UDK — UDC «5:624 G R A D B E N I V E S T N I K LJ U B L J A N A. A P R I L 1974 LETNIK 23, ŠT. 4, STR. 105-136 4 wumis MOTES»'■lis Poslovno združenje I M O S Ljubljana: Pogled na lokacijo Štepanjskega naselja — demonstracijsko gradbišče. Izgradnja 3200 stanovanj z vsemi spremljajočimi objekti: šolami, vrtci, trgovinami itd. EXPORT IMPORT V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E Z A S T O P S T V O T U J I H F I RM Naslednji objekt, ki vam ga želimo v nadaljevanju naših srečanj z vami pobliže predstaviti, je PO S LO V N O PARKIRNA HIŠA na Miklošičevi cesti v Ljubljani. projektant: doc. Jože Koželj, dipl. inž. arh. investitor: Avtoservis Ljubljana. Naše sodelovanje pri tem objektu je celotno, glede na dejavnost našega novega oddelka, inženiringa, in sicer: — dobava in montaža fasadnih stekel, — dobava in montaža sten kaljenega stekla na zunanji fasadi in pasaži, — dobava in montaža sekuritnih vrat v interieru — hotelskem delu objekta, — dobava keramičnih obložnih ploščic, — delna dobava notranje opreme. Detaljneje bomo o posameznih dejavnostih sprego­ vorili v nekaj naslednjih prispevkih, danes pa bi opisali izvedbo fasadne zasteklitve, vključno s se- kuritnimi stenami: zahtevek projektanta oziroma investitorja je bil, da se izvede zasteklitev z obešenimi stekli, po siste­ mu oziroma licenci firme Hahn Frankfurt, ki pa je zaradi visoke cene odpadla. Ko pa smo prešli na klasično zasteklenitev, se je pojavilo vprašanje kompenziranja posedanja konzolne plošče, ki sega nad nivo stekel in bi pri posedanju poškodovala fasadna stekla. To smo rešili z ustrezno rego zgo­ raj pri stiku oziroma fiksiranju stekla — (kristalno ficat steklo 12 mm, proizvajalec BSN Paris). Fiksi­ ranje posameznih fasadnih stekel je spodaj izvedeno z dvojno aluminijasto pritrdilno enoto, ki je fiksira­ na v granitni podstavek. Enako je fiksiranje izvrše­ no zgoraj. Delno je raster fasade 2,50 m oziroma 3,00 m; višina stekel pa do 4,85 m. Na stikih posameznih stekel je obojestransko stabilizator iz 15 mm float stekla — zalepljen s silikonskim lepilom v obliki H. Prav tako je stik med kamnitim postavkom in steklom izveden s silikonom. Grobo montažo stekel smo opravili z avtodvigalom kajti stekla so do 450 kg težka Naslednjič pa bomo spregovorili o izvedbi sekurit­ nih oziroma sten iz kaljenega stekla. V E S T N I H ŠT. 4 — LETNIK 23 — 1974 V S E B I N A - C O N T E A I T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana MILOS MARINČEK: Varnost k on stru k cij................................................................................. 106 Safety of structures BLAŽ VOGELNIK: Konstrukcija visokoregalnih skladišč (Nadaljevanje)............................... 108 High-shelf magazines M. REBIĆ-A. ZAJC: Izotopska metoda za določanje porazdelitve cementa in v/c faktorja pri testiranju b e t o n a r n ............................................................................ 114 Isotopic method of determining cement/water ratio distribution B. F.: Poslovno združenje IM O S ......................................................................... 1 1 9 BOGDAN MELIHAR: Novice iz kolektivov GIP G r a d i s ...................................................................................................121 Stavbenik K o p e r ..........................................................................................121 In novo na avtocesti..................................................................................... 123 V Fali so p o ta p lja č i..................................................................................... 124 Področni sestanki gradbenih pod jetij.......................................................... 124 DANIJEL MEJAK: Polirnost kamnin in njen vpliv na izbiro kamnitega agregata za ob- brabne plasti c e s t .......................................................................................... 125 O dgovorni uredn ik : Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični uredn ik : prof. B ogo Fatur Uredniški od bor: Janko B leiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije , Ljubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri N arodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone T om šič v L ju b lja n i R evija Izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja, zavode in ustanove 300 din Varnost konstrukcij* UDK 624.93:62'4.046.5 p r o f . d r . i n g . m i l o S m a r i n c e k Problem čimbolj smotrnega izkoriščanja mate­ riala pri dimenzioniranju konstrukcij je povezan s sedaj vedno bolj poudarjeno potrebo po prihrankih na surovinah in na energiji. V prizadevanjih za čimbolj ekonomičnimi konstrukcijami se vedno srečamo s pojmom varnosti konstrukcij. Morebitna poškodba, zlasti pa še porušitev konstrukcije, je vsekakor ekonomski problem, če ne tudi moralni. Vendar pa je pojem varnosti konstrukcij zelo kom­ pleksen in v marsičem še nezadostno definiran. Za­ jema poznavanje obnašanja samega materiala pri raznih pogojih vse do porušitve, kot tudi proble­ matike raznih vrst obtežbe konstrukcij, posebno pa še sposobnost predvidevanja obnašanja raznih vrst konstrukcij v območju delovnih obtežb, v območju tistih obtežb, ko konstrukcije ne ustrezajo več po­ stavljenim zahtevam uporabe, kot tudi v območju tistih obtežb, ki povzročijo velike poškodbe ali po­ rušitev konstrukcije. Medtem ko za obravnavanje obnašanja kon­ strukcij v območju delovnih obtežb sama teorija elastičnosti v glavnem zadošča, pa jo je treba do­ polniti s teorijo elasto-plastičnosti takrat, kadar nas ne zanimajo mejna stanja po teoriji elastičnosti (npr. v eni točki konstrukcije je dosežena napetost na meji proporcionalnosti materiala), ampak mejna stanja glede na uporabnost konstrukcije (npr. do­ ločena stopnja trajno deformirane konstrukcije) ali pa mejna stanja nosilnosti (maksimalna nosil­ nost). Vendar pa teorija elasto-plastičnosti, kot ne­ izogibno sredstvo za zanesljivo obravnavanje mej­ nih stanj uporabnosti in mejnih stanj nosilnosti, zaradi kompliciranosti še ni v široki uporabi. Vča­ sih se za določanje mejnega stanja nosilnosti upo­ rablja teorija plastičnih členkov, ki pa zaradi pre­ cejšnje idealizacije vzbuja tu in tam nezaupanje do splošne uporabe. V vsakodnevni praksi uporablja konstruktor tehnične predpise oz. standarde. Pri teh je dimen­ zioniranje osnovano še vedno v glavnem na teo­ riji elastičnosti in pri tem na določenih dopustnih napetostih, ki za določeno vrsto materiala pri da­ nih dopustnih obtežbah ne smejo biti presežene. Dopustne napetosti so del kritičnih napetosti (npr. meja velikih raztezkov pri jeklu ter aluminiju in tlačne trdnosti pri betonu) in odnos med kritično in dopustno napetostjo se večkrat tretira kot ne­ * Uvodni referat za V. kongres Jugoslovanskega društva gradbenih konstruktorjev v Budvi od 30. IX. do 5. X. 1974. Referat ima namen vzpodbuditi priprav­ ljeno diskusijo. kakšen koeficient varnosti, ki pa naj bi veljal predvsem za odnos med kritično in dopustno obtež­ bo. Znano je, da je večji ali manjši faktor varnosti potreben zaradi možnosti, da bi lahko bila obtežba kdaj večja od dopustne (delovne), kot tudi zaradi možnosti, da bi bila kritična nosilnost konstrukcije manjša od računske. Slednje iz razloga, ker obstaja verjetnost, da idealizirani računski model v pogle­ du izbire statičnega sistema in natančnosti računa ne daje rezultata na vam i strani, ali da uporablje­ ni material nima zahtevanih minimalnih lastnosti, da izvedba ni zadostno kvalitetna in vzdrževanje konstrukcije ni ustrezno. Znano je tudi, da pred­ pisi za dimenzioniranje že upoštevajo verjetnostni aspekt obtežbe (npr. večje dopustne napetosti pri kombinaciji več obtežb), kot tudi verjetnostni aspekt v pogledu merodajne lastnosti materiala (upoštevanje ustrezne spodnje meje). Toda z uporabo klasičnega dimenzioniranja s teorijo elastičnosti na osnovi dopustnih napetosti konstruktor ne more ugotoviti dejanskega kritič­ nega stanja. S samo teorijo elastičnosti ne more upoštevati vpliva dejanske oblike delovnega dia­ grama materiala, nehomogenosti materiala, lastnih napetosti in geometrijskih nepopolnosti. Prav tako konstruktor ne more s teorijo elastičnosti oceniti dejanskega vpliva prisilnih montažnih sil, poseda­ nja podpor in spremembe temperature na varnost pri statično nedoločenih konstrukcijah. Kolikor konstruktorje ti vplivi zanimajo, jih upoštevajo v glavnem intuitivno, na osnovi že dol­ go znanega spoznanja eksperimentatorjev (in tudi praktikov) kot tudi dedukcij teoretikov, da obstaja­ jo rezerve nosilnosti konstrukcij preko mejnega stanja teorije elastičnosti in da razni pravkar na­ vedeni sekundami vplivi ne zmanjšujejo varnosti konstrukcij. V nekaterih državah že nekaj časa ob­ stajajo tehnične norme, ki omogočajo dimenzioni­ ranje na osnovi mejnega stanja nosilnosti. Toda te norme so osnovane predvsem na teoriji plastičnih členkov, ki ni vedno v stanju dati zanesljivega od­ govora niti za mejno stanje nosilnosti niti za mejno stanje uporabnosti. Zato se teorija plastičnih člen­ kov le omejeno uporablja v praksi. Pri kovinskih in pri betonskih konstrukcijah je ponekod uvedeno dimenzioniranje glede na plastične rezerve preseka oz. glede na mejno nosilnost preseka. Razumljivo je, da lahko le teorija elasto-pla­ stičnosti omogoča ustrezno stimuliranje dejanskega obnašanja konstrukcij, ker upošteva postopno šir­ jenje plastičnosti po konstrukciji in lahko zajame poljubno obliko delovnega diagrama materiala, ne­ homogenost in lastne napetosti. Doslej je bila ta teorija sistematično uporabljena zlasti pri razisko­ vanju nestabilnosti tlačenih palic iz jekla, alumini­ ja in armiranega