Naslov — Address nova doba 6117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) »trv. :?5 (NEW ERA) Bratstvo, poštenost hi nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-nnte more isto obdržati na častni višini. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC L N ION as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted' for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, }017, Authorized March 15th, 1925. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, AUGUST 30TII 1933 — Sreda, 30. AVGUSTA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX. i V ra jebn° °%VENE IN DRUGE ^VENSKE VESTI to-|jr^e.Pu konvencije Sloven-1«^ iena y ^ Zvezo» (>a se ome-NiiV6Za Pridruži J. S. K. fitat?Ui več ijst*'1 danaan/ • ku’ kl ga -,e ubo^ ‘Pisal ,J° lzda-io Nove 1)obo milijo^ p'nik ‘ rat Janko N. Rogelj, vpi 'glavni u^valnega odbora in in J* He. Clna^ornik J. S. K. Jed- kU!?J tki m .a ? G ^ priobčen na ‘ rani tega lista. V * $ Lte°SlaVo ^5-letnice J. S. K. tovo ])r*redi veliko veselico 4 ty.ju J 49 JSKJ v Kansas k'! ftibra" pllK'’ v nedeljo 3. sep-la 0[) . ' Reditev se bo prisila v L!6*1 Popoldne in se bo *11 iste °Vens*{' dvorani in na it ^nik , mtva t clnSleško poslujočega '* ** JSKJ6"61'8011 Collegians, št. fcV ^'anonsburgu, Pa., 1 v V sob°to 2. septem-enikovem parku. |t*{tih( . 4 ins5i, Ne r!deSetletnic--o J. S. K. 1 ^2 >° '3roslavilo društvo **h v ’ v Enumclawu, :dil{0. ^deljo 3_ septembra s L ^ v !•C^'' ^manovem Par_ ifti v L^er _ istega dne pa s rain dvorani. ^ia p . * #tev jor?raci'e minnesotskih )o g k ^ se bo vršila v ne- ■bo"«y n-^P^embra v Soudan-n» G> ' Minn. I"1, ,o»rf st «<< v Hv., n i rf*y 'o 3 u’ '-»'o., se bo v ne- >r< driiA^^^mbra vršila vese-!«SJ * O “■ 140 »KJ. Pro-Ce: Motor park. Wohinstownu, I‘a., priredi '° ]r *^esnu zabavo dru-^ na Delavski 'ca (,0() J'e 4. septembra. Ve-Se S'.1™« oslavo Vil ^ ^ 'n Se bo vršila "ville-u. * S jw korist društveni bla-Ss? taStvo St. 92 i ’’ seJ*daleili j 11 v lle(je. Oai, e*yit>ra. Prostor pik-K Grove. hXfr * I ^ slo linked i' ’ (5ru^tev v Jolietu, a VeifJ nedelJ° 3. sep-piknik v Rivals \[i , * S vnefVa 8t 37 J' s- K- i '°riti j Jvevelandu, O., želi lt>lii ,Usivene člane, da se \ da 'ie njegov se ** *»oraj na št 6304 Carl wSw d \ J sDt °-, r,’ .Ustev v Denver-* nr.fedi v nedeljo 3. . ' ' plk«ik na vrtu Do- AlV 1» j D, s evHi * fA t; <4rp;° “'“^eren- v W^y, p lredl v nedeljo Mil Zadn.ii Piknik te i '% etHoveeS,? bo na prostorih 8a doma v Rye, -t„e k„,, S i'le bila C\ v Sheboyganu, Sl^ J \Sov mestnega od- \; ^dsed”a Mrs-Marie A žVe7p c*nica Slovenske ‘rt J k k * ; ^ jtS > ?4 ?"at.chee» Wash” tM ^6ti v, . e^ni George La-^J^ejših sloven-l|^6f s v v Wenatchee ifiPji Sn?6^ jah 7idelujej0 naj‘ .M i1 ki ftfca na svetu. I 41ie na o11 r°jen v Beli na 2- strani) RAZNO IZ AMERIKE IN o I« ;ičen vsei” sa Pl Up! ■vin«- BAj1 aj v eath 0. ju asenc' opi^ INDUSTRIJALNI administrator Hugh S. Johnson je pretekli teden podal razlago o pomenu delavskih določb National Recovery akta. Izjavil je, da v pravilnike ne spadajo niti “prave” niti “kompanij-ske” unije. Delodajalci ne morejo zahtevati uradnega priznanja za kompanijske unije, toda če. so delavci zadovoljni z njimi, jih lahko organizirajo. Delavcev pa, l mašnih starcev so bile poniže valne, in nezadostne. Starostne pokojnine ne silijo starca, da postane varovanec kake ubož nice, marveč mu dajejo priliko, (Dalje na 6. strani) VRTNARSKI NASVETI MISSOURI je dvaindvajseta država, ki je glasovala za odpravo prohibicije. Glasovanje se je vršilo 21. avgusta; za odpravo 18. amendmenta se je izjavilo tri četrtine volilcev. — Texas, največja država naše Unije, je glasovala 26. avgusta ter je postala 23. država, ki se je izjavila za ukinjenje 18. amendmenta. SPALNA BOLEZEN se je tekom zadnjih tednov razpasla v St. Louisu, Mo., in okolici. Bolezni je dosedaj podleglo 30 oseb, okoli 250 pa jih je v bolnišnicah. Nekateri zdravniki sodijo, da bolezen rasžnašajo komarji, ki jih je posebno letos (Dalje na 2. strani) Nabiralce jagod, malin ali bezga v goščavi mnogokrat opikajo neki silno mali mrčesi, imenovani “žigers.” Jigger, chigger ali chigoe je prav za prav ličinka male poljske muhe, in njen ugriz povzroča hudo srbečico in vsa koža v okrožju enega palca ob ugrizu sumljivo pordeči. Nekdaj so mislili, da se ličinka zagrize pod kožo in tam povzroči vnetje, kar pa ne odgovarja resnici. Vnetje nastane od strupene sline ličinke. Ugriz ni nevaren, toda zelo neprijeten. Ugriza teh ličink se ubranimo, ako potresemo izpostavljene dele kože na rokah in nogah z žveplenim prahom. -----------------o------ INFLACIJA Inflacija prihaja, dasi potihoma. V avgustu je bil vreden ameriški denar pri nakupovanju le okoli 70 centov. Zdaj je primeren čas za saditev vrtnih jagod, da se do zime dobro razrastejo in bodo prihodnje leto že rodile. Tudi sa-dike pozne endivije je zdaj še čas posaditi na prazna ali izpraznjena mesta na vrtu. Včasi se še obnese posaditev zgodnjega nizkega fižola, posetev navadne salate, redkvice in repe. Seme večletnih cvetlic, kot so marjetice (daisies), mačehe (pansies), ostrožnik (delphinium), orlice ali kolumbine (aquilegia), naj se poseje zdaj, če hočemo imeti cvetje prihodnjo pomlad ali poletje; Perunike (iris) in potonke (peonies) se zdaj lahko razmnožujejo s tem, da razdelimo korenike in jih posadimo na določena mesta. To naj se stori le v svrho razmnoževanja, ker drugače teh rastlin ni treba presajati. Od cvetlic, katere želimo gojiti v lončkih čez zimo, naj se napravijo potaknenci, to je, narežejo naj se tri do štiri palce dolge mladike in potaknejo v rahlo, z drobnim peskom pomešano zemljo, dobro zaliva in nekaj dni senči pred premočnim soncem. Večina takih po-taknencev hitro napravi korenine in se pred slano razrastejo v lepe rastline, ki potem v sobah boljše prezimijo kot stare rastline. S potaknenci se lahko razmnožujejo geranije ali pelargonije, roženkravt, fuhsije, koleus in še nekatere druge večletne rastlinp. , Seveda, vrtnarji, ki imajo vso pripravo, lahko s potaknenci razmnožujejo skoro vse večletne rastline. Čebulice velikonočnih lilij lahko zdaj posadimo v lončke, nakar jih zakopljemo v zemljo na vrtu do novembra. V novembru se lončki vzdignejo in prenesejo v gorke prostore, da začnejo čebulice poganjati. Slaba trata naj se prekoplje zdaj in obseje na novo s travi-nim semenom. Zemlja za lepo trato mora biti približno čevelj globoko prekopana in dobro pognojena. Najboljši je hlevski gnoj, če pa tega ni, je poraben tudi kupljen ovčji gnoj. V trgovinah s semenjem se dobi pravo travino mešanico za lahko in težko zemljo, kakor tudi za senčne ali sončne prostore. Listnata drevesa in grmiče presajati je zdaj še prezgodaj, lahko pa se presajajo iglasta drevesa in grmiči. Razume se, da je treba zdaj presajena drevesa dobro zalivati, posebno, če je vreme gorko in suho. -------o------ ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Za novega poslanika Zedinjenih držav v Beogradu je bil imenovan dosedanji ameriški poslanik v Bukarešti, Mr. Charles Wilson. Letos 20. septembra preteče 25 let, odkar so se odigrali znani žalostni dogodki v Ljubljani, ko sta pod krogljami nemških vojakov izdihnila Lunder in Adamič. V spomin na te narodne žrtve se bodo vršile velike nacionalne manifestacije v Ljubljani in v Ptuju. V pripravljalnem odboru so zastopniki vseh narodnih in kulturnih društev. Ponarejeni zlatniki. V Tuzli so zaprli tri sleparje, med katerimi je bil tudi neki mehanik iz Sinja, ki so izkoriščali nepoučenost ljudi in pohlep po zlatem starinskem denarju. Iz brezvredne kovinske zmesi so izdelovali ponarejene starinske zlatnike, ki sojih po vaseh prodajali ženskam za okras in tudi mnogim starim kmetom, ki zaupajo samo kovanemu denarju. Ponarejene zlatnike so prodajali po 50 dinarjev. Ker se je našlo v bližnjih vaseh mnogo ničvrednega blestečega cvenka, so oblasti prepričane, da so zasačeni sleparji dobro organizirane ponarejevalske družbe, ki je izvršila že mnogo sleparij po Bosni in Hercegovini. VSAK PO SVOJE Slepec je rešil utopljenca; V Sutomiščici pri Splitu je padel v morje preglednik finančne kontrole Ivo Studen. V njegovi družbi seje nahajal slepi Jožo Plivo, ki je na klice na pomoč skočil v morje, da bi rešil tova-iša. Slepec je otipal utapljajočega se tovariša ter ga potegni! na obalo, kjer so ga navzoči kopalci spravili zopet k zavesti. ZLATE RIBICE Zlate ribice, ki jih mi pozna mo, so vzgojili Kitajci, ki so bili že od nekdaj sloveči ribogojci. Vzgojili so jih iz neke vrste kar-pov, ki so bili znatno večji kot sedanje zlate ribice. Z udoma čenjem in izbiranjem se je velikost vedno manjšala. V Evropo so bile prinešene prve zlate ribice okrog leta 1691. Zlatih ribic, kot jih mi poznamo, v divjem stanju ni. One takozvane zlate ribe, ki žive v nekaterih ekah Kitajske in tudi v nekaterih ameriških rekah, so pO' divjane zlate ribice. Te podiv jane zlate ribice so temnejše barve in dosežejo pet do 12 palcev dolgosti. Po obliki sliči-jo svojim prednikom karpom o------------- ZADNJA POT Zadnja pot obrabljenih avtomobilov vodi v ropotarnico, ozi roma na dvorišča starinarjev V Zedinjenih državah gre vsak mesec okrog 100,000 avtomobilov med staro železo. Za dravsko banovino, to je za Slovenijo, je ministrski svet odobril osnovanje posebnega bed. nostnega fonda, katerega proračun za čas od 1. julija 1933 do 3L marca 1934 znaša nekaj nad 11 milijonov dinarjev. Izredne razmere v dravski banovini, kjer je kriza brezposelnosti mnogo večja kot v drugih krajih države, so zahtevale osnovanje tega bed-nostnega sklada. Dohodki za ta izredni proračun bodo prihajali cd povsebnih davkov od tekočih računov, od mezd industrijskih in obrtnih delavcev in od izplačil njihovih delodajalcev, od delniških družb in drugih podjetij, od izkoriščanja vodnih sil in od plač ter pokojnin tujih državljanov. V Ljubljani je dne 27. julija po kratki bolezni umrla naj starejša Ljubljančanka, gospa Marija Skalova, ki je letos v februarju dopolnila 95 let. Pokojnica je bila rojena pri Sv. Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem. Oče pokojnice je bil učitelj, njen mož pa trgovec in gostilničar v Logatcu. V Jugoslaviji se je več tednov mudil g. Friderik Eber, rojen v Sloveniji, ki se je pa že pred mnogimi leti izselil v Argentino, kjer si je z modernim vrtnarstvom pridobil veliko premoženje. Pred povratkom v njegovo novo domovino so ga v Ljubljani naprosili za razgovor, kako sodi o razvoju jugoslovanskega vrtnarstva. Eber, kot .vrtnai svetovnega slovesa, je sodil, d£ je jugoslovansko vrtnarstvo, kai (Dalje na 5. strani) Pravijo, da sodobni pisatelji niso nič kaj prida in da je večina današnje literature od muh. To je morda res, toda jaz si upam trditi, da najbolj žalostna literatura današnjih časov so vložne knjižice zamrznjenih bank, iz katerih je mogoče stisniti le 35 ali 20 procentov, včasi pa sploh nič. Ideje, katere dobijo čitatelji pri prelistavanju teh knjižic, so pa take, da jih ne upam zapisati, ker bi me zaprli. * Po sončnem koledarju je pri koncu avgust, z idiličnimi pasjimi dnevi vred, nekatere banke pa še vedno kažejo februar, pusta in pepelnico. Na planincah sončece sije, v zamrznjenih bančnih dolinah pa se kupiči led. * Vesoljna Italija je norela od veselja, ko se je general Balbo s preostalimi letalci srečno vrnil iz Amerike v sončno Maka-ronijo, in sam Mussolini je zračnega junaka javno objel in poljubil. Zdaj pa poroča časopisje, da je Mussolini hudo ljubosumen na Balbota, katerega ljudstvo skoro obožuje. Tisti poljub je bil torej precej Iškar-jotovega kalibra. Mussolinijeva ljubosumnost lahko pomeni slabo vreme, in general Balbo morda prav stori, če skrije v svojo garažo dober aeroplan, da- v slučaju ne-varnosti odfrči med lilije Bu- hamskega oto?ja, kot je pred tedni storil Machado, bivši predsednik Cube. V Italiji je prostor le za enega malika in ta je Mussolini. * V Italiji so v proslavo Balbo-tovega zmagoslavnega poleta preko Atlantika začeli izdelovati nove cigarete, imenovane “Atlantica.” Slava je dim in bo šla v dim,! * Nekateri pariški listi z neprikrito škodoželjnostjo omenjajo dejstvo, da napori administracije v Washingtonu za gospodarsko okrevanje dežele niso tako uspešni, kot se je pričakovalo. Taka je hvaležnost sveta. Kje bi bila danes Francija, če bi se bili v Washingtonu škodoželjno smejali tekom svetovne vojne, ko je Franciji šlo za nohte in za kožo! * Pikniki bodo kmalu šli po gobe in komarji bodo morali iti na dijeto. Mi pa se bomo vrnili v civilizacijo med čajanke, predavanja, dramske prireditve, koncerte in slično, kar je vse hvale in priznanja vredno, le da je zvezano s preveliko disciplino; vsaj zame. Zakaj se Slovenci nismo naselili v krajih, kjer so pikniki na prostem mogoči vse dni v letu! Tam bi se lahko naužili vse potrebne dušne paše iz naravnih jasli. Da je nas Slovence lažje spraviti v gozd kot pa v svetlo dvorano, je pokazala velika udeležba na pikniku dramskega društva “Ivan Cankar” v Clevelandu, ki je bil zabeljen z vprizoritvijo zaključnega dejanja lepe narodne igre “Miklova Zala.” Omenjeno dramsko društvo je nedvomno eno najboljših mod Slovenci v Zedinjenih državah, udejstvuje se v največjem narodnem svetišču največje slovenske naselbine v tej deželi, pa dvomim, če je že kdaj imelo toliko hvaležne av-dijence, kot ono nedeljo v letošnjem avgustu, ko je vprizorilo (Dalje na 2. strani) ‘VVotta Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $S. