima, in ali bi se ne dale obresti strniti z Matico za slovstvena dela? Prvo-sednik pove, da je denar v hranilnici naložen, in da ima hranilničine bukvice dr. Bleiweis, ta pa obljubi v občnem zboru to reč določno razglasiti.
Dr. Vošnjak želi, da bi vendar Matica na svetlo dajala Letnik v dveh zvezkih če tudi s koledarjem; ali ker je skušnja to reč bila ovrgla, odbor za zdaj ne potrdi tega nasveta posebno zato, ker se v Koledarji lože drobne podučne in zabavne stvari dajo Slovencem.
Naposled sproži prvosednik, naj se dosedanjemu tajniku da nekoliko povrnilo za obilni trud, ne plačilo, in po razgovoru, kterega so se vdeležili dr. Vošnjak, dr. Bleiweis, Svetec, dr. Zupanec, dr. Costa in dr. Vojska, se sprejme prvosednikov predlog s pristavkom, da vsi gospodje, kteri so prevzeli tajništvo, opravljajo to do prihodnje odborove seje.
b) O drugem občnem zboru.
Obhajal se je drugi občni zbor v četrtek 27. septembra zjutraj s cerkveno slovesnostjo, ktero so opravljali stolni prost, preč. gosp. A. Kos, predsednikov drugi namestnik. Pri maši se je lepo slovensko pelo. Vpričo je bilo mnogo odbornikov in sicer družnikov slovenske Matice. Zbor se je začel kmalu po 9. uri dopoldne v mestni dvorani vpričo vladnega poročnika, deželnega tajnika gosp. Caha, in blizo do 90 rodoljubov, kteri so iz vseh krajev slovenskih prispeli k tej slovesnosti. Z radostjo smo videli med vpričnimi blage in iskrene bra-nitelje pravic slovenskega naroda in zveste sinove svoje matere. Počastili so ta zbor iz Primorskega: g. državni poslanec Črne, iz Goriškega: gg. dr. Tonkli, Marušič, dr. Lavrič, dr. Hrast, Grlobočnik; iz Koroškega: g. prof. Einšpieler; iz Stajarskega: gg. deželni poslanec Herrman, Trstenjak, dr. Vošnjak, dr. Prelog, Raic, Hašnik itd.; iz Hrvaškega: g. Iv. Macun; iz Kranjskega razun odbornikov ljubljanskih, ki so bili večidel pričujoči, gg. grof Barbo, vitez Gariboldi, deželni poslanec dekan Toman, dekan Burger, dekan Brolih, dr. Drag. Bleiweis, Drag. Savnik in mnogo druzih udov.
Najpred je zbrane rodoljube navdušeno ogovoril prvosednik dr. Lovro Toman, kako imeniten je drugi veliki zbor slovenske Matice, da je ta drugi god narodna slovesnost, h kteri so prišli rodoljubi iz vseh krajev slovenskih, kteri s tem pričujejo, da razumevajo nalogo svojo, da je to edini zbor, v kterem se shajajo vsi Slovenci, da se posvetujejo v korist naroda svojega in so v djanji pravi sinovi majke Slave. Svetu je očitno, da je storila Matica dober korak naprej. Dala je letos štiri roje, štiri knjige, ter pokazala moč, da vprihodnje bode   dala jih   še več.    Da je mogla toliko
------    320    ------
storiti, gre hvala tajniku g. Lesarju in gospodom, kteri so ga podpirali v tem djanji, g. blagajniku dr. Zupancu, zapisnikarju g. Marnu, knjižničarju g. Vavru-u, ključarju g. Iv. Vilharju, g. dr. Vojsku, gg. pisateljem, pre-gledovalcem, poverjenikom in tudi drugim udom. Upati smemo, da kritika o danih knjigah ne bode preostra zdaj v začetku, in da z združeno pomočjo bodo knjige zmiraj izvrstnejše. Zbrali smo se Slovenci iz vseh krajev slovenskih, da se vzajemno posvetujemo, kako koristiti našemu narodu na slovstvenem polji. Delajmo edini med seboj Slovenci, in vzajemno z brati Slovani, Bog pa naj blagoslovi naše delo! Na to dd hvalo mestnemu županu, gosp. dr. Costi, da je Matici odprl mestno dvorano, in gosp. dr. Bleiweisu, da nam je kot prvosednik čitalnice ljubljanske poslal prijazno povabilo k večerni slovesnosti v narodnem domu, kajti to kaže, da narodni duh veje v Ljubljani in se v lepi edinosti vladajo vse družbe domače.