betona in dani so tudi rezultati za ustrezne norme. Toda ob tolikšnih možnih varia­ cijah oblik prerezov, lastnih napetosti in vitkosti pri jeklenih tlačenih palicah je pravi uspeh omogo­ čil šele sodobni elektronski računalnik, ki je s si­ muliranjem dejanskega obnašanja tlačenih palic nadoknadil obsežna statistična eksperimentalna raziskovanja (npr. raziskovanja Evropske konven­ cije za metalne konstrukcije). Uporaba teorije ela- sto-plastičnosti se po zaslugi elektronskih računal­ nikov vse bolj širi na kontinuirane in okvirne kon­ strukcije, kot tudi na ploskovne konstrukcije. S tem se omejuje potreba po dragem eksperimental­ nem raziskovanju v področju neelastičnosti na mi­ nimum, saj je možno ceneje in hitreje »eksperimen­ tirati« numerično1, z variiranjem raznih parame­ trov. Sami eksperimenti, za kontrolo teorije v po­ gledu predpostavljenega računskega modela in pa­ rametrov, pa tudi kot samostojni modelni preizku­ si, se morajo z uporabo sodobnih elektronskih re­ gistrirnih in regulacijskih priprav hitreje izvesti in bolj zanesljivo interpretirati. Za popolno presojo obnašanja določene kon­ strukcije je treba poznati karakteristični diagram »obtežba-pomik«. Ta diagram je osnova za določa­ nje mejnih stanj uporabnosti v zvezi z nepovratni­ mi deformacijami, maksimalna obtežba pri tem diagramu pa predstavlja mejno stanje nosilnosti. Medtem ko je mejno stanje nosilnosti v principu jasno definirano, pa za mejno stanje uporabnosti glede na nepovratne deformacije še ni splošno ve­ ljavnih kvantitativnih defnicij in verjetno jih tudi ne bo, saj se mejna deformacija glede na uporab­ nost nanaša na zelo različne faktorje (tveganje poškodovanja drugih delov, estetski vtis, vtis ne­ varnosti ali neudobja, vibracije). Pa tudi pri mej­ nem stanju nosilnosti ni važno samo poznavanje maksimalne nosilnosti, temveč tudi deformacije. Ni vseeno, če je maksimalna nosilnost dosežena pri elastičnih deformacijah, torej glede na deformacij­ sko obnašanje skoraj nepričakovano, ali pa pri znatnih plastičnih deformacijah, z jasnim pred« hodnim opozorilom. Pomen večjih ali manjših nepovratnih defor­ macij pred mejnim stanjem nosilnosti je zlasti znan pri obravnavanju konstrukcij v zvezi s seizmični­ mi obtežbami, saj je z nepovratnimi deformacijami pogojena absorpcija v konstrukciji uvedene kine­ tične energije znana kot osnovni mehanizem var­ nosti proti nastanku večjih poškodb ali porušitve. Karakteristični diagram konstrukcije »obtež­ ba-pomik« ima svoj primarni deformacijski potek, ki je lahko občutno skrajšan zaradi sekundarnih globalnih efektov, kot je npr. bočna nestabilnost, s tem pa se lahko varnost konstrukcije glede na mej­ no stanje nosilnosti v primarnem globalnem obna­ šanju bistveno zmanjša. Diagram »obtežba-pomik« pa je lahko skrajšan tudi zaradi raznih lokalnih efektov, kot so lokalni uklon ali izbočenje, krhki lom in lom zaradi napetostne korozije, lom zaradi utrujanja ali pa duktilni lom, običajno ob zarezah, pri poddimenzioniranih detajlih ali pri detajlih z napakami. Kolikor je že obravnavanje mejnega sanja upo­ rabnosti na osnovi teorije elasto-plastičnosti sprem­ ljano s kompleksnostjo zaradi raznih vplivov, kot so nehomogenost in lastne napetosti, razne oblike presekov in delovnih diagramov materiala, toliko bolj je komplicirano določanje mejnega stanja no­ silnosti pri upoštevanju omenjenih dodatnih sekun­ darnih in lokalnih vplivov. Potrebno je omeniti, da bi bilo napačno oddvajati problematiko lokalnega obnašanja od globalnega pri obravnavanju mejne­ ga stanja nosilnosti konstrukcije, saj obstaja med obema vplivoma jasna interakcija. Razumljivo je, da bo individualno računanje konstrukcij za prakso po teoriji elasto-plastičnosti v glavnem izjemno, saj še ne obstajajo ekonomični računalniški programi za bolj komplicirane kon­ strukcije. Vredno je to morda že sedaj pri serijskih proizvodih in enostavnejših konstrukcijah. Toda glavni pomen teorije elasto-plastičnosti je v tem, da omogoča ocenjevanje primernosti raznih pri­ bližnih računskih postopkov za upoštevanje pla­ stičnosti, kot tudi v tem, da je s pomočjo tipizacije raznih parametrov z uporabo teorije elasto-plastič­ nosti za praktično uporabo omogočenoo določanje mejnih stanj s pomočjo teorije elastičnosti kot ne­ kakšnega reperja, ob uporabi primernih korekcij­ skih faktorjev ali funkcij. V bistvu se lahko teorija elasto-plastičnosti, že dolgo znana kot raziskovalno orodje, tretira kot teorija elastičnosti s tem, da se togost konstrukci­ je pod vplivom neelastičnosti menja. To pa zahteva pri statično nedoločenih sistemih in pri problemih nestabilnosti iteracijske numerične postopke. Toda problem je bolj v smotrni izbiri numeričnih po­ stopkov in v primernosti izbranih parametrov, ki vplivajo na neelastično obnašanje. Računanje konstrukcij s sodobnimi računalniki omogoča s pomočjo teorije elasto-plastičnosti in drugih matematičnih teorij za obvladanje pojavov, ki vplivajo na mejna stanja konstrukcij, znatno boljši vpogled v problematiko varnosti konstruk­ cij. Zato je potrebno, da se tudi na področju prei­ skave materiala bolj primerno definirajo mehan­ ske lastnosti, ki so odločilne za obnašanje v neela­ stičnem območju vse do loma. Potrebna so tudi sta­ tistična spoznanja o teh lastnostih, kot tudi o raznih nepopolnostih pri polproizvodih in pri izdelanih konstrukcijah (nehomogenost, lastne napetosti, geo­ metrijska odstopanja, odstopanja glede drugih na­ pak). Potrebno je poznati tudi vplive hitrosti obtež­ be, kot tudi časovne vplive obtežb na obnašanje konstrukcij v neelastičnem območju. Kot poseben problem pri menjajočih se obtežbah se postavlja vprašanje zakonitosti Bauschingerjevega efekta in utrujanja v plastičnem območju. Zaradi tolikšne raznolikosti raznih vplivov v območju neelastičnosti ima znatne prednosti upo­ raba tipizacije teh vplivov, kot so oblika preseka, oblika delovnega diagrama materiala, razporeditev in velikost lastnih napetosti ter nehomogenosti. Obravnavanje varnosti konstrukcij pri znanih parametrih, ki vplivajo na neelastično obnašanje pri znani »poti obtežbe«, ima deterministični zna­ čaj. Jasno pa je, da ima obnašanje projektirane konstrukcije ali obstoječe konstrukcije v mnogo- čem verjetnostni značaj. Toda za zanesljivo verjet­ nostno obravnavanje varnosti konstrukoij so potreb­ ni zadostni statistični podatki, tako v pogledu ob­ UDK 624.93:624.046.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 4, STR. 106—108 M. Marinček: VARNOST KONSTRUKCIJ Za racionalno oceno varnosti konstrukcij glede na mejna stanja uporabnosti in mejna stanja nosilnosti sama teorija elastičnosti ne zadošča. Le teorija elasto- plasičnosti je s pomočjo sodobnih elektronskih raču­ nalnikov v stanju simulirati realno globalno obnaša­ nje konstrukcije, ki se prezentira s karakterističnim diagramom »obtežba-pomik«, s tem pa je dana tudi osnova za določanje obeh mejnih stanj. Pri tem je treba morebitne lokalne vplive istočasno upoštevati. Deterministični aspekt simulacijskega računanja je treba dopolnjevati s sistematičnim zbiranjem statistič­ nih podatkov za verjetnostno tretiranje konstrukcij glede na obtežbe in na mejna stanja. težbe, kot tudi glede primerno definiranih in ustrezno določenih mejnih stanj konstrukcij. Zlasti je tudi pomembno skrbno analizirati vse primere v praksi, pri katerih konstrukcija doseže ali preseže razna možna mejna stanja. Pri določe­ nih vrstah nosilnosti v odnosu na mejno stanje upornosti glede na nepovratne deformacije. V teh primerih bi bili zelo koristni rezultati pazljivo iz­ vedenih preizkusnih obtežitev, po možnosti vse do območja mejnega stanja uporabnosti, saj bi s tem dobili dragocene podatke za dosego kvantitativne definicije tega mejnega stanja in ustrezne varnosti tudi po eksperimentalni poti. Takšne analize, dane kot izkušnja v široko uporabo, so največja dragoce­ nost v konfrontaciji sposobnosti predvidevanja ob­ našanja konstrukcij z izkušnjo v življenju kon­ strukcij . UDC 624,93:624.046.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 4, PP. 106—108 M. Marinček: SAFETY OF STRUCTURES For the rational estimation of the safety of struc­ tures regarding limit states of serviceability and the ultimate limit state the theory of elasticity itself is not sufficient. Only the inelastic theory (elasto-plastic theory), which is able, with the help of modem com­ puters, to simulate the real global behaviour of the structure, represented by the characteristical load- displacement diagram, enables the appropriate base for the determination of both limit states. Thereby the eventual influence of local fractures has to be considered simultaneously. The deterministic aspect of simulated calculation has to be supplemented by the systematic collection of statistical data for the probabilistic treatment of the safety of structures re­ lating loading a)nd limit states. Konstrukcija visokoregalnih skladišč UDK 725.35 (Nadaljevanje) UNIV. DOC. B LAŽ VOGELNIK, DIPL. ING. ARH Omenili smo, da dosežemo največjo gospodar­ nost takrat, kadar vključimo konstrukcijo regalov kot nosilno konstrukcijo ovojne lupine (strehe in fasadnih ploskev). Visokoregalna skladišča dosega­ jo danes velike višine— tudi 30 m in več. Regali mo­ rajo biti torej zasnovani in dimenzionirani tako, da prenesejo poleg maksimalne vertikalne obtežbe, ki nastopi takrat, kadar so vsi regali maksimalno obremenjeni, še lastno in koristno obtežbo strešne in lastno težo fasadne konstrukcije — na eni strani — in neugodno maksimalno vertikalno obremeni­ tev samo enostransko obremenjenih regalov — vključno ustrezno maksimalno horizontalno silo v smeri x ali y — na drugi strani. Kako se obnaša visokoregalno skladišče pri po­ tresni obremenitvi, avtor članka ni zasledil v no­ beni literaturi.