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 35 Ureditev lastne hiše Pameten gospodar bo v prvi vrsti skrbel, da bo v pravem redu njegova lastna hiša, da bo urejeno njegovo lastno gospodarstvo. Le kdor ima svoje lastne zadeve v redu, more biti v pomoč sosedu in v korist splošnosti. Slab gospodar je tisti, ki se za vse drugo briga prej, kot za svoje lastne zadeve. Vsi dobri čini se začnejo doma in, če imajo vsi gospodarji svoje hiše in posestva v dobrem stanju, bo v dobrem stanju vsa dežela. Vodstvo te republike se ravno v teh časih resno trudi, da spravi gospodarstvo dežele v pravi red. To ni majhno delo, kajti vsled skoro štiriletne depresije je bilo vse narodno gospodarstvo skoro brezupno zavoženo. Mi lahko sodimo o ukrepih postavodajnih in ekseku-Tivnih organov dežele kakor hočemo, lahko jih smatramo za nezadostne, pretirane alt sploh neumestne; eno pa moramo priznati, namreč, da je zanje treba precej odločnosti in dobre volje. Vse to, kar se danes vrši v deželi ,predstavlja tako velik preobrat, da ga komaj pojmujemo, predstavlja pravo revolucijo v gospodarskem življenju. In, kar je najbolj značilno, la revolucija se vrši mirno, postavnim potom in brez nasilja. Upravičeno je tudi upanje, da bo ta revolucija uspešna, ker ima administracija pri izvajanju iste za seboj ogromno večino naroda. Narod je po štiriletnem trpljenju prišel do prepričanja, da je radikalen preobrat potreben, in stoji 95 pro-centno za, tistimi, ki ga hočejo izvesti. Določitev minimalnih delavskih plač, znižanje delovnih ur, delavstvu zajamčena pravica za organiziranje v unijah, določanje cen, kontrola količine tovarniških izdelkov in far-merskih pridelkov, kontrola prevelike konkurence in špekulacij, kontrola finančnega sistema dežele itd., vse to je v teku izvršitve ali vsaj na programu. Kako se bo to izvršilo, to bo seveda pokazala šele bodočnost. Nedvomno se bodo pripetile večje in manjše napake, toda to je neizogibno, ker nihče ni nezmotljiv. Toda odločnost in dobra volja administracije morata vzbujati upanje na kolosalen preobrat na bolje. Ako bo vodstvo dežele dobro in odločno, mora uspeti s svojimi velikimi načrti, iz enostavnega razloga, ker ima, kot je, videti, ogromno večino, naroda za seboj. Da nadstomilijonski ameriški narod izvrši velikanske naloge, ako se resno zavzame, je pokazal tekom svetovne vojne. Ko je ta dežela stopila v svetovna vojno, so se osrednje evropske vlasti in tudi nekateri domači pesimisti posmehovali, češ, kaj bo Amerika, ki nima niti peščice izvežbane armade niti ladij niti orožja! V dobrem poldrugem letu pa je ameriški narod pokazal kaj zmore, če se resno zavzame, kajti danes je splošno priznano, da je Amerika odločila izid vojne. Mnenje ameriškega naroda glede umestnosti soudeleži-tve Amerike v svetovni vojni je bilo deljeno, medtem ko danes ves ameriški narod vidi, da je velik preobrat v gospodarskemu sistemu te dežele nujno potreben. Ves narod, z izjemo peščice arogantnih in sebičnih kapitalističnih mogotcev, stoji danes za prizadevanji NRA, kar je najboljše jamstvo za končen uspeh velike gospodarske revolucije, ki se vrši v deželi. Velika večina ameriškega naroda se nedvomno strinja z administracijo tudi v tem, da je danes naša prva' in največja naloga, da spravimo v pravi red naš lastni gospodarski sistem, da spravimo v red našo lastno hišo. Šele potem bomo imeli čas, priliko in zmožnost pomagati tudi drugim, če bo treba. Nad devetdeset odstotkov ameriških pridelkov in izdelkov se porabi doma, če je nakupovalna sila naroda dovolj močna. Najvažnejši trg za ameriške izdelke in pridelke je torej doma v Zedinjenih državah. Domača trgovina je hrbtenica ameriške industrije in poljedelstva, zato je nakupovalna moč ameriškega ljudstva prvi in najvažnejši pogoj gospodarskega okrevanja dežele. Šele ko bo gospodarski sistem Zedinjenih držav v dobrem stanju in na zdravi podlagi, bo ta republika mogla tudi kaj prispevati h gospodarskemu ozdravljenju inozemstva. Slovenske podporne organizacije so za nas ameriške Slovence naše najvažnejše gospodarske in delno tudi prosvetne ustanove. Vsak, ki je član ene ali druge teh organizacij, želi, da bi uspevale in napredovale. Skoro vsak pa ima tudi gotove prilike, da k temu nekoliko pomaga. To pa se ne more vršiti od zgoraj dol, ampak od spodaj gor. Vsak naj skrbi, da bo točno zadostil svojim obveznostim napram društvu, kateremu pripada, in s tem osrednji organizaciji. Ako ho vsako društvo J S K J skrbelo, da bo imelo svojo lastno hišo v redu, bo tudi j. S. K. Jednota trdna, solidna in spoštovana. Vse podrobno delo za napredek organizacije se more vršiti le potom podrejenih društev, kjer ima glas in primeren delokrog vsak posamezen član. Vodstvo more le upravljati osrednje posle in dajati nekoliko direktive. Ako bodo člani vseh organizacij v svojih delokrogih Janko N. Kogelj: Poročilo tajnika združevalnega odbora Po naročilu in sklepu polletnega zasedanja glavnega odbora JSKJ sem se vdeležil konvencij e Slovensko Hrvatske Zveze, ki se je pričela dne 21. avgusta na Calumetu, Mich., da zasledujem potek iste ter v danih potrebah tudi zastopam našo organizacijo, če pride do vprašanja glede združitve. Člani konvencije so mi dovolili, da lahko obiskujem konven-čne seje, zakar naj jim bo na tem mestu izrečena sobratska zahvala v imenu glavnega odbora in ostalega članstva. Slovensko Hrvatška Zveza je bila ustanovljena 1. januarja 1903 na Calumetu, Mich. Torej letos praznuje 30-letnico svojega postanka. Inkorporirana je bila 11. junija 1906 v državi Michigan. Njena društva poslujejo v državah Michigan, Minnesota, Wisconsin in v Ca-nadi. Na konvenciji je bilo zastopanih 24 društev* delegacija in glavni odbor so tvorili 31 članov in članic sedanje konvencije. Zveza je štela 30. junija v odrastlem oddelku 1,053 članov, in v mladinskem oddelku 389 članov. Imovina znaša v odrastlem oddelku $249,167.50 ter v mladinskem oddelku $9,323.-66. Njena solventnost je 114.93%. Iz poročil glavnih odbornikov se je doznalo, da tudi to Zvezo ni pustila v miru sedanja depresija, zakar je organizacija trpela na izgubah v obeh oddelkih. Da je glavni odbor naše Jednote poslal svojega zastopnika na to konvencijo, je dalo povod gibanje minnesotskih društev, kjer so naši ljudje člani obeh organizacij. V tem delu se jim mora dati priznanje, kajti oči-vidno pomagajo združevalnemu odboru naše Jednote. To se je pokazalo dovolj jasno tudi na konvenciji, ko je že druga seja vzela v pretres združenje Zveze s to ali ono jugoslovansko bratsko organizacijo. Delegacija je zahtevala takoj •glasovanje glede združenja, ki je izpadlo sledeče: 24 glasov za združenje, in devet glasov proti združenju. Kakor hitro se je završilo to glasovanje, pričelo se je razmotrivanje, ki naj bi določilo, za katero organizacijo naj se izreče konvencija. Bili so na konvenciji zagovorniki Hrvatske Bratske Zajednice, ki so naštevali njene vrline, bili so zagovorniki Slovenske Narodne Podporne Jednote, in seveda tudi goreči zagovorniki naše Jugoslovanske Katoliške Jednote. V tem razmotrivanju sem bil pozvan, da stopim pred konvencijo ter jim v kratkem nagovoru obrazložim poslovanje naše Jednote in navedem možnosti združevanja in morebitne koristi, katere bi imelo članstvo, ako se spoji z našo organizacijo. Razdelil sem naša pravila med delegate in odbornike, da se lahko prepričajo o naših prednostih, ki jim jih nudijo pravila, sprejeta na konvenciji v Indianapolisu, Ind. V torek dopoldan so bili na konvenciji stavljeni trije predlogi: Pred- log, da se pričnejo pogajanja z HBZ, s SNPJ in z JSKJ. Glasovanje je izpadlo sledeče: J. S. K. J. 17 glasov; H. B. Z. 11 glasov; S. N. P. J. 3 glasove. S tem je bila zaključena debata glede združitve in konvencija se je izrekla, da izvoli svoj združevalni odbor, ki naj prične pogajanja z združevalnim odborom JSKJ. Konvencija se je izrekla tudi, da vpelje American Experience Table of Mortality lestvico. Odpravila je tudi dva dolarski sklad ter sprejela plačevanje bolniške podpore, ki je sorodno lestvici Jugoslovanske bratske federacije. V mnogih drugih slučajih je konvencija napravila nove določbe v pravilih ter s tem napravila boljšo pot do združevanja. V svoj združevalni odbor je izvolila dobre zastopnike, ki so vsi vneti, da se završi združenje. Predsednik tega odbora je Steve Diljek, sedanji drugi nadzornik, Jos. Chesarek, sedanji zapisnikar in novoizvoljeni glavni tajnik, Peter Mourin, sedanji tretji nadzornik, Joseph Spreitzer, delegat iz Ely, Minn., in Mike Kump, delegat iz Detroita, Mich. S tem je odprta pot med obema organizacijama. Treba bo še dela, dovolj dobre volje in podpore od strani članstva, ki naj bi šlo združevalnim odborom na roke ter naj bi pri svojih sejah govorili le za dobrobit članstva. To kratko poročilo naj bi bilo v prvo i n f o r m a c i j o našemu članstvu, a vsak razvoj v smislu predpriprav in delovanja bo naš združevalni odbor poročal od časa do časa, kakor nam prinese delo in razmere. VSAK PO SVOJE DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s prve strani) Krajini, zapušča dva sina in štiri hčere. '« V Chicagu, 111., je bil od dveh roparjev ustreljen Anton Gaz-dič, bivši predsednik Hrvatske Bratske Zajednice. Film “Triglavske strmine” bo v soboto 2. septembra zvečer predvajan v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu, O., v soboto 9. septembra pa v S. D. Domu v Detroitu, Mich. -------o------ BODOČNOST ALUMINIJA Profesor C. Funk na Columbia univerzi trdi, da se nahajamo pri koncu takozvane železne dobe in da bomo v bližnji bodočnosti izdelovali vlake, parnike, stavbinsko ogrodje in drugo iz aluminija. Aluminij je mnogo lažji kot železo in napravi se ga lahko prav tako trdnega kot je jeklo. Poleg tega se nahaja v zemlji več aluminija kot železa. -o---------- EKSTREMNI TOČKI Najbolj severna točka Zedinjenih držav se nahaja v Woods county ju v Minnesoti, najbolj južna pa v Monroe county ju v Floridi. -o----------- KAM GRE DENAR Obrabljen in zamazan papirnat denar pošiljajo banke v Washington, kjer ga zvezna novčarna nadomesti z novim. Vsak dan uničijo v Washingto-nu tri do štiri tone starega denarja. IZ UREDNIŠTVA Društveni uradniki ko proše-i ni, da pošljejo vsa važna poro-| čila, ki bi imela biti priobčena jv Novi Dobi 13. septembra, dovolj zgodaj, da bodo priobčena v izdaji z dne 6. septembra, kajti izdaja 13. septembra bo v smislu konvenčnega sklepa suspendirana. Vse, kar ne dospe v uredništvo dre 5. septembra z dopoldansko pošto, bo moralo čakati za priobčitev do 29. septembra. vršili dela, ki so od njih odvisna, bodo vse organizacije trdne, solidne in spoštovane, kar bo v korist vsem ameriškim Slovencem in posredno tudi splošnosti. Splošne gospodarske razmere v deželi se polagoma iz-boljšajejo, kar nam daje upanje, da bodo tudi naše podporne organizacije začele polagoma zopet napredovati. In to upanje se bo gotovo izpolnilo, če vsi, vsaki na svojem mestu, storimo svojo društveno in častno dolžnost. (Nadaljevanje s prve strani) odlomek “Miklove Zale” na Močilnikarjevi farmi, kot nekak priboljšek k pikniku, ki se je tudi sicer završil po vseh dobrih paragrafih. “Oder” je bil srečno izbran “onostran potoka” pod košatimi bukvami, slavno občinstvo pa je stalo na pi’imerno vzvišenem drugem bregu ali pa posedlo prav do potokove struge po grivini. V izbiranju sedežev je vladala prava prostost. Jaz sem sedel na trhlem bukovem štoru in se nisem niti malo užaljenega čutil, ko me je šegavi Ribničan nagradil z dvomljivim priznanjam, da se točno ravnam po lepem narodnem geslu “svoji k svojim.” Samo parkrat sem malo močneje potegnil cigaro. Igralci so bili mnogo bolj sigurni in naravni kot na odru, Miklova Zala je bila dvakrat bolj zala, šepetalka za debelim bukovim deblom je bila kot izgubljena gozdna vila, lepa židovska konkurentinja Zale pa je bila kot sama skušnjava, posebno takrat, ko sta jo dva igralca pognala v gozd. Sem se kar malo bal, da ju ne bo nazaj ! Če bi bilo po mojem, bi se vse dramske predstave vršile poleti na piknikih. Po potrebi naj bi se angažirali tudi brenclji in komarji; morda bi včasi pomagali k večji živahnosti in k večjemu besednemu zakladu igralcev. Marsikaterega igralca bi komarjev pik spravil iz trenutne zagate, kajti v takem slučaju vsak ve, kaj storiti in kaj reči. * V starokrajskih listih sem či-tal, da so tekom letošnjega poletja obiskali nekatere južne kraje Jugoslavije veliki roji kobilic, ki so pretile uničiti vso letino. Takoj za njimi pa so se pojavile velike jate nekih neznanih ptičev, ki so v dobrem tednu pospravili vso kobiličjo zalego. To je bil piknik—za ptiče! •I* V tej deželi so nas štiri leta glodale kobilice depresije. Predsednik Roosevelt, kot vrhovni poveljnik ameriške oborožene sile, je končno pozval generala Johnsona, naj izvede mobilizacijo in stopi v ofenzivo. General je ubogal, kot se spodobi, zbral četrt milijona bro-ječo armado mladih fantov, katere pa ni poslal na bojišče, ampak v gozdove, z naročilom, da konzervira narodno bogastvo. Nato je poklical ogromno jato čudnih, dosedaj neznanih ptičev, modrih orlov. Te ptiče je razposlal po vsej deželi z navodilom, naj uničijo kobilice depresije. * Modri orli so doma v gozdovih indijanske mitologije, kjer reprezentirajo in regirajo grom in strelo; zato ni gromska strela, da ne bi bili uspešni pri zatiranju depresije! * Značilno je, da si je general Johnson od Indijancev izposodil te čudne ptiče, modre orle. Američani preveč delajo in Amerika trpi vsled nadproduk-cije, modri orli pa pojejo pesem krajšega delavnika. Indijanci sami so ptiči, ki delajo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno; za bodočnost pa naj skrbi veliki Manitou. Vsled tega ni čudno, da so tudi njihovi gromski ptiči takih idealnih nazorov. Grom si je izposodil od njih veliki gromovnik general Johnson in skuša z istim ustrahovati zakrknjene kapitalistične mogotce; zdi se pa, da bo v mnogih slučajih moral rabiti tudi strelo! Pesem modrih orlov pa .je: manj delovnih ur, več plače in več časa za razvedrilo. Lepa je ta pesem, tako lepa, da ji skoro ne moremo verjeti. Ej, da bi se pač uresničila in da bi bila proklamira-na za našo narodno himno! A. J. T. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Ely, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalnl odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Dl* Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. , o Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Clever Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. />•» Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn 1.1 Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely. Minn. „ «, v' Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh' L Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair 0 Cleveland, O. 1 b) Nadzorni odsek: Rit Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain. O. , 0 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland' [k , 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. jj r, 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J|)l' tjn 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. . fo!le(] -------------------------------------------------------------- least ’a GLAVNI POROTNI ODBOR: P0|. “ Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, °' , eVe 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Col o. »On ^ 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N- 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely. Mlnn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ^ ------------------------------------------------------------------k ZDRUŽEVALNI ODBOR: L, 0 Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. jj. 'n>(J 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. J°l*el’ 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ——------------------------------------------------------—ju is Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., ChicaS^ Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavn<*0* denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in priziv« n slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov* 1 za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vr 9 zdravnika. ^ ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Pr®mjlfl ^Plig ?>« iz GLAVNEGA URADA J. S. K. JEDNU '<«. ^ MLADINSKI ODDELEK NE BO PLAČAL ASESME^ SEPTEMBRU j, ° e>ic Uradno se naznanja vsem društvenih tajnikoi*1' ^ glavni odbor pri polletnem zborovanju od 24. julija P® ^ afc avgusta 1933 odredil, da se opusti še en asesment v mla 1 oddelku to leto, in sicer za mesec september. Od asesni'®jj ^ mesec september so oproščeni vsi dobrostoječi člani in ^ ki so bili meseca avgusta suspendirani. Toda slednj* ^ i poravnati svoj dolg pri društvu meseca septembra in ^ (ji ^ t asesmente od članov in članic, ki so bili suspendirani ^ ^6] a vgusta, bodo društveni tajniki poslali na glavni urad, 0 u te na glavnega blagajnika meseca oktobra. Člani, ki P;( pili v mladinski oddelek naše Jednote tekom meseca s^{i ^ M bra, niso upravičeni do gornje izjeme in njih asesmente ^ til september naj društveni tajniki pošljejo na glavni urad oktobra. Za glavni urad JSKJ: .% Anton Zbašnik, gl* ^ H RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) veliko v tamkajšni okolici, toda pravega vzroka za enkrat še nihče ne ve. lstotako se zdravstvenim avtoritetam še ni posrečilo izdelati zanesljivega seruma proti tej bolezni. Najbolj izraziti znaki te bolezni so glavobol, trd vrat, visoka temperatura in zaspanost. PRAVILNIK za jeklarske, oljne in lesne industrije je bil podpisan. Zdaj se vršijo pogajanja glede pravilnikov premo-garske in avtomobilske industrije. Delavskim unijam je najbolj nasprotna avtomobilska industrija. VODNE SILE Muscle Shoals jeza namerava vlada izrabiti v boju proti električnemu trustu, ki računa občinstvu previsoke cene za električno energijo. Tennessee Valley Authority bo na Muscle Shoals jezu proizvajala električno silo in jo po zmernih cenah oddajala občinstvu. Ta vladna korporacija je izjavila, da kjer so interesi občinstva in privatnih podjetij v konfliktu, se mora dati prednost občinstvu. Kjer bodo cene privatnih družb previsoke, bo vladna korporacija stopila v kompeticijo. To je dober začetek v boju proti pretiranim cenam, ki jih privatne družbe računajo za električno energijo. • trii! linu zopet obglavljeni ; sojenci. V šestih ra^c d kar je Hitler na krnii*11’^ * blasti na ta način sPr^ cents for every new juvenile member •east, 0Vl(*ed the new addition remains in the organization L a year, o. .°r every ?, tl shali ' W rnGm^er enrolled in the adult department, our f' award the following prizes: I * ' 0 *0r a $ 250 death benefit enrollment, ■“l I »p''' ® *or a $ 500 death benefit enrollment, go'r^ ^.°r a $1000 death benefit enrollment, ✓ S4 ^°r a death benefit enrollment, fye f0re‘ ? lor a $2000 death benefit enrollment. ). jj lrove(j |jy'0ln® awards became effective Aug. 1, 193.3, as oliet’ 0Ur Supreme Board at its last semi-annual meeting. ^ j cago^ P^ership S^ent^d opportunity for lodges to increase their t* ^aign fo"‘lnd an opportunity to take part in the national f^ers a 1 nevv members conducted by our Union. Individual ^ not taf g*Ven sPecial inducements in the form of prizes. mta“J tf, ira ?! tjf' . ki. 10 td fej j. ali P®ei>1 ( * ^es to nl Wave °f economic recovery, our S. S. C. U. V 0 0j.a!^*cipate in the new deal by keeping the public ers, n 1 S existence. Our Union, through its component |\]jgh^0p0Ses to attract outsiders into its fold. Its many ' espr ,6Jl^S a^ ^or benefit of component members- "’t js a by “word and mouth,” so the public may realize ^es c.1S^nc^ advantage for them into being persuaded to C. U. tt®cove^^e 'odges advertise the name of our S. S. C. U. i Pa ’u fe'vard t) s^en^id work to the public, our Union decided Jadi*15 "'enibe, em with cash prizes, in the hope that the number :SuientJ Ce the wu^erested in this national campaign will increase. tudL Nul c organization benefits by additions of new iji &. Ng i'f!Sa?(<^^a^es’ the Supreme Board concluded that lodges . up1* *th thy11, sll0ul(1 be given special consideration. ,ni & i '^ernijp'Xc.e**ei1^ history of a sound institution in back of i, to teli +tr’should prove a relatively simple task for mem-’/ «• their story to friends. e ofthe s, leal>zes today that fraternal benefit insurance is ad"1* ^‘‘kestu and most advantageous investments. During i^ifity °U,rs ^he cri>sis our S- S. C. U. never swayed with . >tSof Constructed on the principle of mutual interest, taj”' .^ers w]°Ur orsanization were wisely and soundly invested. i ?rl t^oul haVe paid assessments diligently month after ihr®Serv , a" these years can secure loans on accumu- II M c J^S. ^ade possible by the transfer from Plan A to n,|icates. Ki ENGLISH SECTION QF| T oli'c,al 0r9*n ▼ of the SoulhSlavonic Catholic Union AMPLIFyiNG THE VOICE OFTHE ENGLISH CU(*RENT thought I ---*-- atnPaign for New Members SPEAKING MEMBERS The Big Drive ere i ii'% praVl B\V *5* 0«? 15 >da J t'f % tbrr. lo, n l 11 . V *:> llS°,n iev^ °^’S NOTE '0(lge tetoest ^6rs and members to Sllljmit all no-* V ,T'C|«, intended tor inseH1S,SUe early enough iSas tu in the Sept. 6 , be 8 ne issue of Sept. 13 >ith in accord- 1 !'ast p 6 les°iution passed .invention. y^t ty falls on Monday t thG j ’ an(^ since Mon- ! bpea^^ne f°r ar* 'Veek’o .pu^^shed in the eDt. lss^e, the deadline iK ^ed | edition has been ^ .J0 Saturday, Sept. 2. . o rticles received ^ti) ^ will not ap-e issue of Sept. 20. _________________ "J are H,lOSOPHY to °f Phil1 dollars’ '>21°^this m-k ^Se n Xvi'itten by < a stu^JJ!6 is unknown: \ 1 Hse« a child cries, • tries a^ain. ° stay HVnups think they rISh theTli Georgia, »i., tates c°uuties in the He‘‘es 0f punting the 64 \i„ does _ °uisiana. The remain con- D°ctor, I’m b'v°i,k P,°Ur a^vice and KS: A;dery day- n t$] °vei> ’ er> er, if you ^ ^0ne °u 11 remember dumber, won’t o- tf1 Sk ill« .tk< di*"' sKyl rebiv t<\v # ji» if % lC A i#/ y Dance Tickets For Sale! Barberton, O. — Tickets! Tickets,!.—Tickets is the password used by the junior members of Sacred Heart of Mary Lodge, No. 111. Each girl is trying very hard to sell her tickets for the dance to be held Sept. 9 at Kamenar Gardens. Everyone is invited to attend this first affair sponsored by the young girls. Music will be in prpgress all evening from 8 to 1 o’clqck, and will be played by “Happy” and his gang. Refreshments of all kinds will be served. Candy, chewing gum, beer and “hot-dogs.” The hall will be beautifully and attractively decorated. All members should do their part and co-operate to make this dance a success by attending our first affair. Frances Ozbolt. IRISH PEAT Very little coal is found in Ireland. In Kilkenny County and adjacent counties coal of an anthracite variety is found, but not in large quantities. There are huge bogs in Ireland which furnish peat for fuel, the bog of Allen being the largest. -------o------- NEW IDEAS We think in a straight line, and cannot attend to a new idea until we dismiss the old one; but it is not impossible to conceive of a divided mind which can entertain an unlimited number of concepts at the same time. The greatest drive this country has seen since the World War began Monday, Aug. 28, to put over the President’s reemployment program. Nationally known men and women will lead the army of 1,500,000 volunteers in the coast-to-coast canvass to put a blue eagle in every shop and a consumer’s card in every home. Communities throughout the United States have organized for the most intense concerted campaign. More than 100,000,-pieces of literature will be the ammunition of this vast army. Every block of every city will be covered. Towns, villages and even remote rural communities will see the blue pin signifying a volunteer N. R. A. worker. Led by National Recovery Administrator Hugh S. Johnson, notable men and women all over the country will participate. Among these are: Alfred E. Smith, John D. Rockefeller Jr., Glenn Frank, Walter Chrysler, who will be interviewed by Lowell Thomas, Senator Robert M. LaFolette, William Green, president of the American Federation of Labor, Gen. James G. Harbord, Speaker Rainey of the House of Representatives, National Commander of the American Legion Lewis A. Johnson, Gen. Atter-bury, Gov. Ritchie of Maryland, Nellie Tayloe Ross, Bain-bridge Colby, Admiral Richard E. Byrd, Newell Blair and many others. From Copenhagen, in a trans-Atlantic^broadcast, Minister to Denmark Ruth Bryan Owen will urge support of every American to the program.' National Recovery Administration headquarters in Washington has sent out complete instructions to the army of workers who will cover the country. Stars of stage and screen will make public appearances and will broadcast appeals throughout the week in which the drive will be intensified. Motion picture theaters in every city, town and hamlet will show short features depicting principal points of the President’s program to end the depression. Women of the country have been mobilized through state and county organizations to interview personally every housewife in their communities to place the enormous purchasing power of women solidly behind the N. R. A. The principal stars of Hollywood have donated their services to make the Blue Eagle campaign a complete success. Many are now at work on a series of featurettes depicting national recovery. Production, distribution and exhibition of these pictures will be donated as the contribution of the recovery administration. Jugoslavs of Cleveland, O., took many prizes and honors in the Cleveland Press Garden Contest conducted recently. Approximately 150 gardens and lawns were entered in the contest, of which the following Jugoslavs merited awards: John Levar, one of the grand prize winners; Marion Kuhar, third best lawn in the city; M. B. Haralovic, first prize in Section 11; Mrs. Mary Hrovat, (third prize in Section 13; Frank .Glavic, first prize in Euclid. Honorable mentions were received by the following Jugoslavs: Frank Skulj, John Putz, W. G. Junkar, Anton Zakrajšek, Anthony F. Suhadolnik and Joseph Jevnikar. Detroit and St. Louis are the latest cities to make plans for organizing Jugoslav University Clubs. Pittsburgh, the first city to organize such a club, extended the idea to Cleveland, from where the movement spread to Chicago. Steve Maravich is heading the Jugoslav University Club movement in St. Louis, while Miss Vivian Ruzich is conducting a similar plan in Detroit. Smallest of Birch Family The white birch is the smallest and least widely distributed of the birches in eastern North America, says Nature Magazine. It is rarely more than 40 feet high, and its trunk seldom becomes greater than 18 inches in diameter. Its branches often clothe the stem nearly to the ground with their slender lengths, and their ends divide into numerous dark brown wiry branchlets on which the leaves, in fall, are a shower of gold. Miss Anne Govednik of Chisholm, Minn., popular Olympic swimming star, recently spoke over radio from WCCO of Minneapolis, answering questions of the station sports announcer. A few days before she took part in an exhibition swimming contest in connection with a benefit for the Minneapolis Symphony Orchestra. She swam the 100-yard distance in the breast-stroke in record time of 1:19 flat, although she has accomplished the feat in 1:18. A few days later she participated in the water carnival sponsored by the Arrowhead Association of Izaak Walton League chapters held in Lake Vermilion, Minnesota. Eveleth, Minn., is making plans to re-establish a professional football team. TentatiVe selections for the eleven include many Jugoslavs, Louis Prelesnik, Frank Malevich, Frank Miroslavich, Andrew Ja-gunich, Joe Jagunich, Tony Brimsek, J. Grahek and Rudy Tomatz. “Triglavske Strmine,” Slovene moving picture, will be shown at the Cleveland Slovene National Home on St/ Clair Ave. next Saturday, Sept. 2, and in Detroit the following Saturday, Sept. 9. Mrs. Frances Taucher is the sponsor of the film in America. Dr. Dinko Tomasic, professor at the University of Chicago, is studying the second generation of Jugoslavs of United States, and, according to reports, will publish the results of his work sometime this year. Thunder and Lightning Lightning is the passing of electricity from one cloud to another or from clouds to objects on the ground. Thunder is the noise produced by such discharge in the atmosphere. Cubic Foot of Pure Gold A cubic foot of pure gold weighs a little more than 1,200 pounds avoirdupois and is worth $361,300. “Not a Bedtime Story” Springdale, Pa.