Po tem je bral tajnik, gosp. A. L6sar poročilo o delovanji Matičinega odbora od 11. maja 1865 do 1. julija 1866, ktero tu-le ponatisnemo:
„Slavni zbor! Po 11. §. Matičinih pravil ima odbor vsako leto o poletnih mesecih vse ude v Ljubljano sklicati k velicemu zboru. Iz tehtnih vzrokov, kterih ni treba naštevati, je Matičin odbor v 3. svoji seji 7. junija pooblastil predsedništvo, da določi dan 2. občnega zbora; to pak je v ta namen izvolilo 27. dan meseca septembra, to je, današnji dan.
Sporočilo, ktero je začasni odbor Matice slovenske o svojem delovanji dal prvemu občnemu zboru, ki je bil 11. maja 1865. leta,   so  sklepale naslednje besede:
„Iz tega sporočila se vidi, da Matica res do zdaj še nikakor ni prišla do tiste stopinje, na ktero se s pomočjo zvestih rodoljubov mora povzdigniti, ako hoče slovenskemu narodu koristiti tako, kakor si je postavila za svoj namen; toda darila, ktera je narod prvo leto prinesel na njen oltar, bude veselo upanje, da si s krepkim delom, premišljenim ravnanjem in neutrudnim prizadevanjem Matica pridobi toliko moči, da, če Bog da, nam bode ona trdna podpora hitrejšega napredka in blagonosen studenec prave slovenske omike."
Koliko da so se že v drugem letu spolnile prero-kovalne te besede, naj sodi slavni zbor danes iz sporočila, ktero o svojem 16 mesečnem delovanji podaja prvi Matičini odbor.
Matičin odbor je imel 4 seje:
prva je bila 22. junija 1865. leta, druga je bila 11. januarja 1866. leta, tretja je bila 7. junija 1866. leta, četrta pa včeraj 26. septembra.
Kaj in kako se je obravnavalo in kaj dovršilo v prvih treh sejah, to ste, slavna gospSda, gotovo že brali, kajti tiskano je v Matičinem letopisu od 9.—19. strani. Iz tega sporočila se je vsak družbenik lahko prepričal, da je Matičin odbor storil vse, kar mu je bil naročil prvi občni zbor. Po mnogem trudu je Matica izdala 4 knjige, te so:
1.  Zgodovina slovenskega ndroda,
2.  Vojvodstvo kranjsko/ v zemljepisnem statističnem
3.  Vojvodstvo koroško   )   in zgodovinskem pregledu,
4.  Narodni koledar in letopis.
V 4. seji, to je, včeraj, pak je odbor sprejel ta-le rokopisa:
1.   Tušekove „stiri letne čase", popisane po Ross-massler-ji, in
2.   Erjavčevo „Mineralogijo", izdelano po Fel-locker-ji.
Ta dva rokopisa pojdeta kmalu v natisk. Za druga dva rokopisa, namreč:
------    321    ------
1.  za Žepičevo „latinsko čitanko", ktero ima odbor že v rokah, in
2.  za P. Ladislavovo ,,Latinsko slovnico", ki se nam kmalu obeta, so se volili po trije pregledovalci.
Dalje je bilo sklenjeno, da odbor naprosi g. Erbena, tla nam po svoji obljubi, tiskani v predgovoru v kranjsko vojvodstvo, izdela statistični zemljepisni in zgodovinski spregled ostalih slovenskih dežel, namreč: šta-jarske, goriške, primorske, isterske, furlanske in slo-vensko-ogerske.
Ako odbor v 3. letu dovrši vse to, česar sem ravno omenil, prihodnje leto lahko izide toliko knjig, kolikor nam jih bodo pripustile dati tiskati denarne moči mladega našega društva.