* Vprašljivo je, če lahko apliciramo naše predpise o potresnovarnem grajenju na kon­ strukcije visokoregalnih skladišč. Palete, ki ležijo v regalih običajno samo na dveh horizontalnih je- * Evropejci problema o potresni varnosti niso obJ ravnavali. Kako daleč so obravnavali v tem smislu vi- sokoregalna skladišča Američani in Japonci, avtorju ni poznano. Sk. 7: A vtom atičn i transport blaga klenih profilih, ki sta postavljena normalno na os koridorjev in delujeta kot gladki tirnici, se bodo po prvih sunkih zapeljale v globino ter tako na eni strani konstrukcijo zgoraj razbremenile — na drugi strani pa konstrukcijo pri padanju spodaj zopet dodatno obremenile. Pri avtomatskih visokoregal- nih skladiščih je potres »manj nevaren«, vendar so lahko tudi v avtomatskih visokoregalnih skladi­ ščih prisotni ljudje pri pregledovanju paletnih na­ kladalcev in pri servisu transportnih sredstev — (v sami zgradbi) — ali pa so prisotni ljudje okrog zgradbe skladišča, posebno še takrat, kadar je skla- dišče sestavni del večjega kompleksa dvoran. Pri mehaniziranih skladiščih, kjer upravljajo paletne nakladalce ljudje, pa tako ali tako ostane odprt problem, kako jih zaščititi ob eventualni katastrofi. Ker bodo v bližnji prihodnosti tudi pri nas za­ čela rasti visoka in zelo visoka visokoregalna skla­ dišča, avtor članka meni, da bi morali čimpreje pri­ lagoditi naše predpise takim gradnjam. Pri prire­ janju predpisov za potresnovarno grajenje visoko- regalnih skladišč bo verjetno lahko koristno slu­ žila kot osnova — modelna preiskava visokoregal- nega skladišča. Seveda nam ostaja tukaj še druga pot — in sicer ta, da razvijemo taka visokoregalna skladišča, kjer bo možna aretacija posameznih pa­ let (skupaj s tvorom). To pa bi prineslo nove prob­ leme, ki bi bili specifični za nas, saj v zapadni Ev­ ropi, od koder bomo verjetno vsaj na začetku pri­ siljeni uvažati transportne naprave — nimajo prob­ lemov s potresom. Pri izračunu konstrukcije visokoregalnega skladišča moramo upoštevati kriterij stabilnosti konstrukcije in kriterij dopustnih deformacij. Iz­ račun po prvem kriteriju nam daje potrebno var­ nost konstrukcije, izračun po drugem kriteriju pa nam daje izkustvo za nemoteno delovanje trans­ portnih naprav, ki ne prenesejo velikih deformacij. Tolerance — tj. dopustne deformacije, nam vedno predpiše producent transportnih naprav. Tolerance so zelo majhne, zato se zahteva relativno precizna izvedba. Kot osnovni material za gradnjo visokoregal- nih skladišč uporabljamo danes jeklo ali armirani beton, ali pa kombinacijo armiranega betona in jeklenih profilov. JEKLENA VISOKOREGALNA SKLADIŠČA Jeklena visokoregalna skladišča postavljamo navadno na močno armirano betonsko ploščo, ki nam služi kot temelj. Debelina plošče — temelja je odvisna od dimenzij in obtežbe visokoregalnega skladišča. Pri tem moramo paziti na pravilen se­ stav in zadostno debelino tampona pod ploščo (zmr­ zovanje!). Kot osnova jeklene nadgradnje nam slu­ žijo vertikalna predalčja, katerih širina je enaka ši­ rini regalov. Predalčja so običajno postavljena na razstoj 4,0 do 5,0 metrov, odvisno od modula, ki ga uporabimo pri načrtovanju. Normalno na os pre­ dalčja so v horizontalni ravnini priviti vzdolžni jekleni pofili, ki nosijo iz pločevine izoblikovano dno. Vertikalna razdalja med vzdolžnimi profili je odvisna od maksimalne višine naložene palete, s tem, da je pri tem vkalkulirana višina, ki je potreb­ na za dvig— oziroma spust palete— plus toleranca. Zavetrovanje konstrukcije Ravnina vertikalnih predalčij leži normalno na vzdolžno os regalov. Zavetrovanje v prečni smeri zgradbe torej dosežemo z vertikalnimi predalčji, ki so obenem osnova regalom in prenašajo tudi vso vertikalno obtežbo regalov. Ker v nogah vertikalnih predalčij nastopajo pri neugodni obremenitvi na eni ali drugi strani natezne reakcije, sidramo pre­ dalčja v temeljno ploščo. Za visokoregalna skladi­ šča, kjer višina regalov ne presega 15,00 metrov, bomo dosegli gospodarne rezultate s sidranjem z »LIEBIG« varnostnimi mozniki. Na ta način odpa­ de klasično sidranje v odprtine s sidrnim profi­ lom, kar zahteva več opaženja, več dela— in otež- koča hiter potek montaže vertikalnih predalčij. Za­ vetrovanje v vzdolžni smeri regalov (in običajno tudi skladišča) dosežemo z andrejevimi križi, ki pa so zaradi nemotenega poteka skladiščenja lahko nameščeni samo na hrbtni strani regalov. Tako imamo zavetrovane samo tri stranice (od štirih) re­ galov, kar pomeni, da nastopi pri horizontalni sili, ki prijemlje v težišču skladiščene palete (s tem več ali manj tudi v težišču tlorisa regala) — npr. pri potresu — moment, ki pa se prenaša preko— v svoji ravnini zelo togih pločevinastih plošč, ki tvorijo dno regalov— na prečna predalčja. Pri krajših visokoregalnih skladiščih bomo včasih dobili boljše rezultate pri prečnem zavetro- vanju tako, da horizontalno silo preko strešne ploskve prenesemo na čelne stene skladišča. Material, ki ga uporabljamo za jeklena visoko­ regalna skladišča so pretežno hladno valjani profi­ li. Za strešno konstrukcijo in za fasado lahko upo­ rabimo lahko pocinkano — ali pa s plastiko pre­ vlečeno trapezno pločevino, ali pa plošče iz lah­ kega betona (siporeks). Če bi hoteli zaščititi jeklene profile proti ko­ roziji z barvo, bi bilo vzdrževanje regalov zelo dra­ go in izredno težavno, zato je priporočljivo, da vse metalne dele pocinkamo. Kadar je potrebno, da je R! J ' Rr Rjp! Skica 8 skladišče toplotno izolirano — in sama ovojna lu­ pina (streha in fasada) ne nudi zadostne izolacije, uporabljamo za izolacijsko oblogo plošče iz poli- ovretana, stiropora ali raznih drugih izolacijskih materialov. Slabe strani jeklenih visokoregalnih skladišč: jeklena visokoregalna skladišča običajno niso ognjavarna. Ce bi hoteli doseči zadostno ognjavar- nost, bi se konstrukcija izredno podražila in ne bi bila več konkurenčna. Tudi pri lokaliziranju even­ tualnega požara v jeklenih skladiščih ne dosežemo zadovoljivih rezultatov. Prvič nam dosti zaprta dna regalov onemogočajo zadostni vlek v vertikalni smeri (glej poglavje o ognjavarnosti), drugič pa nam eventualne pregrade ne nudijo zadostne za­ ščite v horizontalni smeri. Jeklena regalna skladi­ šča so zaradi vertikalnih stojk v vzdolžni smeri omejeno fleksibilna. Dobre strani visokoregalnih skladišč: hitra montaža, zato tudi zelo kratek rok izgradnje. V za­ hodnih državah je jeklena konstrukcija ca. 10 °/o cenejša od betonske (absolutno še cenejša, če upo­ števamo krajši čas izgradnje). Betonska visokoregalna skladišča Redko gradimo popolnoma betonska regalna skladišča. Največkrat uporabljamo kombinacijo ar­ miranega betona in jeklenih probilov. Armirani be­ ton uporabljamo kot prmarno nosilno konstrukcijo, jeklene profile pa uporabimo za konstrukcijo, ki služi kot nosilec palet. Celotno isladišče razdelmo v vzdolžni smeri na 20,0— 30,0 m dolge — s dilatacij- sko fugo. ločene dele. Kot funndament nam pri zelo visokih skladiščih služi 40— 60 cm debela armirano­ betonska plošča. (Treba je paziti na mejo zmrzo­ vanja!) V vzdolžni smeri zgradbe so na talno ploščo postavljene armiranobetonske tanke stene— po po­ trebi ojačene z razširitvami. Betonske stene imajo na začetku oziroma na koncu vsakega samostojnega dela zgradbe (ob dilatacij skih fugah) prečne stene, ki segajo samo v območje regalov (koridor za po­ mikanje paletnega nakladalca ostane odprt). Kot strešno konstrukcijo uporabljamo največkrat pred- fabricirane elemente, ki so položeni normalno na vzdolžne nosilne stene. Z zavetrovanjem zgradbe v vzdolžni smeri nimamo nevšečnosti, saj so dolge železobetonske stene izredno toga konstrukcija, preko katere se lahko prenesejo vse vertikalne in horizontalne sile na temelje oz. na temeljna tla. V prečni smeri dosežemo zavetrovanje preko prečnih sten, ki so postavljene na krajeh vzdolžnih sten. Horizontalne sile se prenesejo preko v svoji ravni­ ni izredno toge strešne plošče — (pri montažni strešni plošči je treba paziti na zadostno povezavo posameznih predfabriciranih elementov) — na prečne stene. Pri takih ca. 15,0 cm debelih stenah je pri visokih stenah problematična uklonska var­ nost sten (glej posebno poglavje). Vzdolžne stene nam služijo kot nosilec rega­ lov. Največkrat izberemo konzolno varianto rega­ lov, ker s tem dosežemo maksimalno fleksibilnost regalne konstrukcije v vzdolžni smeri. V beton­ sko steno— ali pri stenah z ojačitvami— v ojačeni del stene — nadomestimo v ertikalni smeri na pri­ merne razstoje po dva jeklena profila za sidranje*, ki sta vbetonirana in sidrana v armiranobetonsko konstrukcijo. V profile za sidranje pričvrstimo jek­ lene konzole, ki so oblikovani v obliki črke L. Preko jeklenih konzolnih profilov tečeta v vzdolž­ ni smeri dva »U« profila s prečnimi ojačitvami, na katere se polagajo palete. S tako izbrano konstruk­ cijo dosežemo tudi vertikalno fleksibilnost skladi­ šča, s tem, da po potrebi premontiramo konzolne profile na druge višine. Vertikalna teža palet se prenaša preko konzolnih profilov s trenjem na pro­ file za sidranje. Moment, ki nastane zaradi eks­ centričnosti, se prenaša preko konzolnega »L« pro­ fila v obliki natezne in tlačne sile prav tako na profile za sidranje. Seveda obstaja možnost, da na­ mesto vbetoniranih dragih profilov za sidranje (so pocinkani) uporabimo cenejšo varianto sidranja konzolnih »L« profilov s tem, da jih sidramo z dol­ gimi svorniki skozi steno in privijemo z matico na drugem kraju stene. Taka rešitev pa nam poruši odlično ognjavarnost, ki smo jo dosegli