—Once upon a time this country was a haven of rest and contentment. Work was plentiful and the father came home from work with a big smile, knowing that the wife and • kiddies would be waiting for him at the door with their big smile. The kiddies ran down the path to take him by the arm, carry his lunch bucket and walk back side by side to the house. On “payday” he would arrive with an extra big smile and flash the bulging envelope to his wife. Happiness and mirth was ever present. “Well, Mary, tonight we’ll take in the movies, and tomorrow we’ll take the car and pay your mother a visit,” put in the hubby. “Oh, John, dear, I’m so happy that I could cry. This happiness is too good to last. Let’s go right in and have supper. It’s waiting.” Yes, it was too good to last. The “big three,” Mellon-Mor-gan-Rockefeller, envied their happiness and enjoyment. A conference resulted in strategic occurrences. Other “big numbers” joined in the game that with each card shuffle disaster was wrought. With the first shuffle John was out of a job; too bad it was the ace of spades. Another shuffle and John’s savings account is wiped out; the ace of clubs put a sprag in the bank machinery, causing failures. The ace of diamonds brought ju&t, a tiny spark of hope; small package containing a relief order and the note “prosperity is just around the corner,” and the funny part is that the blind package did work (for a while). But try as they would, there was no ace of hearts in that deck of cards; the ace that would bring love for humanity. John kept degrading and gave up all for lost. No more were there smiles and gayety present in his family, no more were his kiddies hopping about with joy, instead they walked about with a slow step, not understanding what troubled the parents; a mist of uncertainty hung over the home. This picture multiplied millions of times will explain the universal plight. Then what happened? A God-sent “new dealer” took the cards in hand. He explained that “a fair and square deal” would be made to all. No tricks and no cards up the sleeves; the sleeves were rolled up. He found the old deck to be made to order for the dealer. He then threw the old deck aside and brought in a new deck. The results are now being noticed. More than one John has returned to work; the mist is clearing and sunshine is once again entering the home to light up the place. A blue eagle watches all those that join in the game. Play fair and square with the “other fella,” is the watchword. On the other hand, the “old dealers” of the fprmer deck are being called to account. Where an illegal cut was made someone will receive compensation that is not too pleasant. One who cut the ace of clubs, Samuel J. Insull, is now to return to the country from where he fled, to account for the frequent ace of clubs; even Greece is not too far away when a “new dealer” is shuffling the cards. Watch him dish out the cards and see the results when a “square deal” comes with the KROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY JUVENILE ASSESSMENT FOR THE MONTH OF SEPTEMBER OMITTED Notice is hereby given to the Subordinate Secretaries that pursuant to a resolution adopted at the semi-annual meeting of the Supreme Board, held in the Home Office between July 24 and Aug. 2, no assessment is to be levied on the members of the Juvenile Branch of the SSCU for the month of September, 1933. Consequently, no member in good standing in the Juvenile Branch, including those suspended in the month of August, will be required to pay the assessment for the month of September of this year. Members suspended in the month of August will be exempt from paying the September assessment only under the condition that their assessments for the month of August are paid to the subordinate secretaries during the month of September. Assessments so paid shall be forwarded by the subordinate secretaries to the Supreme Office in the month of October. New members joining the Juvenile Branch in the month of September shall not be entitled to this privilege and their assessments for the month of September shall be forwarded to the Home Office in the month of October. Fraternally yours, * Anton Zbašnik, Supreme Secretary, SSCU. A Call to Action Collegians Prepare for Picnic Sept. 2 Canonsburg, Pa.—Come on, brothers and sisters, awaken from your lethargy! Don’t you think your prolonged sleep has been sufficient? We, members of Jefferson Collegians Lodge, No. 205, SSCU, again would like to reiterate our announcement concerning the great picnic that we are sponsoring on Saturday evening, Sept. 2. This picnic will be held at Dranick’s Park, which is near S. N. P. J. Hall of Strabane. For the complacency of all people, we have selected musicians that will play pieces fcr the young and old. Thus giving an opportunity to all to have a delightful time. Since we are going to ask for an admission of only 25 cents a person, we are anticipating a gathering of maximum capacity. We are soliciting all the adjacent lodges, as well as outsiders, to participate in our picnic. The only thing that is needed to make this occasion a success is CO-OPERATION. Listen, girls! If you have made any other appointment for the evening of Sept. 2, please tell your mates to procrastinate that certain engagement and attend the picnic at Dranick’s Park. Also, if by chance your boy friends or girl friends do not know how to dance, you will find many benches where you still can continue your personal conversation. Happy days are here again! So, boys, beer will be no omission. Everybody is welcome to attend this picnic, and we sincerely desire that each and everyone will arrive with the determination of having spent an enjoyable evening. Josephine Sustrich. —o--------- Primitive “Steamship” The Savannah, an American-built vessel of 350 tons, crossed the ocean from Savannah to Liverpool in 25 days, but the engines were only used as auxiliary power. When the wind was fair or the sea was too rough for steaming the paddle wheels were unrigged and taken on deck. The engines were only used a total of 80 hours during the voyage. ‘new deal.” Frank J. Progar, No. 203, SSCU. Why Do Young People Buy Insurance? Because banks, firms and individuals are favorably impressed by young people who own life insurance. It often forms the basis of business credit and is always a good recommendation. Because it is good for them to learn how to save money. Because they can tie themselves ta a definite payment each year. Because it is the easiest way to lay aside a little money and get something for it. Because insurance is cheaper for them now than it will ever be again. Because they should get their insurance well started before marriage when financial obligations increase. Because they are probably in good health and can pass a medical examination. Because they will feel happier knowing that cash will be payable to their parents or others if they were to die, or to themselves if they live. Because by carrying insurance a young person makes a beginning for success. —Mutual Mutterings. Chicago World’s Fair For $16.65 an adult can see everything that is to be seen at A Century of Progress. This includes going into every pay concession and Midway amusement. Add to this a $3 observation ride in a dirigible balloon, a $3 airplane ride and a 50-cent boat tour of the lagoons and the total is $23.15. A child under 12 years old can do the entire Fair, including all pay attractions, for $12.05. This is the officially tabulated, outside total. What actually happened was that the 2,464,413 visitors who paid gate admission to the Exposition in its first month. May 27 to June 27, spent $2,500,000 among the concessions, an average of a dollar each, in addition for their 50:cent admission (25 cents for children under 12). The attendance for the first month was more than was expected. The gate admission of 50 cents for adults and 25 cents for children includes 85 exhibition buildings and features and 82 miles of exhibits. -------o------- WORK The finest endowment policy ever bestowed upon a man is the ability to work and the enjoyment of work. Past Life ( From the Slovene of Ivan Cankar. Translated by A. J. Klančar.) The holiday was a gay, festival one; and I cast my eyes down, for I was ashamed of this insipidly-grey isolation, and I forsook the people. I was all alone in the tavern, in a large, dark room. It was as if I were on the other side of the world, beyond life; I did not see the sky, nor did the bustle of festivity reach me from the street. And yet it was just a few paces to the street. Through a large window I saw people strolling in the sun; all the while I watched how beautiful lips moved in gay conversation, how young eyes laughed with joy. One usually smiles when one sees happy laughter, but my countenance remained calm; my eyes did not smile. What bustled, what glistened out there in the sun was foreign to me; the people who walked there, lived—did not think my thoughts, did not desire the things I longed for; still, there was neither hate nor love between them and me. That year the summer vogue was very chic. Especially the half-grown young girl with big, dewy eyes and full, dainty lips —like the rays of the sun . . . the heart of a man could melt! . . . Broad-brimmed straw hats which shaded all of the forehead to the eyebrows, and from the straw hat a bright ribbon, round the neck a bright bow-tie; light blouses, bright and diaphanous, with the sleeves tight at the shoulders, wide at the elbows, so that the arm was bare to the elbow if it happened to be raised; the skirt tight, shapely over full limbs, as if they were molded in it— oh, the heart’s desire. Eh? No, little brother, all this is foreign to you, forever unattainable! My eyes clouded for a moment; perhaps, a memory—a sudden shadow—had sprung from a former unconscious life. They began to, rock somewhat, trembled—and I gazed cool and calm again into that sun which shone outside so for-eignly for so foreign a life. No need of love, no need of hate; but why shouldn’t that what throngs there in bright display interest me? It is pleasant for a man if he has before him a cup of wine and some comedy besides . . . Whither are you hurrying, young, dewy-eyed maiden? Tarry awhile— where had your first blush been lost? I saw her regard; it had grown suddenly dim out of her chaste eyes and died out . . . and it was as if I wandered in a meadow, carefree, singing a song—and look, a precipice before me . . . Whither, oh, dewy-eyed, young maiden? . . . That unchaste regard had died away, and lit up again and burned in her wide-open, darkly circled eyes; her red lips laugher audaciously; her visage, a moment before still so tender and full-fleshed, was already all hollow and bepaint-ed. Her body undulated coq-uettishly; her left hand slowly raised her skirt to the knees. I wondered; I shaded my eyes with the palm of my hand to see more closely. Yes, her carmined lips are not laughing —they are quivering in weary sobbing. Her regard is no longer audacious; it is expressionless, timid, not quite consciously searching, pleading, reproaching. Tears are cutting deep wrinkles in the make-up on her face. She has stretched out her hand, lowered her head to defend herself. Her head is bowing always lower; I can scarcely see the fingers of her high, suppliant hanc^s now. She sank down quietly and. vanished. This was only one of the caricatures in the comedy which I saw with satisfied eyes. But the scene, which was so te diously festive before, became always more interesting. The sun was no longer joyous; its rays were oppressive and vaporish; they beamed on their faces, bathing them as with sweat and blood. I saw an elegant man in a gray opera-cloak, a white flower in its buttonhole. Earlier, he walked slightly stooped as was then the fashion and smiled coquettishly under his little black moustache; he had met with young, dewy-eyed girls. But look! his back became always more stooped—a miracle: an oldster on a cane! His feeble knees are shaking; his nerveless eyes stare troubledly, languorously at the last, ugly rays of desire ... He had stretched out his hand somewhat; now he searches with his cane, gropes about like a blind man, staggers and falls. I only saw his bald head yet, which drooped, raised itself up and drowned. It was not at all noticeable in the throng that he drowned —as if a blade of grass had withered away in some out-of-the-way meadow . . . Where are you bound for, young man? He is running away there into the black multitude, alone and free, and whoever touches his elbow draws back from him fearfully. He is dressed—why wasn’t I, too, dressed like that once? No . . . this is but a memory from that unconscious, already forgotten life. Perhaps then I did wear a variegated, dash i n g necktie, a broad-brimmed hat tilted at a jaunty angle on tousled, curly head; an unbuttoned coat. Perhaps, then, in that unconscious life, my face was just as audaciously gay, my eyes also sparkled in the rays of the sun . . . Where are you going? Stop awhile! . . . No, he will not stop; he had written his own destiny, signed his own judgment. Adieu! He came past a corner street-lamp; there the multitude was the densest—like flies swarming round a light! And its light shone forth on his face, too, bathed him in warm, red blood! . .. Stay, there is still time! God be with him, I am not his keeper,1 He should not have pushed into the throng . . . His unbuttoned coat is already tattered and torn; rags hang from his arms; his strong shoulders have contracted; his head has drooped; his trembling, feeble, bony hands are stretching out like the claws of a sparrow; he cannot defend himself; they cannot make their way . . . Nothing tragic—he was comical! Dishevelled hair, wet with sweat, had l^in on his forehead over his eyes in long, shiny tufts, and beads of sweat dripped from them on his nose and lips; his eyes—where is your spirit, your fire?