Iz razgleda konec imenika o Matičinih udih se raz-vidi, da je od 11. maja 1865. leta do meseca avgusta tega leta Matici prirastlo 36 ustanovnikov in 193 letnikov, skupaj toraj.........229 udov,
tako, da imenik našteva.......941    „
Ako tem prištejemo še       .....        67    „
ki so pristopili po natisnjenem imeniku, pomnožilo se je število Matičinih družbenikov
do danes za...........296   „
in sicer za 45 ustanovnikov in 251 letnikov,
tako, da danes štejemo.......1008 udov.
Glavna knjiga jih sicer našteva nekoliko več, kajti zadnji vpisani ud ima številko 1028.
Ta razloček se pa razjasni iz naslednjega: 1) Umrlo je do zdaj 9 udov; 2) odstopilo je 10 udov; 3) po zmoti je 1 ud v glavni knjigi zapisan dvakrat
Ako teh 20 udov prištejemo k današnjemu številu živih 1008 udov, pokaže se število glavne knjige s 1028 udi.
Račun od 1. januarja 1865. leta do 30. junija 1866. leta, to je,  za poldrugo leto kaže,   da imetek Matičin
sedaj iznaša........23.039 gold. 60 kr.
lanski (to je prvi) je kazal     .    .      7.679     „     22  „
toraj se je pomnožil za    15.360 gold. 38 kr.
Za poldrugo leto se je račun zato sestavil, da se po njem ravnd tudi proračun, kteri se predlaga občnemu zboru; sicer bi vse govorjenje o proračunu bilo ali iluzorično ali pa bi mogel odbor vselej čakati občnega zbora, predno se začn6 tiskati knjige za prihodnje leto. Sklep računa in proračun sta tiskana v Ma-tičinem letopisu.
O vseh posameznih računovih oddelkih in o proračunu za 3. leto bode slavnemu zboru poročal g. blagajnik dr. Zupanec.
Iz sporočila, ktero je vredil knjižničar in odbornik Ivan Vavru, razvidi slavni zbor, koliko in ktere knjige in rokopise da hrani Matičina knjižnica. Po tem imeniku se lahko ravnajo oni, ki si hočejo izposoditi kakošno knjigo ali kakošen rokopis.
Iz imenovanih štirih sporočil, namreč:
1.  iz sporočila o odborovem delovanji od 11. maja 1865. leta do 27. septembra 1866;
2.  iz imenika matičarjev;
3.  iz računa in proračuna; in
4.  iz imenika Matičinih knjig — je lahko razvideti, da je Matica naša v poldrugem letu velik korak storila naprej. Njen vspeh pa bode prihodnje leto tem veči, čem bolj si bodo vsi matičarji, zlasti pa poverjeniki in pravi rodoljubi našega naroda vsak po svojem uplivu prizadevali, da Matica pridobi čedalje več udov; kajti nadjati se smemo in iz dosedanjih skušinj skoro za trdno sklepati, da nam bodo izročili marljivi slovenski pisatelji čedalje iveč primernih rokopisov.
Složno in [vsestransko delovanje vseh zvestih in navdušenih rodoljubov  na  duševnem polji  slovenskega
slovstva mora Matico slovensko kmalu postaviti na častitljivi sedež, kteri se spodobi duševni materi krepkega in mnogo obdarovanega slovenskega naroda.
Tako naše delovanje pa bode spremljal tudi blagoslov Božji.
Po tem poti Matica naša kmalu dospe do tega, da bode po svojem namenu koristila milemu našemu nd-rodu s tem, da mu preskrbi zdrave duševne hrane ter pomaga do hitrejšega napredka in do prave omike."
Za tajnikom prebere blagajnik, g. dr. J. Zupanec, račun od 1. januarja 1865 do 1. julija 1866, in proračun p& 1. julija 1866 do 1. julija 1867. — Da se pospeši posvetovanje, imenuje g. predsednik tri gospode da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu, kakor vel6 pravila v 12. §. a) in sicer gg. Fr. Sova na, R.Pregelj na in Fr. Ravnikarja, ktere zbor rad potrdi.