z betonsko steno, zato taka alternativa ni priporočljiva— in je včasih povsem nedopustna. Če zanemarimo vzdolž­ no fleksibilnost, dosežemo gospodarne rezultate z rešitvijo, pri kateri vlečemo prečne stene vsakih 4,0 do 5,0 metrov po celi dolžini zgradbe. V tem primeru lahko vzdolžne profile, ki služijo kot osno­ va paletam, pričvrstimo neposredno na prečne ste­ ne. Vertikalno fleksibilnost bomo dosegli tudi pri tej varianti s tem, da vbetoniramo vertikalne pro­ file za sidranje. Betonsko visokoregalno skladišče lahko beto­ niramo na mestu ali pa izberemo montažno kon­ strukcijo iz predfabriciranih elementov. Pri betoni­ ranju na mestu bomo dosegli dober rezultat z vlečenim opažem, kjer betoniramo vse stene neke­ ga dela skladišča (od fuge do fuge) naenkrat. Pri dobri organizaciji dosežemo na ta način povprečno hitrost betoniranja 2,5 do 3,0 metre v 24 urah. Pri montažnem sistemu bomo dosegli dobre rezultate z predfabriciranimi elementi, ki jih povežemo s prednapetimi kabli. Slabe strani železobetonskih visokoregalnih skladišč: pri eventualni spremembi tehnološkega procesa podjetja, kjer je potrebno visokoregalno skladišče prestaviti, je pri železobetonski konstruk­ ciji taka rešitev nemogoča. Problem stabilnosti konstrukcije Pri zelo vitkih konstrukcijah (npr. železobe- tonska 30 m visoka tanka stena) nastopi problem stabilnosti konstrukcije. Pri dimenzioniranju tla­ čenih elementov z majhno ekscentričnostjo ne bo- * Profili za sidranje — iz nemščine (Ankerschie­ nen). Sk. 9a: Prim er konstrukcije regala — tloris mo dobili z omega postopkom pri vitkostih večjih od X > 100 zadostne uklonske varnosti konstrukci­ je. Skica 10 nam kaže varnostne faktorje v odvis­ nosti od vitkosti in ekscentricitete vertikalne sile pri omega postopku. Iz diagrama je razvidno, da nam varnostni faktor pri X = 100 in pri ekscentri- citeti e = 3j (sila deluje na robu prereza) začne padati pod 1 kratno varnost. Izvedenih je prav go­ tovo več konstrukcij, kjer pade uklonska varnost pod 1, vendar se take konstrukcije niso porušile. Znano je, da je za porušitev potrebno opraviti največje delo (fizikalni zakon: za največjo stabil­ nost je potrebna najmanjša energija), zato narava poizkuša najti še zadnje možnosti, da ji ne bi bilo potrebno izvršiti več dela. Pri monolitno betoni­ ranih konstrukcijah tičijo te »možnosti« v včasih neupoštevani statični nedoločenosti— elastični vpe­ tosti, trenju in podobno, kar vse nam daje dolo­ čeno rezervo. Manj rezerv ali sploh nič pa imajo razne variante montažnih konstrukcij, zato je po­ trebno izbrati drugo pot za izračun vitkih kon­ strukcij. Za izračun uklonske varnosti zelo vitkih ele­ mentov bomo uporabili teorijo drugega reda, kar pomeni, da bomo pri iskanju notranjih sil upošte­ vali tudi deformacije (izklon), ki se pojavi zaradi zunanjih sil. Preiskava po teoriji II. reda je obvez­ na takrat, kadar se izkaže na podlagi obtežbe in Sk. 9b: Prim er konstrukcije regala — vertikalni prerez oblike nekega elementa, da bodo deformacije rasle tako naglo, da bo nastopila porušitev, še preden bo dosežena meja trdnosti (glej skico 11). Problem ognjavarnosti skladišča Poleg že znanih ukrepov, ki jih moramo upo­ števati pri gradnji industrijskih objektov, želi av­ tor opozoriti na nekatere posebnosti, ki so še prav posebno važne pri načrtovanju visokoregalnih skladišč. Mnogokrat tudi ,z najbolj pozornim ukre­ panjem ne moremo preprečiti, da se neko vskla- diščeno blago ne bi vnelo. Pri eventualnem vnetju blaga pa mora biti skladišče tako organizirano, da požar v najkrajšem času lokoliziramo in pogasimo. Kot prvi ukrep za lokalizacijo požara nam slu­ žijo protipožarne stene, ki so lahko nosilne ali pa samo zaščitne— predelne. Drugi ukrep so odprtine na strehi skladišča, ki so zelo gosto razporejene nad posameznimi koridorji regalov. Odprtine so pokrite običajno s plastičnimi kupolami, ki se pri požaru nad mestom požara avtomatično odpirajo, in s tem tvorijo kamin in pospešujejo vlek, s či­ mer preprečujejo razširjanje ognja v širino. Tretji ukrep so napeljave »šprinklerjev«, ki jih name­ ščamo v vsako vrsto regalov na vsakih 4,0 do 5,0 višinskih metrov. Pri visokih regalnih skladiščih so nad regali mostički za kontrolo delovanja in mazanja naprav za skladiščenje, ki pa obenem služijo tudi kot zasilna pot v primeru požara. Mo­ stički so po eni strani povezani preko odprtin v stropu s streho in dalje z zasilnimi stopnicami, po Skica 10 drugi strani pa direktno s stopnicami, ki so ob enem tudi zasilne sopnice in običajno nameščene pri vsakem koridorju regalov nekega skladišča. Zelo veliko ognjavarnost in veliko možnost lokali­ ziranja požara bomo dobili pri železobetonskih vi­ sokoregalnih skladiščih. Zelo majhna in problema­ tična pa je ognjavarnost pri jeklenih konstrukci­ jah. Omenili smo že, da je dobra izolacija jeklenih regalov predraga rešitev. Ker je pri sodobnih viso- koregalnih skladiščih konstrukcija regalov obenem tudi nosilna konstrukcija strehe in fasade, se pri požaru — čeprav smo ga uspeli lokalizirati — ni­ smo pa ga takoj uspeli pogasiti — tisti del zgradbe lahko poruši. Seveda nam delna porušitev ne ogro­ ža naravnost celotne konstrukcije, čeprav sosednji deli dobijo dodatno obremenitev, ki deluje bolj ali manj dinamično, ampak se nam z delno porušitvijo konstrukcije rušijo tudi zaščitne-ognjavarne stene — in s tem omogočijo razširitev požara. UDK 725.35 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 4, STR. 108—114 Blaž Vogelnik: VISOKA SKLADIŠČA Naša država se zelo hitro spreminja iz agrarne dežele v razvito industrijsko državo. Potrebno ja uva­ jati avtomatizacijo na vseh področjih, da bi pocenili proizvodnjo in ublažili pomanjkanje delovne sile. Po­ membno področje je prav gotovo skladiščenje indu­ strijskih izdelkov in polizdelkov, kjer je mogoče doseči znatne prihranke na delovni sili. Članek opisuje si­ stem visokoregalnih skladišč, njinov razvoj in funk­ cijo, smotrnost in načrtovanje, 'konstrukcijo, jeklena in betonska visoka skladišča, probleme stabilnosti in varnosti pred ognjem. L i t e r a t u r a 1. Dr. Rer. Nat. Timm Gudehus: Wohin mit der Kopfstation? 2. Prof. Dr. Ing. Adam Mitzel: Behälter-Bunker- Silos-Schomsteine-Fenrnsehtürme und Freileitungs­ maste. 3. Bonzel-Bub-Funk: Erläuterungen zu den Stahl­ betonbestimmungen, Band 1. 4. Prospekti firme »DEMAG« — Hagen (Westf. Zah. Nemčija). 5. DIN 1045 und zugehörige Normen. UDC 725.35 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 4, PP. 108—114 Blaž Vogelnik: HIGH-SHELF MAGAZINES Our country develops quickly from an agrarian country to the well-grown industrial country. It is necessary to introduce the automation in all fields so that the production would become cheaper and that the deficiency of labour force would be softened. An impotrand field in the werehousing of industrial pro­ ducts and semi-products where the labour force can be economized very much. The paper treats the sy­ stem of high-shelf magazinez, their development and function, expediency and planning, the construction, the high magazines of steel and of concrete, the pro­ blems of stability and of fire-safety. Izotopska metoda za določanje porazdelitve cementa in v/c faktorja pri testiranju betonarn UDK 666.97 UVOD Beton je mešanica treh komponent: cementa, mineralnega agregata in vode. Na lastnosti betona, izmed katerih je najpomembnejša tlačna trdnost (marka betona), vpliva po eni strani sestava, po drugi strani pa tehnologija priprave, transport in vgrajevanje (1). Pri projektiranju betona se vna­ prej določi vrsta in množina njegovih komponent, analiza svežega betona pa nam pove, ali je dejan­ ska sestava res enaka projektirani, kakšna je med­ sebojna porazdelitev komponent in kakšna je kon­ sistenca mešanice. Pri analizi svežega betona je najbolj problematično določanje medsebojne po­ razdelitve komponent, saj količino posameznih komponent kontroliramo pri doziranju s tehtnica­ mi, za merjenje konsistence pa obstaja več hitrih metod. Za dosedanje ugotavljanje porazdelitve ce­ menta in vode v betonu se je uporabljala metoda M. REBIC, DIPL. INŽ. — A. ZAJC, DIPL. INŽ; izpiranja na situ in sušenja, ki določa količino ce­ menta in vode v testiranih vzorcih in na podlagi teh rezultatov podaja oceno o porazdelitvi cemen­ ta in v/c faktorja (2). To metodo bomo vnaprej imenovali kar klasična. Klasična metoda je soraz­ merno nenatančna in zelo dolgotrajna. Tako traja testiranje betonarne za eno vrsto betona, ki po pred­ pisih obsega po 10 vzorcev iz treh mešanic, dva do tri dni. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti klasične metode smo pristopili k iskanju nove metode za testiranje betonarn, ki naj bi bila natančnejša in hitrejša od klasične. Pri testiranju betonarn me­ rimo porazdelitev cementa in v/c faktorja v beto­ nu, ki sta merilo homogenosti. Porazdelitev vode bomo merili z že poznano metodo upočasnitve hi­ trih nevtronov na atomih vodika vsebovane vode, dočim bomo za določanje porazdelitve cementa iz­ koristili dejstvo, da radioaktivni delci, ki so ena­ komerno porazdeljeni po volumnu sistema, prispe­ vajo k aktivnosti v neki točki iz enako velikih vo­ lumnov, ki so enako oddaljeni od te točke, isti de­ lež. Če torej dodamo preiskovanemu sistemu ustrezno število delcev radioaktivnega izotopa in izvedemo homogenizacijo, se bodo radioaktivni del­ ci prostorsko porazdelili. Stopnja homogenizacije se kaže v merjenih aktivnostih poljubnega števila enako velikih vzorcev z isto geometrijo. Čim bolj­ ša bi bila homogenizacija, tem manjšo razliko bi imeli med aktivnostmi posameznih vzorcev. V ide­ alnem primeru bi bile aktivnosti vseh izmerjenih vzorcev iste. 1. PORAZDEITEV CEMENTA V BETONU 1.1 Opis metode Porazdelitev cementa v betonu določamo iz po­ razdelitve radioaktivnih delcev z istimi mehanski­ mi lastnostmi kot cement. Da bi dobili dejanske razmere, je najbolj primerno, da izotop predhodno enakomerno zamešamo v celoten dozirani cement, kar imenujemo tudi označitev cementa. Če se tako označeni cement enakomerno porazdeli v betonu, je gotovo, da se tudi primešani izotop enakomerno porazdeli. Tako pripravljeni cement se primeša dozirni množini mineralnega agregata in vode. Pri testi­ ranju mešalcev betona se pri enih delovnih po­ gojih, to je pri nekem času mešanja, položaju lo­ patic, številu vrtljajev itd., od ene ali več meša­ nic svežega betona odvzame n enakih vzorcev in se n-a vsakem ugotavlja njegova aktivnost. Ker je bil izotop enakomerno porazdeljen v cementu, je koncentracija izotopa, ki jo detektiramo kot aktiv­ nost, proporcionalna koncentraciji cementa v istem volumnu betona. Posledica tega pa je, da so tudi vsi statistični parametri, ki popišejo porazde­ litev cementa, proporcionalni parametrom, ki po­ pišejo porazdelitev izotopa. Ker pa je koeficient variacije razmerje dveh takih količin, sta koefi­ cienta variacij cementa in izotopa v betonu iden­ tična. Pri idealni homogenizaciji bi imeli izotop ena­ komerno prostorsko porazdeljen v mešanici in bi bila aktivnost odvzetih enako velikih vzorcev ista. V resnici pa do tega idealnega primera nikoli ne pride. Po eni strani je izredno težko doseči idealno porazdelitev radioaktivnih delcev v betonu, po dru­ gi strani pa nastajajo še dodatni efekti, kot sta absorpcija in sipanje (3), ki sta še bolj izrazita v heterogenih materialih, kot je beton. Z izključitvi­ jo vpliva absorpcije in sipanja s konstantno geo­ metrijo merjenih vzorcev, je izmerjena aktivnost odvisna samo od količine prisotnega izotopa, ki je proporcionalen količini cementa. 1.2 Radioaktivni izotop Pri izbiri radioaktivnega izotopa smo morali zadostiti naslednjim zahtevam: — izotop mora biti kemijsko neaktiven v be­ tonu, — imeti čim finejšo granulacijo, — primemo razpolovno dobo, — visoko energijo zaradi velikega absorpcij­ skega koeficienta betona. Vsem tem zahtevam dobro ustreza ZnO, kjer je Zn-65 y sevalec z razpolovno dobo 245 dni in ener­ gijo 1,35 MeV ter je v betonu kemijsko neaktiven. Količino pri testiranju uporabljenega izotopa smo določili iz zahteve, da moramo imeti v prostor- ninski enoti testiranega betona čim več y izvorov, da je slučajnostna fluktuacija števila izvorov v pri­ merno majhnih volumnih zanemarljiva (4). Aktivnost k cementu primešanega izotopa mo­ ra biti po eni strani dovolj visoka, da je prešteto število impulzov obremenjeno z minimalno napako zaradi statistične narave radioaktivnega razpada, po drugi strani pa dovolj nizka, da se označeni be­ ton lahko glede na predpise o delu z radioaktivnimi izotopi smatra kot neaktiven. Razlika v preštetem številu impulzov na enako velikih vzorcih je posledica statistične narave ra­ dioaktivnega razpada ter slučajnostnih fluktuacij po eni strani in neenakomerne porazdelitve seval­ cev po drugi strani. S primerno izbrano količino izotopa je vpliv slučajnostnih fluktuacij zanemar­ ljiv, z dovolj visoko aktivnostjo in primernim časom štetja pa je napaka zaradi statističnega raz­ pada dovolj majhna, da so izmerjene razlike šte­ vila impulzov na n enakih vzorcih praktično samo posledice neenakomerne porazdelitve ZnO. 1.3 Določitev najmanjše potrebne količine označenega cementa Dejanskemu stanju se najbolj približamo, če označimo, kot smo že prej omenili, celotno dozira­ no količino cementa z radioaktivnim izotopom. Ker bi imeli v praksi običajno opraviti z velikimi ko­ ličinami označenega cementa, kar bi bilo nepri­ kladno za doziranje in transport, smo s poizkusi hoteli ugotoviti, ali pridemo do istih rezultatov, če izotop enakomerno porazdelimo v manjšo količino cmenta, kot je dozirana. Da bi ugotovili, kašen najmanjši delež od do­ zirane količine cementa je treba označiti, smo nare­ dili serijo poizkusov, pri katerih se delovni pogoji betonarne niso spreminjali. Prve tri mešanice smo pripravili samo z označenim cementom, pri nadalj­ njih poizkusih pa smo delež označenega cementa v doziranem zmanjševali na 50 °/o, 25 % , 10 0°/o in 5 °/o in opazovali koeficiente variacije v odvisnosti od deleža označenega cementa. Tabela 1 podaja vrednosti koeficientov variacij za mejna primera (100 °/o in 5 °/o delež označenega cementa v dozira­ nemu). Koeficienti variacij so izračunani pri vsa­ kem primeru za tri mešanice na kolektivih 10 vzorcev. Tabela 1 100 % označen cem ent mešanica koeficient variacije 1 2,4 °/o 2 2,2 3 2,2 5 % označen cem ent m ešanica koeficient variacije 1 2,1 V o 2 2,3 3 2,2 Glede na zgornje vrednosti lahko sklepamo, da je vseeno, če je celotna dozirana množina cementa označena, ali pa je označeno samo 5 °/o od predpi­ sane doze. Zaradi enostavnejše priprave in trans­ porta smo se odločili, da bomo vsa nadaljnja testi­ ranja izvajali tako, da bomo dodajali dozirani ko­ ličini cementa 5 % označenega. 1.4 Ločljivost in napaka metode Kvadrat eksperimentalne standardne deviacije je vsota kvadratov standardne deviacije zaradi ne­ enakomernosti porazdelitve izotopa v betonu in standardne deviacije zaradi eksperimentalne napa­ ke. Z eksperimentalno napako je pogojena ločlji­ vost metode; ta je najmanjša razlika merjene ko­ ličine, ki jo metoda še zanesljivo loči. Pri izotop­ skih merjenjih homogenosti je ločljivost potemta­ kem odvisna samo od narave radioaktivnega raz­ pada. Da bi ugotovili, kakšna je ločljivost, smo pri­ pravili 13,5 kg betona, ki je prvotno vseboval 2,5 kilograma označenega cementa. Tako pripravljene­ mu vzorcu smo postopoma dodajali po 100 g oz­ načenega cementa, pri čemer smo skrbeli, da je bil v/c faktor konstanten. Na vsakem, tako pripravlje­ nem vzorcu, smo izmerili število impulzov na mi­ nuto. Prešteto število impulzov v odvisnosti od ko­ ličine označenega cementa v posameznih vzorcih smo vnesli v diagram 1. Diagram 1. Odvisnost m ed številom preštetih im pulzov v m i­ nuti in količino označenega cem enta Iz diagrama je razvidno, da se pri linearnem povečevanju količine označenega cementa, tudi šte­ vilo impulzov linearno povečuje. Vsaka izmerjena točka je obremenjena z napako l/N. 210.000 mp/min na vzorcu z 2.800 g označenega cementa, je obremenjeno z napako ± 450 imp/min. Ker je ta napaka standardna deviacija, potemtakem 100 °/o zanesljivo ločimo med seboj dva rezultata, ki se razlikujeta za 1350 imp/min ali več. Temu pa od­ govarja glede na diagram 1 15 g označenega ce­ menta, kar predstavlja za 2800 g 0,5 % . Iz zgornjega sledi, da se rezultata, dobljena na dveh vzorcih, med seboj zanesljivo razlikujeta, če se vsebnost radioaktivnega izotopa razlikuje za več kot 0,5 % . Ker pa je vsebnost izotopa proporcio­ nalna vsebnost cementa, velja ista ločljivost tudi za cement, tako da pri dozi 400 kg/m3 z našo metodo ločimo še dva vzorca, katerih doza cementa se raz­ likuje za več kot 2 kg/m3. Ker je ločljivost defini­ rana s trikratno standardno deviacijo, je koeficient variacije, ki predstavlja relativno napako določitve cementa, 0,15 % . 2. PORAZDELITEV v/c FAKTORJA V BETONU 2.1 Opis metode Vodocementni faktor je razmerje med množi­ no vode in cementa v istem volumnu svežega beto­ na. Pri znani vsebnosti cementa je torej treba do­ ločiti še množino vode v istem vzorcu. Znano je, da so posledica jedrskih reakcij v po­ sebej pripravljenih izvorih (Ra-Be, Am-Be, itd.) vi­ soko energetski hitri nevtroni, ki se pri prehodu skozi snov upočasnijo zaradi elastičnosti trkov z jedri atomov. Od vseh atomov, ki lahko upočasnijo hitre nevtrone, je v betonu prisoten praktično samo vodik, ki ima tudi največji efekt upočasnitve. Tako upočasnjeni nevtroni se detektiraj o z nevtronskim detektorjem in jih je tem več, čim več je vodika v preizkušancu. V svežem betonu se vodik nehaja samo v ob­ liki vode, ki smo jo betonu primešali, ker lahko morebitno vezano vodo v agregatu praktično zane­ marimo. Meritve količine cementa in vode moramo izvesti na istih vzorcih, ki ne smejo biti preveliki zaradi absorpcije y žarkov v vzorcu po eni strani in razpoložljive količine betona pri enkratnem meša­ nju po drugi strani. Ker pa je uporabljena aparatu­ ra namenjena merjenju vlage na velikih vzorcih, naši pa so manjši, smo morali določiti novo umeril- no premico. 2.2 Določitev umerilne premice in napaka Termični nevtroni, ki so produkt trkov hitrih nevtronov z jedri vodika, se na atomih betona ref- lektirajo in nekateri od njih pridejo v nevtronski detektor ter se registrirajo kot impulzi. Število re­ gistriranih impulzov je tem večje, čim več je v Diagram 2: Odvisnost med številom preštetih im pulzov na m inuto in količino vode v vzorcu. merjencu prisotnih vodikovih atomov, tako da je število registriranih impulzov proporcionalno vseb­ nosti vode. Umerilno premico za naše namene smo določili tako, da smo pripravili več vzorcev zahtevane ve­ likosti in geometrije z različnimi znanimi vlažnost­ mi in za vsako odčitali ustrezno število impulzov. Diagram 2 nam podaja iskano odvisnost med šte­ vilom impulzov in odgovarjajočo količino vode v vzorcu. Pri določanju vsebnosti vode z uporabljeno aparaturo je relativna napaka 1 °/o pri enominut­ nem štetju. S podaljšanjem časa štetja na 4 minu­ te, se reltivna napaka zmanjša na 0,5 °/o. Ker je v/c faktor razmerje vsebnosti vode in cementa, je relativna napaka pri določitvi v/c fak­ torja 0,65 °/o. 3 3. EKSPERIMENTALNI DEL 3.1 Vzorec Vzorci za analizo svežega betona po izotopski metodi naj bodo takšni, da enakomerno obdajajo detektorje. Ker so ti valjaste oblike, naj bo tudi oblika vzorcev cilindrična, da bo štetje čim večje. Notranji premer vzorcev je določen s premerom detektorjev, zunanji pa z absorpcijo y žarkov v be­ tonu, ker je prispevek k preštetemu številu impul­ zov iz betona, ki je oddaljen od osi vzorca za več kot nek »mejni« radij, manjši od napake meritve. Podoben vpliv absopcje je tudi v aksialni smeri. Ker porazdelitev cementa in vodocementnega faktorja v betonu dobimo s statistično obdelavo re­ zultatov na večjem številu vzorcev, morajo biti ti vzorci identični, to je, imeti morajo isto obliko, ma­ so in volumen, kar dosežemo tako, da z isto maso pripravljenega betona polnimo merilne posode. Detektorji se vedno nahajajo v osi posod. Da bi se izognili vsem možnim vplivom okolice na meritve, smo merilne posode postavili na stojala (slika 1). 