—glared bewilderedly, insanely . . . Drown, premature old man! They are standing, all of them are standing, they do not ascend a foot up the street. Their feet are tramping; they are becoming weak; they are staggering—not a step ahead, not a step back . . . not a span anywhere! If this isn’t diverting comedy . . . wine, garcon! I had made such a mistake as a person driving along a long street would make:—the vehicle stands still, but the hills with their white churches, meadows, fields, the peasants’ low dwellings thatched with straw, the reverend parish priest who stands in his garden and reads his breviary—all hurry by in variegated genres, joy and wonder to the heart and eyes ... It was so: my gentle, sable mare together with the sleepy waiter drove fleetly past the cobblestoned street. I watched those languor- ous wayfarers bewitched in a circle and observed how they tramped the pavement, bloody sweat on their brows, bloody tears in their eyes, and laughter, oh, wonder laughter on their gasping lips, laughter without cause, insane, ugly, born of maddening agony. They are tramping, but only a magical circle is outlined, etched into the earth, so narrowly that the body totters and falls in the track of the clumsy, intolerable circumference. A large, withered man in a black frock-coat, with golden spectacles and a patriotic beard dressed in a kaiser-port is goose-stepping as though he were pounding millet. There is not a trace of suffering on his face—it is evident that he is already totally mad, and it really seems to him that he is traveling indefatigably, that he is wandering straight to the goal as he had conceived it in his madness . . . Are my eyes already tired, or has the evening shadow really already fallen on the cobblestoned street, on the bewitched Multitude? . . . My gentle mare drove on, miraculously fast; we were already outside on the highway; the boy slumbered . . . wine, gar-con ! Through the dusk, my mare drove past the broad road which was so crowded with wayfarers that many a one fell into the deep ditch along the road. It seemed to me that the city was already in the far distance, already under the cover of night; the solitary landscape all round, on the horizon the low hills with churches lit up in strangely red flames, as though they were afire. I recognized the landscape by these churches—I already saw it once before in the distant past, and then it was more beautiful, then I loved it . . . I, also, recognized this long procession, forging ahead full of longing to the, enchanted city. In front of them walked a man in priest’s vestments, a crucific in his hands. He alone did not move his feet; either he had realized the futility of this act, or he felt well in his narrow circle. He himself did not carry the cross—but the whole long processions, all of his followers, were thus burdened. Their bony, suppliant hands were raised high up; they held the heavy cross on high, and their feet, already all wearied and bruised, tramped incessantly. I recognized these miserable creatures whom I have once loved, who are foreigners to me at this hour. In the unattainable distance, their mad eyes have been bulging already all evening, oh, for an eternity already, and not a step farther. Who will save them, who will shout to them , . And if their eyes should brighten up, if their hands should hesitate, let go of the cross? ... Oh, forward, brothers! Better madness then the horror of recognition! Who are you who fixes your big, blood-stained eyes on me from the multitude? I knew you once. Your regard used to be different; your laugh was happier; your step was prouder. Now your knees are already shaking; there is no more hope in your eyes; the time is near, comrade and brother,! In my heart, too, there is no more hope, no sympathy, no fear when I look into the mirror of your disfigured face. You are doomed; fall, therefore, as those others are falling. You are standing, you do not budge—my mare sails joyously by . . . How much longer yet? . . . -------o------ Waffles: I’m afraid to go home for fear that I’ll get myself into hot water. Sorgum: You’re crazy. This ain’t Saturday night! Selling Fraternalism East Palestine, O.—There are certain qualifications which identify a good lodge member. It is not difficult to draw a word picture of one. There are certain things which he must do and certain things that he must not. Often a man whose fraternal reputation is not such an exemplary one will try to sell the idea of fraternalism to a prospective customer and fail miserably. Why? The answer comes from the impression the salesman member gave to the prospective non-member. The nonmember figures that if such a one is a product of fraternalism, he desires none of it. It is evident then that only members whose fraternal characters are above reproach should attempt to sell the idea of fraternalism. It doesn’t work very well otherwise. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. The Country Store By Frank J. Progar No. 203, SSCU How to Collect Payment of Dues Before the End of the Month Springdale, Pa.—Lil and Stan on the Air question the Country Store, “who goes there?” To be perfectly frank with you (I always try to live up to my name), the store began without customers. With the opening of the Blue Eagle drive, three (may I come in?) nuisances appeared on the threshold; luckily, they are now absent. Now it is a foursome, quartet, Bachelors Union, unemployed society or whatever you wish to call it. It consists of Nick and Chick, and Fran and Stan. Sounds poetical, doesn’t it? Oh yea, not when we meet. * * * Nick is found sitting in the doorway, feet propped up, and rolling his own; whoa there, it’s Nick and not his feet that does the rolling of them dere makin’s. Chick is sitting on the cracker barrel smoking his trusty corncob, philosophising between draws. Frank (that’s me, in case you don’t know it) is like the weather—rain tonight and tomorrow—all wet. Stan—now where is he at—oh, yes, strutting around with his fingers stuck in his vest, and— “Now, boys, it’s like this.” And that is how I get my info; and not by electrical transcription either. Pen and note pads are yanked as the occasion demands. . . . Nick says that if Stan were half as “smart” as Stan of Minn, he would be “bright.” Uhuh, a new racket. Needs more makin’s. By the way, this Stan is my brother. Chick exploded with, “Now see here, I want to know the meaning of B. A. R- I won’t stand for this nonsense of being called names that I don’t comprehend.” . • • Stan wisecracks, “Sit down then.” . . . Explain it to the philosopher, will you? * * * Ahem, why—er—ah, yes, I will, too. Something that I don’t comprehend, also. That Kennedy gal says that she went flirting for an argument, but was unable to engage one; well, I am surmised, or am I? While I was hesitant about throwing ice water, I did pat her on the back for her writeup; this in the June 21 issue, and see, I even know my dates, ahem. Now B I ^lu<^ slapped instead of patted her back I might have received a resounding crack. But I always let the women start the battle first; I don’t trust myself. • • • To Micka —if you can bake as well as I think you can argue, I don’t think I would care for any of Editor’s Note: The following should be taken with the proverbial 10 grains of salt. If all the members would pay on time, the life of the average financial secretary would be a bed of roses and more pleasant than a bumblebee’s vacation. Thus it is that the method outlined herein and offered to a long suffering public without money and minus price under a strict guarantee to produce the desired results, should prove a boon to every aforesaid F. S. Under its operation each member will make his payments before the end of the month. Here is the guaranteed, results producing plan, fully protected by copyrights in all languages, foul or profane. Secure the services of a comely miss of attractive shapeliness. Broadcast the information that every member who pays before the end of the month will be greeted with a kiss. Set back to cool and watch for results. This batch will never jell. Old codgers whose wives have been doing the errands for years will quickly decide to attend to their own insurance payments. Rheumatics will rub liniment on their sore joints and hobble down to the secretary’s office early in the month. Some may even insist upon paying two or three times a month. The bald ones will go sheiky, like the younger chaps, smearing a pint jar of Woolworth vaseline on the few remaining hairs, causing the head to shine and reflect like a movie actress’ mirror. Ah, yes, my hearties, they’ll all come in. Each morning there may be a line in waiting when the office doors are opened, and, who can tell, it may be advisable to hire two girls, a chiropractor to repair damages, two divorce lawyers to make more and a bank teller to count the collateral. —Fraternal Monitor. “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič m Translated from the Slovene Text by Joseph £■ ^ 4 your “potica.” Also Lil from Minn, says that she makes better “krofe” than you. Now, I know I need go no further than Minn, for the “staro-kranjske stvari.” * Hs * * My Dear Stan: The letter you received from the “Ardent Admirer” and your answer has been carefully analyzed. The deductions are, “How do you account for the ‘impossible’ and he is too willing?” Until a girl is married, anything is possible, there is no such thing as a monopoly. (Signed) Wise One. * * * Say, there ought to be a censor’s bureau in the editor’s room. Reports like those written by Helen Pozelnik make us go umpity-ump. Bar-B-Q’s, baked hams, pretzels and, oh, my, yes, beer. Helen, you’ll haVe to quit rubbing it in, I can’t hold up under tasty revenge. Send me a sample of each, pa-leeze! * * * * Humorous, yes, but pathetic is the following news item taken from a local paper. A lady whose children had been bitten five times in two years by the neighbor’s dog made the following report: “I’m getting sick and tired of raising a family to feed that meat-hound.” * * * A Century of Progress on Chicago’s lake front. Edmund Kubik promised inside info as he sees it. Whatsa’, Edmund, lefs have the enlightening material. We await your contribs with interest. * * * For a bigger and better S. S. C. U. (Continuation) Martinek laughed, and in a jump he was by him. But he took hold of the gun clumsily, because at that very moment it went off, and Martinek had the bullet in him; yet he had strength enough to pull the gun from his opponent’s hands and hit him with the heavily shod butt over the head, so that Marian fell to the ground with a fractured skull. After that Martinek could not hold himself up any longer, and sank to the ground. The blood was gushing out of his deep abdominal wound. With his handkerchief he stuffed the wound so much that he stopped the blood a little, and then with a great effort he gathered his stick, shoes, coat and hat, arose gradually, and slowly dragged himself over the footpath. The moon shone beautifully, and cast its beams upon the young man who was lying on the ground as dead. All was quiet for a long time, only the crickets and other insects, which came out of their holes after a hot day to enjoy the evening coolness, chirped their monotonous night song; down at the village could be heard the barking of two dogs which were answering one to another. After about two hours one could hear the hoarse singing of a single voice which was slowly coming nearer. It was Uncle Dolef, who was coming from Obrscak’s inn, heavily inebriated, according to his usual custom. He was already quite a distance on the solitary path that led over the cliffs toward the castle. But it could be seen that the man was in no hurry to get home, because he often staggered to the side, and fell into the ditch every so often, and then, first gradually crawled out on all fours, and gradually raised himself on his two unsteady legs, accompanying this procedure with grumbling and talking to himself. After tjiat he turned, facing the valley, and began to sing a ditty: “A truly evil creature is This wife of mine; She never gives me peace or rest, At any time. But cheats, nags and makes my life A doleful crime.” mumbling to himself- ]e yet crawl home. An ®eseca row again. I owe for ^ ® vrš only. No, I do not «ev v thing! Obrščak deals' fceja j with us! Are we f e|Jo v : tians, both of us? rptem out Peter, yes, you 'e| dru what did he do to y°u; , ei Z do not fight! Be P^1® i gave us the wine, an , ’ His children, and bi *secu, made ourselves, if n°^ someone else; for: 11[e 2 “The grape vine ev> ki Has no mouth, j1’ Vršj To guzzle wine ra V And quench the drj" Jblj “What can you do- y, and be quiet! You kn° Prepi ing, but what you 1 . *°rii others. But I, I kne'v j' ■ I other drinkers. Oh ^ bo devil would bring y0^ 5 Mj friend Fritz! We w° ,.j a°s^ drink a cup, and s^\\i 1 0tllei wait, how does it 8° v Oh, yes: . . H m “Gaudeamus ig^11' 'abir Juvenes dum sui® ' a j ‘“I forgot—” ® SU With this soliloQW’ «, 1; came to the place ^ ( s rian was lying. y “Aha, here is one '' ^ j svi^j not see wine. Poor ^ drujj too, occasionally s°use0t so much that I could ® step, but—” Dolef s - A d and fell near Maria®' brother, let us get up- ^ J ust then he notice J nap supposed drunkard j tuk, rian and that he was Ht over the head. It is k® something unusual* , “j. often sobers up a nia11 f ^ 2asl drunken stupor. But ^ 1%^ who was peace-loving ^ pt hearted, nothing was j ri%Vi rible than blood ^ ^rbj, “What? Marian k’, < “'0 vi God’s sake, who did t 1 After examining ^ carefully, the old un^ , ^ i?] that the young man s *0 , still beating, but tha ^ Bra was fractured. He ca jS v C pulled and moistened j, icj 2 head with the deW, remained motionless ( In the east, dawn i *l,š appear already 'vV*ie ,,v ^ 111 ceased his attempt ^ « < v( Marian. He then be£j‘ ft | sider where he w°U.jedt toJ' help. At last he deCl 4 j. ^ 1 to Polesek, and he ll' rj ^ ^ as his old legs would 0 *; 1 With difficulty f>e a ’ and called out Kri^y a|t,' wife, to tell them ^ t^. 