Pri posvetovanji o proračunu se vzdigne gosp. dekan J. Burger, ter hvalo daje odboru, da je letos z združenimi močmi prav dobro opravljal svoje delo, dal družnikom lepe bukve, s kterimi so prav zadovoljni, in nasvetuje, da veliki zbor zahvalo izreče odboru, posebno pa tajniku g. Lčsarju, kteri je z dobro voljo, iz zgolj rodoljubja prevzel težavno opravilo brez plače, in izreče željo, da bi tudi vprihodnje ostala služba taj-nikova le častna služba, ne pa plačana.
Gosp. prvosednik opomni, da po §. 19. Matičinih pravil gre o tem določevati le odboru, in da se je v 4. odborovi seji pripoznalo tajniku le nekoliko povrnilo, ne pa plačilo.
Gosp. Noli poprime besedo ter reče, da se mnogim jako čudno zdi, da je v proračunu nastavljena služba tajnikova s 360 gold. Da se je v lanskem občnem zboru izrekla želja, naj se dobi neplačan tajnik; to se je bilo zgodilo; ne da bi kratil g. Lesarju zasluge, vendar se mora napredek, ki gaje Matica to leto storila, pripisovati tudi celemu odboru, poverjenikom, tudi posamnim udom, časnikom, na priliko »Novicam" , „Slovencu", ki so vabili za Matico. Drugi tajnik bi mogel tudi to spolniti. Včeraj v seji odborovi pa se je dalo tajniku darilo 150 gold. Že prednji govornik je omenil, da ima veliki zbor veče pravice. Ako se odbor sklicuje na §. 19., da ima le on pravico določevati plačo, da se pa velikemu zboru izkazati ta pravica iz §. 12. č. d), po kterem „veliki zbor razsoja prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med odborom in med drugimi udi." Po teh besedah gre ta reč tudi pred sodnji stol velikega zbora, sicer bi bile njegove pravice sila majhne. Ne morem se ozirati na preteklo, kar je odbor storil; o tem nočem govoriti; al le o tem, kaj bode za naprej? Ali bode gosp. L&sar voljan še dalje brez plače oskrbovati to službo ? Morebiti se dobi kdo drugi, kteri bi jo opravljal brez povračila. Ako se sklene, da bode tajnik plačan, naj bi se služba razpisala, ker je dela zmiraj več, knjižnica narašča itd. in pri tem naj se gleda na takega, kteri je zmožen tudi spisovati in je sicer potreben.
Gosp. Svetec dokazuje, da to ugibati in določevati grč le odboru, in skaže po primeri, da bi sicer prejenjale odboru vse pravice , in po priliki z občinskim zborom, da veliki zbor postavi odbor, in temu da oblast, da izvršuje opravila: ker je vse to jasno, svetuje, da se prestopi na dnevni red.
Dr. Zupanec pojasni proračun/da v njem bo postavljena vsako leto služba tajnikova s toliko plačo, dokler se prej ne ve, ali se bo dobil tajnik brez plače.
Gosp. Noli trdi, da s tem odboru ni hotel dati nobene nezaupnice; da prilika med občinskim mestnim zborom pa občnim matičinim zborom ne veljd, ker ta se vsako   leto   sklicuje,   kar se   v mestnem   zboru   ne
------    322    ------
godi; da bi sicer občnega zbora, h kteremu prihajajo družniki cel6 iz daljnih krajev, treba ne bilo itd.
Gosp. dr. Jan. Bleiweis omeni, da vsaka pravda sicer dobi advokata, ki jo zagovarja, in tako tudi ta, ki jo g. Noli pod krilo svoje jemlje; al zbor sme le postopati, kakor velevajo pravila. Ako g. dekan Burger in g. Noli nista zadovoljna in mislita, da ima občni zbor premalo pravic, jima ne ostane nič druzega, kakor na-svetovati, da se pravila premenijo. On podpira predlog g. Sveteca.
Gosp. Svetec zavrača g. Noliju, da je povedal le priliko, ki ni toraj kar resnica; da se volivci mestnega zbora zbirajo vsako leto meseca marca, da družniki, ki gredo k občnemu zboru, popred ved6 svoje pravice.