3.2 Aparature Za merjenje porazdelitve radioaktivnega izo­ topa v betonu, ki je proporcionalna porazdelitvi cementa, smo uporabili scintilacijsko sondo SZ 20/30 BJ in pogostnostni merilec LGS/C ter digital­ ni števec PS-3 (slika 2). Kot rezultate upoštevamo le prešteto število impulzov na digitalnem števcu, ker so rezultati na pogostnostnem merilcu obreme­ njeni z znatno večjo napako, kar seveda poslabša ločljivost metode. Merjenje količine vode v betonu pa smo izved­ li z merilcem vlage model P 19 (slika 3). Sl. 2. Aparatura za m erjen je vsebnosti cem enta SI. 3. Aparatura za m erjenje vsebn osti vode 3.3 Potek meritev in vrednotenje rezultatov Merilo za enakomernost porazdelitve cementa in vode v betonu sta raztrosa na podlagi meritev izračunanih doz cementa in v/c faktorjev v 30 vzorcih. Cement in voda sta v betonu enakomerno porazdeljena, če je raztros doz manjši kot 10 kg/m3 in če je raztros v/c fakorjev pod 0,03. Iz vsake od treh mešanic betona odvzamemo po 10 vzorcev, katerih velikost je dvakratna veli­ kost vzorca za meritve. S tako odvzetimi vzorci polnimo merilne posode, pri čemer pazimo, da je teža vseh vzorcev ista in da v merilni posodi ne pride do lokalnih segregacij, ki bi lahko vplivale na rezultat. S tremi merilnimi posodami izvajamo meritve tako, da na dveh vzrocih merimo istočasno količino cementa in vode, tretjo pa polnimo. Števi­ lo impulzov štejemo štirikrat po eno minuto in iz vseh štirih odčitkov določimo poprečje. Poprečja izmerjenih števil impulzov, ki se na­ našajo na vsebnost cementa, statistično obdelamo in določimo koeficient variacije, ki je razmerje med standardno deviacijo in poprečnim številom im­ pulzov. Ker pa sta koeficienta variacij za kolektiva preštetih števil impulzov in doz cementa identična, dobimo z množenjem koeficienta variacije prvega kolektiva s projektirano dozo cementa direktno standardno deviacijo porazdelitve cementa. Izmerjena števila impulzov, ki ustrezajo količinam vode, izvrednotimo z diagramom 2. Dob­ ljene količine vode v posameznih vzorcih delimo z ustreznimi dozami cementa, ki jih izračunamo tako, da množimo projektirano dozo z razmer­ jem preštetega in poprečnega števila impulzov. Iz teh razmerij dobimo z normiranjem na projekti­ rani v/c faktor dejanske v/c faktorje vzorcev, ki jih potem statistično obdelamo. DISKUSIJA Pri testiranju betonarn smo uvedli novo me­ todo za merjenje parametrov, ki določajo stopnjo homogenosti betona, to je porazdelitev cemena in v/c faktorja. Porazdelitev cementa določimo iz po­ razdelitve radioaktivnega izotopa, vode pa z upo­ časnitvijo hitrih nevtronov. Relativna napaka pri določanju raztrosa cementa znaša 0,15 %>, pri do­ ločanju raztrosa v/c faktorja pa 0,65 °/o. Na izmerjeni raztros (nlz) vplivata dejanski raztros (öd) ,ki je iskana količina, in eksperimental­ na napaka (0n): 0 i / = O d2 + Or? in dalje O g _ On2 Od? Od2 Or?Ob pogoju, da je — -—■ < 1, velja Od2 0[z Od Pri določanju raztrosa cementa in v/c faktorja po izotopski metodi je zgornji pogoj vedno izpol­ njen in sta izmerjena raztrosa enaka dejanskim. Če sedaj primerjamo našo metodo s klasično po tej plati, lahko ugotovimo glede na napaki kla­ sične metode 1 % za določanje cementa in 2 % za določanje v/c faktorja (2), da zgornji enačaj ne ve­ lja in je izmerjeni raztros večji od dejanskega. To potrjujejo tudi komparativna testiranja na več vrstah betona, kjer so bili raztrosi po klasični me­ todi praviloma večji. Čas, potreben za določitev vsebnosti cementa in vode na enem vzorcu, znaša 8 min, za določitev porazdelitve cementa in v/c faktorja pri testiranju betonarne za eno vrsto betona, ki naj obsega tri mešanice s po 10 vzorci pa ob sočasnem merjenju obeh količin 4 ure. Po klasični metodi je potrebno za isto testiranje 2 do 3 dni. Iz zgornjega je razvidno, da izotopska metoda zaradi svoje hitrosti in natančnosti lahko nadome­ sti klasično pri testiranju betonarn, saj da v znat­ no krajšem času natančnejše rezultate. Avtorja se zahvaljujeta Svetu raziskovalcev ZRMK, ki je finančno omogočil razvoj opisane me­ tode, in ing. T. Gečevu za koristne nasvete in di­ skusije. L i t e r a t u r a 1. Marcel ja, V., Beton i komponente, Tehnička knjiga, Zagreb 1970, 2. Informacije ZRMK, 5, 1960, UDK 666.97 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974(23) ST. 4, STR. 114—119 M. Rebič — A. Zajc: IZOTOPSKA METODA ZA DOLOČANJE PORAZDELITVE CEMENTA IN v\k FAKTORJA PRI TESTIRANJU BETONARN Pri testiranju betonarn smo uvedli novo metodo za določanje porazdelitve cementa in v/c faktorja v beto­ nu. Porazdelitev cementa določamo iz porazdelitve ra­ dioaktivnega izotopa, porazdelitev cementa pa z upo­ časnitvijo hitrih nevtronov. Poslovno združenje IMOS Zaradi pomanjkanja surovin in zaradi klasič­ nega načina gradnje stanovanj je v letu 1964 po­ stalo občutno pomanjkanje racionalno grajenih stanovanj in določena stagnacija pri stanovanjski gradnji. Zaradi ‘tega so se nekateri dejavniki, ki so se tedaj ukvarjali s stanovanjsko izgradnjo, lo­ tili razglabljanja, kaj bi bilo treba storiti, da bi lahko uspešneje pričeli z racionalno gradnjo sta­ novanj in cenen tip individualne montažne hiše. Ti napori so se začeli realizirati v konkretnih de­ janjih: na podlagi tesnejšega sodelovanja med partnerji, predvidene delitve dela, koncentracije, razvoja tehnologije itd., se je izoblikovala ideja o posebni organizaciji, ki bi lahko uresničila vse te cilje. Ta organizacija naj bi bila neke vrste po­ slovno združenje, ki bi povezovalo vse pomemb­ nejše dejavnike pri gradnji, ne le stanovanj in hiš, temveč tudi pri gradnji drugih industrijsko gra­ jenih objektov. Tako je prišlo do ustanovitve po­ slovnega združenja IMOS, formalno pravno pa je bil IMOS ustanovljen 26. 2. 1964 s podpisom po­ godbe o združevanju in z registracijo pogodbe pri pristojnem sodišču. Prva prizadevanja tega združenja so bila us­ merjena v izgradnjo stanovanjskih blokov, stolp­ nic in stolpičev na večjih področjih, pa tudi orga­ nizacija in izgradnja serije montažnih stanovanj ter hiš. Prva leta delovanja IMOS, ki so ga sestavljali: — KLI Logatec — Zavod za raziskavo materiala in konstruk­ cij, Ljubljana 3. French, A. P., Principles of Modern Physics, J. Wiley, New York, London 1958, 4. Hill, T. L., Introduction to Statitical Thermody­ namics, Addison-Wesley Publishing Company Inc, Massachusetts, London 1960. UDC 666.97 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974(23) NR. 4, PP. 114—119 M. Rebič •— A. Zajc: ISOTOPIC METHOD OF DETERMINING CEMENT/WATER RATIO DISTRIBUTION A new method of determining cement and water/ cement ratio distribution for concrete nas been intro­ duced, to be used when testing concrete batching and mixing plants. The distribution of cement is determi­ ned from the distribution of a radioactive isotope, and distribution of water by means of the thermalization of fast neutrons. — Ljubljanske opekarne — Lesni kombinat, Ljubljana — Ljubljanski urbanistični zavod — LIKO Vrhnika —• Slikoplesk-Termopleks, Ljubljana — IMP Ljubljana — Jelovica, Škofja Loka — SGP Tehnograd, Ljubljana — SGP Grosuplje niso bila najlažja, saj je prišlo med drugim leta 1965 tudi do stanovanjske reforme in s tem tudi do sprememb v financiranju stanovanjske gradnje, kar je vplivalo na realizacijo ciljev stanovanjske graditve v programu IMOS. Sele od leta 1967 je bilo omogočeno intenziv­ nejše izvajanje programa stanovanjske gradnje, saj je po letu 1969 IMOS prerasel v enega največ­ jih graditeljev stanovanj v SR Sloveniji. Hkrati pa je IMOS pričel uvajati novejši si­ stem tudi pri gradnji industrijsko poslovnih hiš, šol in drugih objektov, kar je brez dvoma prispe­ valo k njegovi intenzivnejši rasti in k utrjevanju medsebojnih stikov, pa tudi k bolj naprednim in­ tegracijskim oblikam. Razvojno delo, kakor tudi druge oblike delo­ vanja, ki so nujno potrebne za racionalnejšo gra­ ditev, je dobivalo vedno več podpore in to ne le pri združenju, pač pa so podporo dajala tudi pod­ jetja — članice IMOS. Združenje IMOS je od svoje ustanovitve — ne glede na težave — prehodilo pot, ki danes pri­ naša nenehen razvoj tehnoloških rešitev, kar se - 10 let ne nazadnje kaže tudi pri utrjevanju samouprav­ nih odnosov zaradi vpliva neposrednih proizvajal­ cev, ki je iz leta v leto večji, ob istočasno trdnejši ekonomski in tehnični povezavi med članicami IMOS. V prvih letih svojega obstoja je IMOS razvi­ jal predvsem industrijsko grajena stanovanja in hiše, kar ustreza tudi imenu, saj IMOS (industrij­ ska montaža stavb) pomeni opis takšne usmeritve. Med prvimi najpomembnejšimi akcijami je bil brez dvoma projekt industrijsko grajenih montaž­ nih hiš (Murgle), ki je vključeval tehnologijo Je­ lovice in vključil določene elemente tehnologije Lesnega kombinata Ljubljana, IMOS, Ljublja­ na, SGP Grosuplje in SGP Tehnograd