1 happened. As soon ^ , w n taker’s wife heard ^^ ^ ■ young lord was lyin^ ^ 8*' in the woods, si*® > ^ make so much noi^f ^ Polesek, that Mai'i‘l1 ijj ^ woke up. J : vj “Oh, what will haPj 1 ^ holy Barbara, Oh, ^,j]l h, 1 Mary, Oh, Oh, wha -J w pen!” cried mother A Her husband tried [ and calm her, but / | against him, sho11 y . more, and wiping * f1 tears that were ro j her cheeks. “Oh, ^ n,’ , ,f In a rock for a heart, c ^ heart, you would J now. Oh, what wr11 F us now if the y°u * ^ dead, Oh, Oh!” “Woman, you when God was not I s-or when He was t1 j, devil himself did you.” V, if, ‘If you two wanlC) < \ do it some other and call the lord> f |jj| will go and kri" j home,” said Dolef-, J) J1 s (To Be CoHtl1’ ; k Mr. Gnaggs: A%*f' 1. ^ to say you wouldn , % ( best man living. .J),1, jJ* i Mrs. Gnaggs: Lhe satisfaction of ^ I kept my word. flt “I am of a good family, of an honest father,” continued Uncle Dolef to mumble to himself. “And I was never so crazy like other people, to get hitched to a woman’s devil—” He could not finish his soliloquy, because he stumbled against a wad and fell again. The ground on that place was sloping more than elsewhere, and there was danger that the uncle would roll down in the valley. But Dolef was a man who knew how to drink and to carry his wine, even if he drank it today more than usually. And so, when this son of a noble father noticed that his head, in this new bed, was closer to the center of the earth than his feet, he took hold of a juniper bush, and after several attempts swung himself around the bush that the blood no longer flowed into his head, and then taking hold of the bush with his other hand, he began to sing with a feeble voice: “The bitter death will come, The chamber hushed in gloom. The cup no longer foam, For I’ll be in the tomb. Dira la la loom.” Then after a while, he crawled again on all four, and when he came to the path, after much effort, helped himself on his unsteady feet, all the while t. self:+je hi, ^ Valley’ Pa‘ And1 d ze Poročano, se rt#1 »ni vrafl V naši na not o’'1 štev v a Seja Zveze JSKJ Seja .ZaPadni Pennsylvani- ve not % v m dol°čena na četrto yofl: 8epteni^ secu> to Je za dan i. ** mSj “ je vou?' > tej 7v ! JSKJ> kl pnpa-, pati«'1’ bodo J*! in. vsa ta društ‘ * and«o, dri| 1!"ela svoje seje, d brit lesecu % , tretj’° ncdelJ° Slje’da bi vsa 'sike lzv°nla svoje za-|tev ,Za sejo Zveze JSKJ lo, VJ.V.1 Se bo, kot že ome-bra v 1 a v nedeljo 24. sep-' f]r0»! VhKi nafelbilli White Valil do?1 J!m So tudi čla’ u kno" «PfeprjL ^6, s"je udeležijo >u K v WiSf h Zveza de' kneW,; 1 S. v dl'Ustev m celokup-Oh ^ ^6 h ednote. Društvo v0u, ^ ie MlP°8krbel°- da bodo tvouldž; sprejeti in do- ;n!0 a11 v^ dan je obljubila sva mhlte Valley tudi Dem-igitur, JnC?/ P^to, Pa., sun"15' l’ da sobl-ata ured- «o st’ ,!de in svetuje kaj ,nnUy,1 »e, ,-°Uti zaradi tiste ne-p \viie!‘ ^ bj g^ljene kuhalnice, s “IC;S(i *zPlačalo dati v list a Je Je?”t ,or7f JSSe,na 'seji Zveze ous^ v dne 24. septem- uid ef s . '^s ,] v Jurij Previc, ' ruštva št. 116 JSKJ. -iced^ aJ W.N1 Smith’s, N. Y. rf < * &’? I« vrstic, ka-?as ^ A toda . Zlyi- Delam vsak doiar Zaslužim malo. Ko-, Za “n dan, če odraču-^in “kekse”Pri 3ut Drij)^ . u se seveda težko in£a,,rf že oni' Vsekakor, toliko ?aS>11Vr^tVn da bom pla" nd K 8krbi r to mene naj- ^ kille!: °to vLla3ti naš° J- S. K. d t^‘S' cenim in ne bi „ ]\W' 8traJl, Za nobeno drugo. Liiicle,Ij iV izt-j - Je’ Poštena in JV »ko aeilih-h at f': '‘hi..',1".111'1 tudi moje dru-3 ca|lf* v n, a sloga,” št. 149 ned H s»ici ^j^urgu, Pa., ker % 'Kuži to ime. Nikoli >SS. . Va J d e 1 V Novi Dobi wn C-kan.ia od strani wheI\i t0 Hienn Sam° nekoliko t to *1 bi ve, h P°8tali- Tu in )eg»% Mek * .eden ali drugi /ou'(1 2a iai ,Jlr'>a in kaj na- e>: * « l '08t. N»- m ™>" 3 'iH pl^niku preveč za-ld cA ,e 3e tat la^a Mikca vem, le < ! K da še zdaj ■ivec st , , ^dnjič sem čital n Wl>» lata Mikca, ki ga £5 tnen°e bl’avam’ čeprav ,i tk, ivo, i.. . malo poščegetal. ..[° i'et| lraa Priliko, bi se ie SeJ fi ° udeleževati ‘ t ij " r pouče J „NC l^užtva * j ' ■ u pravilno kriti- l 'Silk ri, ?lle sklepe izven ,Ne, ].^ g*'0 na sejo in i, «ar im., , ,. v 0 lik, Za povedati, t «>;k. vse tak0, „„ Jal°- — Pozdrav ^°n Cimperman. •oil111',;' ik^U d . Cleveland, O. ’0^11 iu'^> St‘o87tva Bv' Janeza if ^ d 0,^ S,mo7 JSKJ nazna-J H i ^oru, S° Preselil iz 5 C- 100<1 *W' 6304 h % člani tc- Hu°Šeni’ dH 80 V 'I h Vejočih se dru- ? H Va> obračajo na *tski' J°SePh ?dravoiI>J ^udojf, tajnik. iS? Kiav,0"^'1-Minn-Je biNeetii ■' Ko sem cl_ ^ 1(J‘k ^iohp0 ',edn°tin račun, t l»^dnc ,C- “Vgu- ■*' V Sušilu in po- y »Sr? ?“'*>' N- > i *t Sty vi'anichar, Jb- n«Harir d° tukaj vse 4|,ia! ^ soi Pa vidim V n 1 Johna Dre’ *<• Albine kot na- for if ne ,fei cil* of F i»J»N 1» Pf, liol> lflt A :r < ed*', t auti'1 j l)e ill 1^1 )U^ tir,i i«” to tu4 iifle’tjf ifit iiP u«1 .fld j <»o’ me- eno Seveda, jaz nimam nič proti Johnu Dreshar-ju, poznam ga že nad dvajset let in vem, da je mož na svojem mestu. Vprašanje je pa, zakaj je John Dre-shar podpisan kot namestnik, ne vem kateremu glavnemu nadzorniku ? Pred seboj imam zapisnik 14. redne konvencije, na kateri sem bil sam navzoč kot delegat, v zapisniku je črno na belem, da sobrat John Dreshar ni kandidiral v noben drugi jednotin urad, kakor samo za urad drugega podpredsednika. (Poglej stran 117 konvenčnega zapisnika.) Vsak delegat in delegatinja se gotovo spominja in vsak član in članica Jednote se lahko prepriča, če pogleda stran 123. konvenčnega zapisnika, v katerem je zabeleženo sledeče: “Vsled pozne večerne ure je bil stavljen, podpiran in soglasno sprejet predlog, da se točka pravil, ki določa volitev namestnikov glavnim odbornikom iz-premeni in amendira v toliko, da se smatrajo izvoljenim za namestnike glavnim odbornikom, kjer so ti po pravilih potrebni, tisti kandidati, ki so za izvoljenimi dobili največ glasov za do-tični urad. Pri tem ne pridejo poštev kandidati, ki so bili izvoljeni v druge urade in pa tisti, ki so se namestništvu takoj odpovedali. (Ti so bili: Mo-vern, Pezdir in Krefel.) V slučaju, da bi za katerega glavnega odbornika moral zavzeti izpraznjen urad namestnik, naj glavni odbor vpošteva število glasov, navedeno v tem zapisniku, izvzemši v gori navedenih slučajih in tam, kjer v smislu pravil glavni odbor, sam imenuje odbornike na izpraznjeno mesto.” Če zopet pogledamo konvenč-ni zapisnik stran 12-2. drugi odstavek, v katerem je dovolj jasno povedano, da sem jaz kandidiral v urad četrtega nadzornika. “Za urad drugega glavnega podpredsednika je dobil Louis M. Kolar 82 glasov, John Dreshar 61 glasov.” “Za urad četrtega nadzornika je prejel Joseph Mantel 75 glasov, Jacob Muhvich 66 glasov.” Gornji predlog, ki ga je konvencija -sprejela, je uveljavil, da je sobrat John Dreshar postal namestnik drugega glavnega podpredsednika, mene pa kot prvega namestnika v nadzorni odbor. Pri reviziji jednotinega poslovanja meseca julija 1933 v Ely, Minnesota, sta bila kolikor je meni znano, oba glavna podpredsednika. Odsotni so pa bili, kakor mi je bilo povedano, glavni predsednik Paul Bartel in nadzornika Kumše in Balko-vec. V smislu pravil in konvenčnega zapisnika jaz ne morem razumeti, kako in na kakšni podlagi je mogel sobrat John Dreshar zastopati kot namestnik katerega glavnega nadzornika. Nasprotno pa trdim in to po vsej pravici, da ako je bil potreben namestnik pri reviziji jednotinih poslov in knjig, da sem imel edini jaz popolno pravico zavzeti mesto namestnika glavnemu nadzorniku. Ali me ni izvolila konvencija za to mesto? Glavni izvrševalni odbor mora paziti, da se pravila in zaključki konvencije izpolnujejo. Ali se? Ali se glavni izvrševalni odbor ravna po pravilih in zaključkih konvencije? Ponovno trdim, da ako je bil potreben namestnik pri reviziji meseca julija, da bi se bilo moralo poklicati mene na revizijo in ne sobrata Johna Dre-sharja. Ako ste pa hoteli imeti Johna Dreshar-ja pri reviziji, kot namestnika drugega glavnega podpredsednika, nimam nič proti temu, sem pa proti temu, da bi sobrat John Dreshar zastopal kot namestnik tisti urad, za katerega ni niti kandidiral in v katerega ni bil voljen niti izvoljen. Sobrat John Dreshar ni imel nobene pravice se podpisati kot namestnik kateregakoli glavnega nadzornika. Oba živiva v Gilbert-u, Minnesota, torej se ni moglo gledati niti na to, koliko se bode prihranilo jednotinega denarja pri voznih stroških. Zakaj se mi torej dela krivica? Apeliram na članstvo J. S. K. Jednote, da samo sodi to akcijo glavnega izvrševalnega odbora ter izreče svojo sodbo. Kdo je kriv? Jacob Muhvich, član dr. št. 20, JSKJ. o------------- Ely, Minn. Članicam društva “Severna zvezda,” št. 129 JSKJ tem potom naznanjam, da bo naša prihodnja seja prestavljena iz nedelje na soboto. Vršila se bo v SOBOTO 2. septembra ob polu osmih zvečer v običajnih prostorih. Članice so prošene, da to obvestilo upoštevajo in se polnoštevilno udeležijo seje na večer 2. septembra. Frances Koschak, predsednica. Kansas City, Kans. Tem potom naznanjam, da bo naše društvo Vit. sv. Jurija, št. 49 JSKJ‘priredilo veliko veselico v proslavo 351etnice naše Jednote. Ta veselica se bo vršila v nedeljo 3. septembra v Slovenski dvorani in na vrtu zunaj. Za godbo bo skrbela izvrstna starokrajska 1 harmonika, za žejo pa bo med drugimi dobrotami na razpolago tudi leto star californijčan, ki ga imamo še v zalogi. Veselica se prične že ob dveh popoldne in se nadaljuje pozno v noč. Želja društvenih uradnikov je, da se 351etnica naše Jednote kar najlepše proslavi in pri tem tudi nekoliko izboljša stanje društvene blagajne, torej so vljudno vabljeni na poset te prireditve vsi člani in članice. V slučaju bolezni ali poškodb imamo vsi enake pravice, torej je popolnoma pravilno, da vsak član in članica lojalno upošteva društvene sklepe. Na veselici bo poskrbljeno tudi za postrežbo članov mladinskega oddelka, torej naj tudi oni pridejo in se zabavajo med nami starejšimi. Na veselo svidenje v nedeljo 3. septembra! — Za društvo št. 49 JSKJ: Joseph Kostelec 1. nadzornik. vabim naše rojake, da naš zadnji piknik v sezoni gotovo po-setijo. Posebno rojakov iz Puebla in okolice, kakor tudi iz Walsenburga in drugih bližnjih naselbin, pričakujemo v velikem številu na našem pikniku. Pridite še enkrat pred zimo v prosto naravo, predno bela odeja pokrije sinje colorad-ske vrhove! Za pevsko društvo “Prešeren” v Pueblo, Colorado: John Germ. Denver, Colo. Vsem Slovanom v Denver ju in okolici naznanjam, da priredi Dom slovenskih društev v nedeljo 3. septembra, to je dan pred Delavskim praznikom, velik piknik, ki se bo vršil na vrtu Doma. Prosim, da vsi tisti, ki so bili na društvenih sejah izvoljeni za razna dela na pikniku, upoštevajo, da se bo piknik vršil v NEDELJO 3. septembra. Piknik se bo vršil popoldne in zvečer; če bo lepo vreme, bomo plesali zunaj na novo postavljenem plesnem podu, če bi pa prišla kakšna rosa, se pa lahko hitro poskrijemo v dvorano. Vsi pikniki različnih društev so se- letos precej dobro obnesli, kljub temu, da niso najboljši časi. Mislim, da bo piknik Doma slovenskih društev zadnji v tej sezoni, zato so ro jaki tega okrožja vabljeni, da ga ne prezrejo. Odbor bo poskrbel, da bo za posetnike pri pravljenih dovolj okrepčil; dovolj bo koštrunove pečenke, ječ-menovca pa še več. Torej, na veselo svidenje v nedeljo 3. septembra! Steve Mausei’, tajnik D. S. D. Naprej z delom! Proslava 351etnice JSKJ se bo vršila na Trampuševi farmi 9. ali 16. septembra. Člani so prošeni, da pridejo na prihodnjo sejo v nedeljo 3. septembra, da natančno določimo čas. Pozdrav ! Za pripravljalni odbor društva Triglav, št. 144 JSKJ: A. M. Meyers. Pueblo, Colo. Pevsko društvo “Prešeren” v Pueblo, Colo., priredi v nedeljo 3. septembra svoj zadnji piknik v tej sezoni. Piknik se bo vršil v znanem Prešernovem domu v Rye, Colo. Na programu bodo petje, ples in prosta zabava. V imenu pevskega društva “Prešeren” torej prav vljudno Detroit, Mich. PROSLAVA 35LETNICE J. S. K. J.