Gosp. dr. To man kaže, da predsedniku je naloga skrbeti, da postavnost vlada v zboru; da se obrača č. d) §. 12. na druge reči, na pr. na prepir o pošiljanji knjig itd.; da tedaj po §. 19. o tem ne more dati glasovati, naj bi torej g. Noli preklical svoj nasvet.
Gosp. Noli govori, da predlog, naj se pravila pre-naredijo, bi zdaj ne hasnil, da pa svojega nasveta o tajniku in o §. 12. ne more preklicati ter d& želi, da se njegov protest o tej razlagi zapiše v zapisnik.
Gosp. dr. Ton ki i razjasni pravoslovno, da posebna stvar vselej gre pred splošnjo; in ker je §. 19. prve, §. 12. pa druge vrste, mora obveljati §. 19.; stvar, o kteri je g. Noli govoril, ni nikakoršen prepir.
Gosp. Noli ugovarja in ostaja pri svoji trditvi.
Gosp. prvosednik pove*, da ostane to do prihodnje odborove seje, do ktere se gospodje, ki opravljajo tajništvo, pogodijo.
V pomenkovanji o računu prosi g. blagajnik, naj zbor izreče: ali se bodo za naprej še obligacije kupovale, in ktere? Sam imenuje zemljiške.
Gosp. P o ur misli, da bi bile bolje akcije od železnic, in svetuje, da se izvoli v odboru odsek, kteri naj poizve, ktere več nes6 in ktere naj se kupujejo za Matico.
Na opombo dr. Zupanca, da je nevarno to o času vojske, in na vprašanje g. prvosednika , ali hoče zbor o tem kako naročilo dati odboru, po glasovanji pade g. Pourov svet, in odobri se g. Zupančev, naj se kupujejo obligacije zemljiškega odškodovanja.
Potem je bila volitev odbornikov namesto izvad-ljanih na vrsti; oddali so se volilni listi in za skrutino-vanje naprosi g. prvosednik gg. L6sarja, dr. Zupanca in Vavru-a.
Ker posamezni udje niso dali nobenih nasvetov, poprime besedo dr. Bleiweis, da odgovori na vprašanje zastran Vodnikovega spominka ter pove* , da hranilnična knjižica ima do oktobra t. 1. 1742 gld. 80 kr. in da izroči knjižico gosp. blagajniku, naj jo shrani v Werthajmovi skrinji.
K sklepu ponavlja g. predsednik zagotovilo, da se odbor sam ni hotel polastiti nobenih pravic, da je redno opravljal svoje dolžnosti, in se zahvaljuje vsem, kteri so se udeležili velikega zbora, ker občni zbor Matičin je slovesnost vsega naroda slovenskega.
Skrutinovanje volilnih listov je bilo 28. septembra; izid volitve je pa ta-le: Oddanih je bilo 61 listov, izmed kterih eden ni imel podpisa in zato je bil zavržen. Glasovi so se razdelili tako-le: po 59 glasov so dobili gg* dr. Jan. Bleiweis, Anton Janežič, Luka Svetec, 57 g. Iv. Vdvru, 51 g. Fidel Trpinec, 50 g. Jož. grof Barbo, 49 g. Andrej Winkler, 44 g. Anton baron Cojz, 42 g. dr. Jož. Ulaga, 28 g. Peter Hicinger, daljnji glasovi so se razcepili na 18, 10, 9 itd. do 1. Po večini glasov so toraj za nove odbornike izvoljeni imenovani gospodje. Ker 14. §. Ma-tičinih   pravil   pravi,   da   mora   izocied   40   odbornikov
vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani, zato se iz tega lahko razvidi, da sme Matičini odbor imeti tudi več ko 16 odbornikov v Ljubljani bivajočih; ker g. Svetec zdaj biva v Ljubljani, zato je odsek za skrutinovanje njega zapisal med ljubljanske odbornike, tako da prihodnji Matičin odbor šteje 17 ljubljanskih in 23 vnanjih odbornikov.