ter po­ sebej organizirano razvojno projektantsko sku­ pino. V tistem času je bilo zgrajenih več kot 250 stanovanjskih hiš v naselju Murgle, istočasno pa so tudi na drugih kompleksih zrasle prav tako ve­ like serije teh stanovanjskih hiš. Prav na tej podlagi se tudi danes razvija si­ stem podobnih montažnih hiš, ki še vedno pred­ stavljajo upoštevanja vreden element za reševanje pereče stanovanjske problematike, še zlasti zaradi relativno nizkih cen objektov. Vzporedna usmeritev IMOS v prvem obdobju delovanja pa je dosegla v tehnološkem pomenu prav tako velik napredek, saj so tačas pričeli in­ tenzivno uporabljati prefabrikacijo stropno sten­ skih opečnih elementov. Izdelali so tudi študijo o kompletni industrijsko grajeni opečni stavbi in na tej podlagi je bilo zgrajeno še več stanovanjskih objektov, ki so v tistem času pomenili nedvomno velik uspeh. V letih 1968/69 so pričeli pri IMOS postopoma uvajati pri industrijskih gradnjah si­ stem montažno krovnih in nosilnih konstrukcij. Drugo obdobje obstoja IMOS je po svoji kre­ ativnosti, organizacijskih spremembah in predvsem zaradi utrditve medsebojnih odnosov še pomemb­ nejše od prve polovice prehojene poti. Tako je bila v zadnjih letih dokončno opredeljena organizacija, ki jo je omogočil kvaliteten nastop na tržišču, pa tudi zaradi vpeljave še boljšega in naprednejšega tehnološkega sistema. Danes nastopa IMOS pri gradnji (še posebej pri stanovanjski gradnji) s tehnologijo, ki omogoča brez dvoma naprednejšo in racionalnejšo graditev. To je dejstvo, ki v celoti opravičuje ustanovitev leta 1964, v širšem družbenopolitičnem pomenu pa. potrjuje, da je bila zastavljena koncepcija pravil­ na. IMOS je prva organizacija v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji, ki je pričela z gradnjo vzorne stano­ vanjske soseske, ki skoraj v celoti ustreza današ­ njim potrebam. Pri tem je pomembno tudi to, da je IMOS lahko ponudil nižjo ceno in razgrnil ce­ lotno kalkulacijo, ki pa ne more in tudi ne sme biti nikakršna tajnost. V času obstoja ob vseh naporih za razvoj in napredek tehnologije in organizacije ni manjkalo ovir in težav. Tako je v obdobju utrjevanja zdru­ ženja nekaj članov izstopilo iz poslovnega združe­ nja. Vzroki so bili različni, včasih je bila to pre­ majhna pripravljenost za sodelovanje. Tudi uskla­ jevanje tehnoloških rešitev, uvajanje enotne teh­ nologije, tipizacija in podobno je povzročalo težave pri razvoju IMOS. Podobne težave so bile s finan­ ciranjem in zagotovitvijo kontinuirane gradnje. Kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da je vse to vplivalo le na utrditev IMOS, saj so bili doseže­ ni pomembni rezultati, usklajenost medsebojnih odnosov ter sodelovanje pa je več kot uspešno. 2e vrsto let sestavljajo IMOS naslednje organizacije: — Slikoplesk-Termopleks, Ljubljana — IMP, Ljubljana — Jelovica, Škofja Loka — SGP Grosuplje — SGP Tehnik, Škofja Loka — SGP Konstruktor, Maribor — SGP Stavbenik, Koper — SGP Vegrad, Velenje — SGP Kraški zidar, Sežana — SGP Pionir, Novo mesto V vsaki od teh organizacij čutijo, da ravno združenje ustvarja korist za vsakega delavca v teh podjetjih. Se posebej se je to pokazalo v zadnjem letu, ko je bila organizirana cela vrsta temeljnih organizacij zduženega dela in gredo h koncu pri­ prave za prehod v višjo obliko integracije. V vrsti uspehov IMOS na domačem in na tu­ jem tržišču je treba omeniti izgradnjo stanovanj­ skih naselij v Murgiah, B-S7 na Ježici, Stepanjsko naselje, izgradnjo posameznih stanovanjskih objek­ tov na Julinem brdu v Beogradu, izgradnjo večjih hotelskih objektov, kot na primer Solaris v Šibe­ niku, Rabac, vrsto trgovskih in industrijskih ob­ jektov (na primer Nama v Velenju ter Kočevju) in tudi izgradnja objektov v inozemstvu. Vse to priča o uspešnem poslovanju IMOS v tem obdobju. Izgradnja stanovanjskega kompleksa v Bonnu (630 stanovanj in 250 garaž), sodelovanje pri izgradnji olimpijskega mesta v Miinchnu, cela vrsta šol in poslovnih objektov v Avstriji in v Nemčiji, še po­ sebej pa je treba! omeniti izgradnjo velikega hote­ la v Zakopanih na Poljskem. V razvojnem prikazu IMOS pa je treba ome­ niti tudi krepitev samoupravnih odnosov, saj so že leta 1969 sklenili statusno pogodbo, ki je takrat v nekem smislu pomenila delavcem to, kar je danes realizirana ustanovitev temeljnih organizacij zdru­ ženega dela. Ustanavljanje TOZD v IMOS ne pov­ zroča nobenih težav, temveč celo omogoča prehod na višjo obliko integracije, o kateri razpravljajo delavci v vseh TOZD. Tehnološki napori članov IMOS so danes usmerjeni k enotnejšemu in bolj racionalnemu pri­ stopu h gradnji ter nabavi enotne mehanizacije, to bo skratka realizacija vsega tistega, kar lahko naj­ več koristi vsakemu posameznemu delavcu in druž­ bi kot celoti. Glede na vse to lahko pričakujemo še nadalje enako uspešen razvoj IMOS doma in v tujini. iz naših holehtivov OB OSNUTKU PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA GIP GRADIS Med poglavitne poslovne cilje, ki jih moramo v prihodnjih letih uresničiti, spada brez dvoma moder­ nizacija produkcijskih sredstev, tehnologije in organi­ zacije, formiranje lastnih obratnih sredstev in najetje dolgoročnih kreditov do leta 1975 v višini povprečnih zalog. V prvi program spada tudi industrializacija gra­ denj, tipizacija gradbenih elementov, kooperacija spe­ cializiranih podjetij v okviru poslovnih združenj. V integracijskih procesih pa bomo skušali doseči naj­ primernejše oblike združevanja bodisi za razširjanje ali dopolnitev proizvodnje. Za nadaljnjo rast proizvodnje bo treba še izbolj­ šati kadrovsko strukturo, posvetiti več pozornosti in sredstev (najmanj 20 °/o vlaganj) v razvoj no-raziskoval­ no delo ter optimalno izkoriščati kapacitete vseh TOZD podjetja. Seveda pa je to le del nalog, ki jih vsebuje perspektivni program podjetja. Osnutek programa je v razpravi. Za uresničitev programa bo potrebno spremeniti tudi miselnost vseh kadrov, da se bomo zavedali pomena dolgoročnega na­ črtovanja in tako dosegli usklajevanje vseh dejanj v boju za večje učinke s sredstvi, s katerimi razpolaga­ mo. VRTEC OB RESLJEVI CESTI LEPO NAPREDUJE Poleg pedagoške gimnazije v Ljubljani že raste lepa nova zgradba, ki bo pravzaprav iz dveh »kosov«: en del objekta bo otroški vrtec »Ane Ziherl«, katerega investitor je Temeljna izobraževalna skupnost, drugi del pa bo stavba za potrebe kulturnih in socialnih de­ javnosti (investitor je GIP Gradis). Celoten objekt zavzema 2916 m2 tlorisne površine, dve tretjini le-te sta pozidani, ostalo pa je namenjeno za ploščad pred objektom. Tisti del, kjer bo vrtec, je 4-etažen in se terasasto dviga. V kleti je telovadnica in bazen. Prav gotovo je ta zadnji najbolj zanimiv, saj bo edini v Jugoslaviji, ki bo imel hidravlični dvižni pod. Tako se bodo v njem lahko kopali otroci vseh starosti, saj jim bodo nivo vode z dvigom dna pač pri­ memo priredili. V kletnih prostorih bodo še kuhinja, pralnica in ostali pomožni prostori. V pritličju, prvem in drugem nadstropju gradijo igralnice, ki jih bo 2'4, v njih pa bo prostora za 400 otrok. Vsaka igralnica ima še nepokrito teraso. Drugi del objekta je 7-etažen. V kleti bodo arhivski prostori, v pritličju dva poslovna lokala, v ostalih etažah pa pisarniški prostori. Investicijska vrednost vrtca (brez notranje opreme in ureditve zelenic in nasadov) je približno 15 milijo­ nov din. Z deli so začeli 10. julija 1973. Vendar je delo na objektu prezahtevno, da bi ga končali v enem letu, še posebno zato, ker objekta niso mogli spraviti pod streho pred zimo1. Nekoliko so v zamudi tudi zaradi ne- dostavljenih projektov in jesenske redukcije toka. Drugi del objekta, ki ima skupaj 65 pisarniških pro-’ štorov, bo končan do dneva republike, dela na njem tečejo po planu. Njegova investicijska vrednost je 18 milijonov dinarjev. »NAMA« TUDI V SLOVENJ GRADCU Začeli smo v novembru lani. Delo teče kontinuira­ no. Ker mora biti objekt gotov do 25. avgusta, nam to ne bo težko, če seveda ne pride do nepredvidenih te­ žav. Konstrukcijsko bo objekt armiranobetonski skelet v velikosti 46,25 X 18,70 m. V spodnjih prostorih bo klet s skladišči, nad kletjo pa še tri etaže s prodajnimi pro­ stori in pisarnami. Ob kletnih prostorih bo urejeno tudi parkirišče, na vrhu objekta pa terasa* ki bo za­ nimiva razgledna točka. Ker bo objekt v križišču, so morali napraviti na teh straneh oporne zidove. V zgor­ njih etažah, kjer bodo prodajni prostori, bodo le-ti v večji meri zastekleni. V zvezi z izdelavo fasade pa še ni določeno, kakšna bo. Projektant tega objekta je nam­ reč že večkrat spremenil načrte. Kljub temu mislijo, da bo vse v redu in bo objekt po predračunskih vred­ nostih 5,4 mio za gradbena in 3,4 mio za obrtniška dela gotov do predvidenega roka. PODHODNI SISTEM NA AJDOVŠČINI Iz istega vira, tj. Gradisov vestnik št. 191 povze­ mamo tudi naslednje informacije: »Se lani smo se pritoževali, da Gradisa sploh ni videti v našem glav­ nem mestu, no, sedaj pa je že malo boljše. Delamo vr­ tec ob Resljevi cesti, bazen na Ježici, nadzidali smo »Slon« in sedaj smo polno angažirani prav v centru Ljubljane, v Dalmatinovi ulici. V Dalmatinovi ulici je gradbeni enota Ljubljana zgradila toplovodne kinete v dolžini 300 m. Dela so končali do novega leta, če­ prav so naleteli pri gradnji na marsikateri problemi prečkati so morali več kot 30 različnih instalacij, ki so bile pod cestiščem, preko Miklošičeve ceste so zgradili poseben most, ker niso smeli zapreti dvosmernega pro­ meta itd. Sedaj so pričeli graditi kolektor in kanalski zbiral­ nik v Dalmatinovi, podpisali pa so tudi pogodbo za gradnjo kanalskega zbiralnika in kolektor j a na Titovi cesti (od Slavije do križišča na Ajdovščini) in gradnjo prvegia dela podhodnega sistema na Ajdovščini. Ta zadnji obsega podhod pod Titovo cesto od Figovca do Metalke, tam pa bo tudi podzemna samopostrežna tr­ govina Mercatorja. Z delom na kanalskem zbiralniku bi morali kon­ čati do prvega maja. Gradnjo podhoda bodo zastavili po prvomajskih praznikih, narejen pa mora biti že do začetka letošnjega novembra. Taki so zastavljeni grad­ beni roki, vendar najbrž ne bo šlo vse tako po planu, ker investitor z zamudo predaja gradbišča,. Gradisovci menijo, da bodo sama dela1 že tako in tako težka in ta zamuda jim ni prav nič dobrodošla. 