—Tem potom naznanjamo članom in članicam društva Triglav, št. 144 JSKJ, da je bilo na zadnji društveni seji sklenjeno na kar najlejši način proslaviti 351etnico delovanja naše Jednote. Na prireditvi bodo navzoči vsi uradniki in vsi ustanovitelji našega društva, kolikor jih je še med nami, da bomo imeli priliko se bolj seznaniti z njimi. Vsaj tako mi je bilo sporočeno po ustanovitelju sobratu Zuniču. Vsak član in članica našega društva naj upošteva, da to ne bo navaden piknik, ampak bolj privatna zabava članov in članic našega društva. Vsak član ali članica pa ima pravico privesti s seboj na zabavo prijateljev in prijateljic, kolikor jih hoče. Prijatelji naših članov, so tudi prijatelji našega društva. Ako bo taka prijateljska družba zbrana skupaj, se bomo gotovo dobro zabavali. Pripravljalni odbor bo že tako poskrbel, da bo vsak dobro postrežen. Društvo Triglav ima v zalogi še sodček “starega, od zida,” in vstopnina je prosta. Zato naj pridejo na prireditev vsi člani in članice, da se ne bodo pozneje kesali. Izvzeti so seveda bolniki. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da mora vsak član ali članica plačati $1.00 v društveno blagajno ,ako se proslave NE udeleži. Tisti pa, ki se udeležijo, plačajo samo po 25 centov jn dobijo zato za 50 centov tiketov. Izvzeti so le tisti člani, ki so na podpori, in člani, za katere zaklada društvo in so arez dela. Pač pa se pričakuje, da tudi tisti člani pridejo na proslavo. Sploh bi se spodobilo, da se proslave udeležijo vsi društveni člani in članice, z izjemo bolnih in zelo oddaljenih. Ako kateremu članu ne bo mogoče priti na to proslavo, ali mu drugače naš pravilnik ni po volji, naj se javi v nedeljo 3. septembra na društveni seji, sicer zapade kazni. Posebno se bo pazilo na tiste člane, za katere je društvo plačevalo meseč-nino. Mnogi izmed teh so začeli zopet delati in nekateri teh se več ne zmenijo ’/a društvo, odkar delajo, še manj pa, da bi društvu kaj povrnili. Vsi vemo, da so težkoče povsod, rav no tako pa tudi vsi vemo, da je društvena blagajna prazna. Torej, kdor že ne more plačati, naj prihaja vsaj na seje in pomaga z nasveti za gradnjo naših financ, da se moremo pripraviti na prihodnjo zimo. Zapomnimo si vsi, da vsakega izmed nas lahko doleti to zimo bolezen ali brezposelnost. Takrat bo eden ali drugi zopet rad prišel na sejo. Samo vprašanje nastane, kje se bo vzel denar za zopetno posojilo ases-menta. Poudarim naj, da se proslava ne bo vršila zato, da bi društvo napi^avilo denar, pač pa zato, da se enkrat vsi člani in članice skupaj snidemo in se prijateljsko zabavamo, obenem pa pokažemo našo lojalnost na-pram J. S. K. Jednoti. Vsi tisti, ki so brez sredstev in od katerih se ne pričakuje, da bi kaj potrošili, bodo prav tako dobrodošli na prireditvi, kot drugi. Samo pridejo naj na prihodnjo sejo. Pripravljalni odbor bo preskrbel za vse. U-poštevajmo NRA tudi pri našem društvu in naši Jednoti! Chisholm, Minn. Čital sem poročilo iz glavnega urada JSKJ glede zborovanja minnesotske federacije 4. junija 1933, in zapisnika istega zborovanja. Kolikor se tiče mene osebno spodaj podpisanega in mojega govora, hočem nekoliko pojasniti bratu glavnemu tajniku in tudi drugim, kajti po tem poročilu bi si članstvo v resnici mislilo, da nisem vedel kaj govorim. Brat Zbašnik si mogoče misli, da njegovi “zvitki” bodo še vedno uspešni, ampak v tem slučaju ne bo tako lahko. Brat Zbašnik hoče prepričati članstvo in delegacijo zadnje konvencije v Indianapolisu, Ind., da jaz hočem sramotiti in zaničevati vso konvencijo, ker pa je resnica vse drugače, kakor hoče brat Zbašnik tolmačiti. Prvič jaz ne bi mogel, ker tudi nimam vzroka, obrekovati delegatov in delegatinj, kajti bilo je lepo število izvrstnih in razumnih delegatov in delegatinj na tej konvenciji. Ker pa brat Zbašnik ni hotel razumeti, kar sem jaz govoril na tem zborovanju, hočem sedaj ponoviti, in to je, da “Jugoslovanska Katoliška Jednota se mora čuvati pred priliznjenimi hinavskimi (crooki) in “isklerati” ven iz Jednote, bodisi iz glavnega urada ali pa iz društev.” To je moj govor in moja trditev in bode moje delo, da se bode izvršilo, ako mene tudi celo življenje vzame za to izvršiti. Jaz sem član JSKJ več kot 25 let in sem ponosen s tem, da nisem potreboval od nje ni-kakšne podpore. Sedaj pa morem pričakovati, da mogoče potreba pride, ko se bom moral obrniti na Jednoto za skrajno silo. Ako pa bomo pripustili bodočnost, kakor je bila nekoliko preteklost, potem ne bo veliko upanja za zaslombo v sili in potrebi. vom, Z bratskim pozdra- Anton Mahne. ske mlatiče bomo videli in slišali njih pika-pok. V Community Bldg. bo pa minnesotska zgodovinska razstava in lesorezi orodja naših prvakov, katere je poslal rojak Frank Troha iz Barbertona, Ohio. Zbirali se bomo na dan 4. septembra na velikem prostoru visokošolskega poslopja. Torej, vsi na dan 4. septembra, da pokažemo koliko nas je in se ravnamo po geslu “svoji k svojim.” Naj noben nad 16 let star rojak ali rojakinja ne stoji kot gledalec na strani, ampak naj vstopi v slovenski del parade, ki se bo vila po lepem mestu Chisholmu! Matija Pogorelc. Johnstown, Pa. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ je na svoji redni seji dne 20. avgusta sklenilo, da priredi veselico in plesno zabavo v proslavo 35-letnice JSKJ na Delavski praznik, to je dne 4. septembra. Veselica se bo vršila na Morrellvilleu. Do-tični dan bo dvorana odprta ves dan in posetnikom bodo na razpolago vsakovrstna okrepčila, plesaželjne pa bo zabavala dobra godba. Vstopnine ne bo ni-kake. Vsi člani in članice in sploh vsi rojaki in rojakinje iz Johnstowna in okolice so vabljeni, da pridejo 4. septembra na Morrellville in se zabavajo v prijateljski družbi. Vsi bodo dobrodošli, in čim več nas bo, tem bolj veselo bo. Zato, na svidenje 4. septembra! Za društvo št. 16 JSKJ: Mihael Tomec, tajnik. -------------o------- Iz urada gl. porotnega odbora J. S. K. J. šnjo številko, se tiče sitnosti, ki so jo imeli pri nekem društvu v državi Pennsylvania. Potem, ko je porotnik John Zig-man poročal, da se mu vidi, da je pri stvari nekaj osebnosti, se ga je prosilo, da naj gre osebno do društva in skuša prizadeto članstvo pomiriti. To je porotnik Zigman tudi naredil in z njegovim posredovanjem se je naredila mirna poravnava. Društvo, oziroma prizadeti so prosili porotni odbor, da naj zadeve ne priobči v glasilu, kar se jim je tudi ugodilo. Anton Okolish, preds. porotnega odbora JSKJ. ST AROSTN A° POKOJ NINA Rockdale, Ul. Članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ naznanjam, da bo naše društvo priredilo v nedeljo 3. septembra piknik v korist društvene blagajne. Piknik se bo vršil v Oak Grove. Za vsestransko postrežbo bo poskrbel v to svrho izvoljeni odbor; vsi člani in članice pa so vabljeni, da se gotovo udeležijo tega piknika. Bratski pozdrav vsem in na svidenje na pikniku 3. septembra ! Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ. Chisholm, Minn. V dneh 3., 4. in 5. septembra bo tukaj veliko slavlje v spomin 251etnice, ko se je mesto Chisholm kot ptič Feniks dvignilo iz požarne katastrofe, ki je bila uničila skoro popolnoma le i>ar let staro mestece. V teh dneh bodo parade in razne tekme. V korakanju pojdejo razne narodnosti skupaj in Slovenci, oziroma Slovani, so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo tega korakanja, ki je določeno na dan 4. septembra. Vsi rojaki od 16. let starosti naprej naj stopijo v vrste, da pokažemo večino, ki jo imamo Slovenci na Chisholmu. Rojakinje posebno pripravljajo nekaj izredno lepega, kar bomo videli pod pokroviteljstvom naše po vsej Ameriki znane odličnjakinje v plavanju, Miss Anne Govednik. Pripravlja se tudi narodni ples in več drugih zanimivih reči. Celo starokraj- 37—33 Priziv Antonije Klun, članice društva sv. Petra in Pavla, št. 15, v Pueblo, Colorado. Članica se pritožuje, da ji je bila odklonjena bolniška podpora po njenem društvu in od strani izvrševalnega odseka naše Jednote od 1. decembra 1932 do 12. januarja 1933. Pove, da je bila pod zdravniško oskrbjo in nezmožna za delo do 12. januarja 1933 in da je še po temu datumu imela najeto osebo, da je za njo opravljala hišna dela. Društvo in gl. urad poročata, da je ta članica prejela bolniško podporo do 10. decembra 1932 in ne do 1. decembra 1932, kot trdi članica. Društvo ji je odklonilo bolniško podporo od 10. decembra 1932 naprej vsled poročila enega izmed zdravnikov članice, v katerem ta poroča društvu dne 10. januarja 1933, da se je članici svetovalo, da naj ne opravlja pred prvim decembrom 1932 takega dela, ki zahteva dviganje. Drugi njen zdravnik poroča dne 14. februarja 1933, da je bila članica pod njegovo o-skrbjo do 12. januarja 1933. Da se članici nikakor ne bi zgodila kaka krivica, je skušal dobiti porotni odbor še bolj natančna poročila njenih zdravnikov. Eden izmed njih je odgovoril, ali odgovor ne nosi zahtevanih podatkov. Drugi zdravnik ni odgovoril. Porotni odbor je razsodil soglasno, da se zgoraj omenjeni članici ni zgodila nikaka krivica od strani njenega društva niti ne od strani izvrševalnega odseka naše Jednote v tem, da ji je bila odklonjena bolniška podpora za dobo zgoraj povedano. Poročilo enega zdravnika, omenjeno zgoraj, se smatra dovolj jasno, da je dotični zdravnik smatral zgoraj omenjeno članico zmožno opravljati delo po 1. decembru 1932. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich, John Zigman, gl. porotniki JSKJ. (Nadaljevanje s prve strani) da si pridrži svoj ponos in da živi med svojci in prijatelji. Države, ki imajo starostne pokojnine, so: Arizona, Arkansas, California, Colorado, Delaware, Idaho, Indiana, Kentucky, Maine, Maryland, Massachusetts, Minnesota, Montana, Nebraska, New Hampshire, Nevada, New Jersey, New York, North Dakota, Oregon, Utah, Washington, West Virginia, Wisconsin in Wyoming. Pokojninski zakoni teh držav so različni, kar se tiče predpisane dobe bivanja v dotični državi, zneska pokojnine in starosti za pokojnino. V Arizoni se na primer zahteva, da mora prosilec stanovati v državi vsa j 35 let. Dvajsetletno bivanje se zahteva v državah Massachusetts in North Dakota, deset let bivanja v državah Idaho, Kentucky, Nevada, New York, Oregon in West Virginia, pet let v državah Arkansas in Delaware in petnajst let v trinajstorici drugih držav, ki imajo starostno pokojnino. V večini držav je ustanovljeno, da je maksimalna penzija po en dolar na dan, dasi nekatere države sploh ne omejujejo zneska. V državi Indiana pa maksimalna penzija znaša le $15 na mesec. Tudi starost za. vpokojitev je različna. V 13 državah, vštevši Newr Jersey, New York, Wisconsin, Colorado, Massachusetts in Minnesota, treba biti vsaj 70 let star. V 12 državah, vštevši Idaho, Maryland, Nebraska, Oregon in Washington, pa zadostuje 65 let starosti. Kar se tiče zahteve ameriškega državljanstva, le dve državi, namreč Arkansas in Delaware, dovoljujeta starostno pokojnino tudi inozemcem, ako so živeli v državi vsaj pet let. V vseh drugih 22 državah pa je ameriško državljanstvo neob-hodno potrebno. Opažati je gibanje, da se starost za pokojnino zniža povsod na 65 let. Nekateri tudi poudarjajo, da je pravično vključiti tudi inozemce v starostne pokojnine, ako so živeli dlje časa v Zedinjenih državah. Poudarja se, da so oni tudi davkoplačevalci. FLIS. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV 27—33 Zadeva, katera nosi zgoraj- (Nadaljevanje s prve strani) se tiče drevesništva precej zaostalo. Sadjerejci še niso ustvarili jabolka za izvoz, ki bi lahko konkuriralo z jabolki iz Severne Amerike, čudno je, da se iz Zedinjenih držav uvaža v Jugoslavijo velike množine suhih marelic, dasi bi se to sadje prav lahko pridelovalo v Jugoslaviji. Isto velja za orehe. V južnih krajih države bi se lahko pridelovale naj finejše breskve. Nerazumljivo je, da v Jugoslaviji še ni vrtov za smotreno gojitev oranž, citron, mandarin in mandelj na. Bosanske slive so znane po vsem svetu, toda njih sloves bo propadel, če bodo drevesa prepuščena samim sebi. Na štajerskem in Dolenjskem bi dobr o uspevale japonske češplje, ki hitro rasto in dajejo gotov pride-(Dalje na 6. strani) Rado Murnik NA BLEDU ODMEVI IZ RODNTH KRAJEV (N«d»!jevanlt) ' Medtem som motril dražestno Hrvatico. Zlasti so me zanimale njene (livne črne oči. Zdelo se mi je, da se skriva v njihovih globi-, nah zaeno mirna ljubkost in hudourna strast, začno angel in demon. Rahlo je žvenketala srebrna verižica njene pahljače ob zlati zapestnici. “Prosim, dovolite mi, častita gospodična — kako vam ugaja pri nas na Slovenskem?” sem jo vprašal, dočim sta jela njen papa i;i Janko vneto politizirati. “Prdv dobro, gospod višji oficial!” je odgovorila živahno. “Ah, vaš Bled, vaše planine, vaša Postojnska jama! Le nekaj se mi zdi čudno. S papanom sva bila tudi v Ljubljani in njeni okolici. 'Pako lepi kraji — ali tako prazni! širna ravan, visoke planine — vsa ta mnogolična divota v mestnem obližju! Kako krasen je razgled z Gradu! Ali kako malo obiskovalcev je gori!” “Ljubljančani menda mislijo, da je Grad le za tujce.” Mimo naju je stopala družba turistov. Vsi so imeli velike ro-dodendronove in košutnikove šope na klobukih in palicah. “Na ljubljanskem Gradu bi mo/al biti lep, velik hotel!” “Gospodična, počakajmo še petdeset ali sto let! Zdaj pa vam moram v povračilo pohvaliti vaše čudovito lepo Primorje, vaša prekrasna Plitvička jezera, vašo slikovito “hrvatsko Švico,” prekrasno Zagorje, kjer so se Hrvati in Slovenci dvignili zoper graščinske tirane. Preživel sem mnogo lepih, mnogo nepozabnih dni v Krapinskih toplicah, v Klanjcu, na Cesar-gradu, v Novih dvorih, na Pristavi in tam okoli ob idilski Sotli. Užival sem pa tudi divjo krasoto romantičnih krajev v zlati Bosni. Zlasti mi je ugajal belo peneči se zeleni Vrbas od Banjaluke do Jezera pred Jajcem, ker se mi je zdel tako podoben naši mali Savi.” “Potemtakem ste videli celo več hrvatskih krajev nego jaz,” je pripomnila gospodična Balenov-čeva in se obrnia k očetu: “(-uješ, dragi papa, vedno mi obetaš, da bova potovala po Bosni. Kdaj pa že pojdeva?” “Kadar hočeš, dušica zlata, kadar hočeš, samo zdajle še ne! Zdajle odpotujeva v hotel! Napisati moram več pisem. Prosim, oprostite mi! Priporočam se gospodoma!” “Vrlo mi je bilo drago, gospod višji oficial!” je rekla Nada z dražestni m nasmehom. “Prosim vas, častita gospodična, ne pozabite jutri priti h kroketu!” je opomnil Janko odhajajočo, se priklonil in odkril; od njegovih kratko ostriženih las je zadehtelo po frizerskih dišavah. 3. V stari župni cerkvi je zvonilo poldne. “Nada ima sicer obilo satelitov in trabantov okoli, sebe,” je povzel Janko. “Kjer je med, tam so tudi muhe. Danes je pa od-podila kar vse. Včasi ima svoje kaprice. Niti doktorja Jurinca ni bilo! Ta mladi odvetniški koncipient ji kavaliri najvztrajneje in menda edino on more pričakovati kaj uspeha. Stari Balenovič pa bi imel rajši trgovca za zeta. Igor, pazi, da se ne zaljubiš v Nado, da se danes ali jutri ne izcimi kakšen dvoboj na Osoj niči ali na Straži, haha!” “Nič se ne boj, Janko! Nisem se prišel ženit na Bled. živela prostost!” “Tako je govoril že marsikdo. . .” Ža seboj sva zaslišala hitri topot konjskih kopit in mimo naju se je tiho pripeljala sijajna ekipaža; v‘njej je sedel ošaben general z zlatim ovratnikom in rdečimi lampasi. šla sva še nekaj kratov po drevoredu gori in doli. Veselilo me je, videčega več mladih gospodičen v narodni noši. Na uho so udarjale besede raznih jezikov. “Naš Bled je.mednarodno kopališče,” je poudarjal Janko z vid-ifm zadovoljstvom. “Na Bled prihajajo ne samo Hrvati, Srbi in Čehi, marveč tudi Rusi, Francozi, Nemci, Italijani, da, celo Angleži in Američani. Na Bledu more biti vsakdo po svoji fasoni srečen; kdor si želi družbe, je najde dovolj, odlične ali preproste; kdor hrepeni po miru, more tukaj uživati idilsko samoto; tako toplega jezera, tako lepe ravnine in tako vabljivih hribov in gora v najbližji okolici ne najdeš izlepa kmalu v planinskem letovišču! Kje pa stanuješ?” “Pri Osojnikovih. Upam, da bom prav zadovoljen.” Potegnil je uro iz žepa svojega belega telovnika in se obrnil. Krenila sva po obrežni cesti proti gostilnici, sedla v leseno hlad-nico ob jezeru k podolgasti mizi ter naročila obed. Pri kolibi je bila voda prozorna ko novo steklo, malo dalje od brega se je videla lepo zelena, bolj proti sredi pa modra, kakor vedro nebo nad njo. Otok je objemal svetel pas. čisto blizu hlad-nice so plavale ribe in ribice nad peskovitim dnom, zdaj mirno premikale plavuti, zdaj ko žive strelice švigale za drobtinami, ki so jih metali v vodo otroci; hvaležni mali občudovalci so gnali burno veselje, kadar so ribe rojema naskakovale večje kose, da so se bliskale srebrne luskine in se širili čimdalje večji krogi po površini. Pod bližnjim košatim kostanjem je obedovala večja družba Čehov. V njih glasnem pogovoru so se ponavljali izrazi in imena: Vašaty, Taaffe, volilna reforma, der dumme Kerl von Wien, hanba, ultramontanci, češko državno pravo, Pacak, Rieger, antisemiti ... Tedaj je stopil k nama mlad gospod v kolesarski opravi, pozdravi Janka in se okrenil k meni: “Prosim, gospod, dovolite, da se vam predstavim: doktor Zvonimir Jurinac.” “Veseli me, gospod doktor! — Igor Kalan, višji oficial.” Janko mu je ponudil stol poleg sebe. Srečni častilec gospodične Baleno-vičeve je bil primeroma' še jako mlad mož, ljubezniv, živahen, simpatičen. Bistre rjave oči so gledale radostno, skoraj poredno. Lasje so se mu lahno kodrali in gosti brki, še nežni in kratki, so upravičevali up, da jih čaka še lepa prihodnost. V njegovi rdečka-fto-svileni ovratnici se je'svetila igla s smaragdom. “Naš ministrski predsednik Badeni presoja vse s svojega ozkovidnega gališkega stališča!” se je hudoval visok tenor češkega omizja. “Na temle vrtu je stalo nekdaj dvoje jagnedov,” je dejal Janko. “Pa tudi med gradom in župno cerkvijo je stalo pred leti več topolov na bregu. Prav nič mi jih ni žal. Nikdar nisem ljubil teh dolgočasnih dreves.” (Dalje prihodnjič) (Nadaljdvanie r, 5. ntrani) lok.- V južnih krajih države so prostori, ki Iti lahko preskrbovali vso državo z zelenjavo in sočivjem leto in dan. Mnogo zelen jase in sadja se v Jugoslavijo uvaža iz tu jih dežel, ki imajo za pridelovanje istega m a n j ugodno podnebje. V Novem mestu so se nedavno podali s čolnom na Krko trije prijatelji: Čuk Viljem iz Bršlji-na, Petrove Jože iz Muhaberja in gojenec vojaške godbene šole So-štar Maks, doma iz Muhaberja. Ko so priveslali blizu tjakaj, kjer se izteka potok Bezgovec v Krko, so na dnu vode zapazili nekaj svetlikajočega. Takoj so se odločili, da se spuste na Krkino dno. Ko se prvi poskus ni obnesel, so se začeli vtapljati še ponovno. Rezultat njihovega truda jihje lahko presenetil. Na dnu Krke so našli razpadajoč zaboj, že ves poraščen z vodno reso. Iz zaboja pa so sc vendar dobro videli leskatajoči se predmeti. Mladeniči so polovili iz zaboja kos za kosom in predmete prenesli na čoln. Njihovo presenečenje je bilo tem večje, ker so spravili na dan same zlate cerkvene predmete: dva ciborija, dva keliha in mon-štranco. Srečni čolnarji so o najdbi takoj obvestili orožnike in jim zaklad tudi oddali. Vsi najdeni predmeti, katerih se je že močno oprijela siga, so se po mnenju strokovnjakov m o r a 1 i nahajati v vodi že dolgo let, kar priča tudi razpadajoč-zaboj, v katerega so bili predmeti vloženi in vrženi v Krko. Poizvedbe bodo dognale, odkod so ti dragoceni predmeti. Da bi našli tudi tatove, je manj verjetno. mmmmacr:. -*»—»— rirala nad Tuzlo i11 kjer so je utrgal oW®' je lomil drevje, zaw pa so potoki narasli ^ vili bregove. V j potoka'sta delala dva . i polju, ki ju je voda >> | zajela in sta utonila. ^ [verziji sta kmeta P° I neko kočo, v katero Pa j Ho, gg rila strela in ju J nato .jo vdrla v 1<0(‘0 ' | odnesla njuni trupli* FIŽOLOVO | Neke vrste fiž°l»^ l’iiliodr soja, tvori poleg rli!a j to igjj hrano prebivalstva Uta, ^ skem in Japonskem- f Bibfy j posebno dobro uspe'/1. 4očbs p džuriji. Iz tega S0^V^ %>ču je da izdelovati 111 e..-j vseh lastnostih zelo s j jemu mleku. PARNIK* ^ .-v "V,-; • J Rojakom ki ho ^ so muli izredno lopa voznj nikih; g 31. avg. Bremen na Chorl,0,,^,eDo^ £ ^ 1. wept. C. di Savoia aa r*. sept. lie de France a/1 1)0l)rJ *>U (». sept. Aquitania na Plftaln {). sept. Paris na Havre IftV S). Kept. Vulcania na » ^Oln ». sept. Europa na ■ T- 111. sept. Berengaria naj"' boor* “JO ,, ir,, sept. Majestic na U!uvte , m. ' 20. sept. Champlain na '‘1,011'* 21. sept. Aquitania nu lijvr6 <, . 2H. sept. Ilc de France na « 23. sept. Saturnia na ir it- 27. sept. Washington na Jll ju 29. sept. Paris na 1Iavr^,t,(n-bo,ir^ ik i. 4. okt. Berenparia na * G. okt. Majestic na vre L okt. La Fayette na 12. okt. Europa na Cher“ .,aVrC H. okt. Ile de France na 20. okt. Paris na Havre », 21. okt. Vulcania na TrS^flVr« ^(ln 25. okt. Washington na W ^l\ 20. okt. Bremen na Chej .ollrtf 1. nov. Aquitania na Ch ) Q( 4. nov. Ile de France a** nho,. 4. nov. Saturnia na H«V e , 11. nov. Champlain na H« Pišite po nas Vozni red P Pošiljanje « Mi po&iljumo dennr v s jih. lirah dolarjih, in drug* _ po pošti kakor tudi brzoj*1 Vse pošiljke naslovite aa‘ ^ LEO ZAKRAJ?' GENERAL TRAVEL ^ 1359 — 2nd Ave., Ne« od "7 DRuJj in posf® j|f i/deluje lično venska unijskfrj^ ^ Ameriška DoW°>( 6117 st. cla>p CLEVELAND-” Strašne posledice špekulacije s “kupnino za neveste.” V Peči se je izcimila krvava tragedija iz nesrečnega običaja kupovanja in prodajanja nevest ter iz špekulacij, ki so tolikokrat zvezane s tako trgovino. V vasi Brolič se je neka mladenka zaljubila v mladega posestnika Imra Musa, ki pa staršem mladenke ni bil všeč zaradi slabih gmotnih razmer. Starši so od Imra zahtevali kupnino 10,000 Din in ko je Imra že svojo živino prodal za 5,000 Din ter iskal posojilo za ostanek kupnine, pa so mu starši izvoljenke sporočili, da je dekle ugrabil in pdvedel bogati Bečir Imer iz sosednje vasi. To ugrab-ljenje pa je bilo seveda fingira-no, kajti Bečir je plačal staršem večjo ceno za nevesto. Zaljubljeni Imro ni niti pomislil na umazano kupčijo ter sklenil maščevanje nad tekmecem. Ko je po naključju naletel nanj na trgu v Peči, ga je zabodel z nožem pred veliko množico ljudi. lom pismu so posebno zahvaljuje za proste karto, ki so jih dobili častniki in mornarji ob svojih izletih na železnici, da jim je bilo omogočeno spoznati lepote Jugoslavije, zlasti pa (livnih Plitvic. Kobilice v Južni Srbiji. V nekaterih pokrajinah Južne Srbijo so se prod dnevi pojavile kobilice v velikih trumah, ki sicer niso bila tako strašno kakoi v Banatu lansko leto, a je vendarle, tudi od njih pretila velika nevarnost. Nad Ovčjim poljem in ob črni reki so se 'širile trume kobilic na dolžino 18 kilometrov. K sreči pa so se v teh krajih naenkrat pojavile jate ptic, ki so pokončavale nevaren mrčes. Ob Črni reki so bile ptice podobne lastovkam, ki jih v teh krajih še nikdar niso videli. Te ptice so popolnoma iztrebile njive od škodljivega mrčesa. Na Ovčjem polju, kjer se je mrčes vgnezdil in razlezel po nasadih v obsegu nad 200 oralov, pa so vrane v nenavadnih trumah uničile nevarne škodljivce. Oblasti so organizirale tudi po vaseh pokočavanje kobilic in je tako v glavnem seveda po zaslugi ptic letos odvrnjena velika nevarnost. V založbi V. Buka v Slavonskem Brodu je izšla Ivana Cankarja pesnitpv “Hlapčeva pravica” v esperantu. V esperanto jo je prevel koroški rojak Jakob Štefančič. Visoka starost. Na graščini Kot pri Mirni na Dolenjskem je nedavno praznovala svoj 90. rojstni dan gospa Ana Dolarje-va, vdova po grajščaku in mati tamošnjega posestnika in majorja v pokoju g. Primoža Dolarja. V visoki starosti je gospa Ana še popolnoma svežega in čilega duha. Živijo ji še trije otroki, 11 vnukov in vnukinj ter 14 pravnukov in pravnukinj. Za novega predsednika Jugo-slovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je bil izvoljen univerzni profesor dr. Albert Bazala. i ro je z dvema kravama srečno ( pripeljal že na domače dvorišče in ustavil pri podu. Medtem ko je sam hitel nazaj po izgubljeni snop, je sinček držal na vrvici obe vpreženi kravi. Nekaj hipov nato jo okolico pretresel udar strele, in ko se je Pirnat vrnil na dvorišče, so mu je nudila grozna slika. Na tleh poleg voza je nepremično ležal od strele ubit njegov nesrečni Jožek, a tudi obe kravi jo strela ubila. C’e medved sreča ženske . . . Iz Tuhinja se poroča: V neki vasi, ki leži že precej visoko vi hribih Tuhinjske doline so v vročem popoldnevu ženske žele žito. V bližini je žuborel iz hladnega gozda gorski potok in poganjal kolesa malega vaškega mlina, da so se vrtela v veselem tempu in s svojim ropotanjem kalile blaženi mir malega hribovskega naselja. Sonce je pripekalo in razširjalo v pasjih dneh res pravo pasjo vročino, žanjice pa so hitele z delom, a se tudi živahno pomenkovale, da bi v svoji gorečnosti skoro prekosile ropot mlinskih koles. V sredi najživahnejšega pomenkovanja pa je počasi prihlačal iz gozda ogromni medved. Radovedno se je oziral po prelepi okolici in občudoval krasni razgled, ki se mu je nudil z gorske rebri na valovito pokrajino pod njim, dokler ni na bližnji njivi zagledal žanjic. Ker jih očividno ni hotel motiti pri njihovem delu in pomenku, se je počasi obrnil, da bi mirno in neopaženo odšel nazaj v gozd. Med tem pa so ga že zagledale ženske. Zagnale so silen vrišč in se v naj-večjem strahu zakadile proti mlinu ter zapahnile vrata. Kosmatincu pa niti od daleč ni prišlo na misel, da bi se pre-1 govarjal z bojazljivimi ženskami. S počasnim in dostojan-' stvenim korakom je mirno od-1 šel proti { $ Skupna potovanja priredimo ▼ prihodnjih treh mesecih Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo. Denarna nakazila izvrfiujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti. Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih; za $5.00 nam je treba poslati $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je pa treba poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50. Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00. SLOVENIC PUBLISHING CO. “Glas Naroda” 216 West 18th St., New York, N. Y. fMWUVUUVUUUUVtiUUWUv NA0! najstarejši 8LOVENSKI P.a, V ameb** Je nalbolj raz£lr^, »£, ' list v Ameriki; do«*8 ptl* -nje svetovne novost ■, *.v. Izvirna poročila i* fj vine; mnogo Sale ^ romanov najbolj«*1 v « Pošljite jMJ In pričeli ga bo®0 5 Vsa pisma naal'ji GLAS NAR> 216 W. 18th St.. N** NAZNANILO Tužnih zahvala lil’*' src naznanjamo sorodnikom, prijateljem 111 s, da nam je nemila smrt nenadoma pobrala ljubljen^0-roma brata Franka Patrich-a p Nepozabni pokojnik,^ ki je bil star 20 let in rojen j^il i bertonu, jo dne 26. julija. 1933 v avtomobilski kolizu1. -gcv'. f poškodbe, da je dne 29. julija istim podlegel. Poleg ^jlc^jj; v bratov in dveh sester zapušča tu še več drugih sorod ^1 \ je član društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, ki mu je °s A V Pogreb. jPJ k' Hvala društvu sv. Martina, št. 44 JSKJ, ter vse pA! in prijateljem iz te in sosednih naselbin, ki so cfiU spomnili s cvetlicami, ki so ga obiskali na mrtvaške) 1 so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so nas ^ J lažili v žalostnih urah. ■ ^ Ti pa, nepozabni Frank, počivaj sladko v r°d > zemlji. |,t ’ Žalujoči ostali: Anton in Frances Patrich, starši; Ai'^*1 liam, brata; Margaret in Franccs, sestri Barberton, O., 23. avgusta 1933. L 1. Nii i 4 «k, 1 r H, S K