2e sedaj se; bojijo, kako bo, ko bodo začeli z odprtim izkopom čez cesto, saj bo izkop moral biti čim ožji, njegova globina pa bo 100,5 m. Vse bi, še šlo, če bi imeli stroji za izkop dovolj delovnega prostora. Na tem mestu bodo morali izvr­ šiti tudi arheološke raziskave, zato bodo naši izkopa­ vali v 4 plasteh. Poleg srednjeveške in staroveške Lubljane bodo pod cestiščem našli že dosti sedanjih komunalnih instalacij, na katere bo treba paziti. Vrednost gradbenih del je 13 mio dinarjev. Radi bi, da bi dela na tem objektu čim bolje potekala, ker bi s tem dobili tudi možnosti, da dobimo nadaljnja de­ la pri izgradnji ploščadi Borisa Kraigherja. IZ GLASILA SGP STAVBENIK KOPER Sklepi Centralnega delavskega sveta, ki so bili sprejeti na 2. seji 19. 2. t. 1. bodo odločilnega pomena za nadaljnje delo tega naj večjega gradbenega kolek­ tiva na slovenski obali. Po uspešni javni obravnavi v TOZD je bil namreč sprejet plan realizacije za leto 1974, ki znaša 223,115.000.— dinarjev. Od tega pripada na TOZD gradbene operative obale 100 milijonov, na TOZD gradbene operative Ljubljana 75 milijonov, raz­ lika pa ostalim TOZD. Centralni delavski svet je sprejel tudi začasno or­ ganizacijo in sistematizacijo delovnih mest za delovno organizacijo SGP Stavbenik Koper kot celoto. Zaradi izčrpanja zalog in zazidave okolice je po sklepu skupščine občine Izola treba konec julija letos zapreti kamnolom v Izoli. CDS je o tem razpravljal in v celoti podprl prizadevanja za otvoritev novega kamnoloma v 15 km od Kopra oddaljeni lokaciji v Rižani. Po informaciji Geološkega zavoda Ljubljana je na raziskanem odseku nad 6 milijonov kubičnih me­ trov kvalitetnega kamna. Lokacija je tudi sicer ugodna, saj leži le 500 metrov od asfaltne ceste in elektrike, naravni izvir vode pa je v neposredni bližini. Najtežji problem pri tem bo nedvomno, kako zagotoviti finanč­ na sredstva, potrebna za odprtje kamnoloma. Ustanovna seja Konference ZKS OZD STAVBE­ NIK, katero tvorijo vsi komunisti te delovne organi­ zacije, je bila 14. 2. t. 1. Poleg obravnave in sklepa v zvezi z idejnopolitičnim izobraževanjem, je bila res temeljito in odločno obravnavana akcija za stabiliza­ cijo. Le-ta v svojem programu točno določa naloge, zadolžitve ter z vso ostrino tudi odgovornost za izved­ bo. Istega dne so komunisti »Stavbenika-« sprejeli tudi stališča glede sklenitve družbenega dogovora o stano- vanjski gradnji na obalnem področju in jih poslali obalnemu in občinskim vodstvom ZK. Menijo namreč, da je stanovanjska problematika tako občutljivo pod­ ročje družbenega dogajanja, da bi pasivnost odgovornih dejavnikov pomenila nedopustno napako1. Zato tudi upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi predlogi in pobude deležni potrebne pozornosti in da bo v naj­ krajšem času stekel postopek za sklenitev družbenega dogovora o stanovanjski graditvi na obali. SVEČAN ZAČETEK DEL NA ANKARANSKEM KRIŽIŠČU Na prvi pomladanski dan so se zbrali na otvorit­ veni slovesnosti, ki pomeni pričetek del na izvenni- vojskem priključku v ankaranskem križišču, pred­ stavniki obalnih občin, družbenopolitičnih organizacij, republiške skupnosti za ceste, ostalih forumov in pred­ stavniki izvajalcev. Naš strojnik Drago Cafuk je simbolično prerezal trak ob dostopu na gradbišču, sedel v kabino svojega hidravličnega bagra, ki ga upravlja že več let, in sim­ bolično pričel z izkopom gradbene jame za prvi objekt. V tem trenutku se je izpolnila dolgoletna težnja vsega obalnega prebivalstva za začetek modernizacije obsto­ ječe cestne povezave od mejnega bloka Škofije pa do Sečovelj. Promet na tej relaciji je posebno v turistični sezoni nemogoč. Tudi 30 do 40 tisoč vozil prevozi seda­ nje ankaransko križišče v 24 urah. Odveč je posebej pisati o zastojih v tej prometni gneči. Dela smo prevzeli v sklopu poslovnega združenja GAST, vendar je težišče del na našem podjetju. Skup­ no bodo dela, ki morajo biti končana letos do 15. no­ vembra, dosegla vsoto 30,560.000.—din. TOZD Nizke gradnje in TOZD Visoke gradnje bosta opravila vsa zemeljska dela na ca. 3 km cest v samem križišču in seveda zgornji ustroj ter več mostnih objektov, vse v vrednosti okoli 25,647.00 din. GIP GRADIS bo izvedel nadvoz v križišču v vrednosti 2,851.000 din. SGP PRI­ MORJE pa zgornje konstrukcije dveh objektov (mon­ tažni elementi) v vrednosti 2,062.000.— din. Iz tega je razvidno, da bo 5 šestin vseh gradbenih del odpadlo na SLOVENIJA CESTE in bomo morali pošteno zavi­ hati rokave na tem zahtevnem križišču. Dela bodo po­ tekala pri prometu po provizoričnih obvozih. S tem se je pričela izgradnja obalne ceste. (Povzeto iz glasila KOLEKTIV št. 64—65) P R O T E S T I R A M O Tujčeva roka zopet sega po naši zemlji. Italijanska vlada v svoji noti zatrjuje, da je področje Koprskega in Bujskega italijansko. Spet so mračnjaki stopili na plan in oživili svoje apetite, oživili so svoj pohlep po jugoslovanski zemlji. Tisoči in tisoči patriotov so prelivali svojo kri in padali za rodno grudo naših prednikov. Meja, ki nas loči od Italije, je postavljena zaradi miru, zaradi naše želje po miru, zato ker hočemo živeti v miru. Čeprav je ta meja odrezala dobršen del Slovencev od matične domovine, nismo Jugoslovani nikoli postavljali zahtev po spreminjanju meja, da ne bi povzročali žarišč na­ petosti. In če! sedaj italijanska vlada brez kakršnekoli osnove proglaša našo zemljo za svojo, potem si naj ne obeta nič dobrega. Jugoslovanski narodi so odločeni braniti vsako ped svoje zemlje strnjeno in enotno, kot so to pokazali v NOB in še velikokrat preje in pozneje. Tujega nočemo, svojega ne damo! To je naš odgo­ vor, odločen in neomajen! Delavci SGP Slovenija ceste se pridružujemo ostrim protestom delovnih ljudi po vsej Jugoslaviji in zagotavljamo, da se bomo združeni in enotni uprli vsem napadom na našo neodvisnost in ozemeljsko ne­ dotakljivost. GRADIMO POMEMBNE OBJEKTE V Ljubljani smo izvajali dela na toplovodnem omrežju na Vodovodni cesti, dalje smo dokončali dela na cestah v Kosezah, za Bežigradom v Soseski BS-7, izvedli smo zunanjo ureditev za industrijske objekte in dvorišča itd. Poleg tega so bila izvršena dela na ce­ sti Mengeš—Šinkov Turn v dolžini 2 km. Na področju Domžal izvajamo precej obsežna dela na ureditvi bo­ dočega cestnega omrežja v samem centru Domžal, za nove stanovanjske četrti v Mengšu itd. V Kočevju na­ daljujemo z izgradnjo avtobusne postaje Kočevje in z raznimi cestnimi deli na tem področju. V januarju in februarju so bila izvršena tudi dela na letališču Zadar v vrednosti: 80 milijonov SD. Prav te dni se bo pričela izgradnja ploščadi na letališču Brnik, v jeseni pa verjetno še podaljšek vzlet­ ne steze. Naše gradbišče Nizke gradnje-Portorož je izvrše­ valo razna dela na komunalnih ureditvah (vključno z asfaltnimi deli) v območju Kopra, Pirana in Izole. Asfaltna baza Kaldanija, sam kamnolom in druge naše tamkajšnje enote so v fazi pripravljanja na iz­ gradnjo večjih objektov in sicer: — povečanje ploščadi na letališču v Pulju, — izgradnja ankaranskega križišča, — izgradnja cestnega omrežja — Bernardin. Zaradi različnih težav investitorjev je sicer škoda, da se zgoraj navedeni objekti niso začeli graditi že v decembru 1973 ali v januarju letos, sedaj je vendar stanje tako, da se bodo vsi ti objekti pričeli graditi skoraj istočasno1. Tako so se dela na letališču v Pulju pričela 24. marca. Slovesna in tudi dejanska otvoritev del na ankaranskem križišču je bila 21. marca. V krat­ kem pričakujemo tudi zeleno luč za ceste na Bemar- dinu tako, da bo tudi na Primorskem letos velika aktivnost našega podjetja. Roki za vse zgoraj navedene objekte so sorazmer­ no kratki, dela so pa tehnično in organizacijsko zelo zahtevna. Vrednost vseh del na področju Istre in Pri­ morske je okoli 70 starih milijard. GRADILI BOMO V TUJINI Angažiranost našega podjetja na inozemskem tr­ žišču je dosegla največji obseg v letih 1968-70. Takrat smo bili prisotni kar na treh kontinentih: Afrika — Libija, Azija — Irak, Evropa — ZR Nem­ čija. Zaradi negativnih rezultatov smo se potem, ko smo izpolnili vse pogodbene obveznosti, umaknili iz Iraka in Libije. Za reševanje spornih vprašanj in plačil je tam še sedaj naš predstavnik. V zahodni Evropi je naše podjetje iz Ljubljane v okviru PZ »RDIŠ«. Obseg je dosegel višek v letu 1971/72, ko smo imeli tam zaposlenih 120—130 delav­ cev. Energetska kriza in z njo povezani splošni padea konjukture na gradbenem tržišču zahodne Evrope v letu 1973 je prizadel tudi našo dejavnost v ZR Nem­ čiji, tako da se je realizacija zmanjšala za več kot 30 *Vo. Prognoze za leto 1974 za ZR Nemčijo so- negotove, saj imamo sedaj koncem marca tam zaposlenih le 30 delavcev. V Luxemburgu so izgledi bistveno boljši, saj ima­ mo sklenjeni dve novi pogodbi in sicer: 1. gradnja objektov Internacionalnega sejma i . gradnja treh stanovanjskih blokov in tovarniške hale v skupnem znesku 11 milijonov din. Glede na načelno usmeritev jugoslovanskega go­ spodarstva kot celoto v še tesnejše sodelovanje z de­ želami v razvoju, bi bilo potrebno povečati tudi inten­ zivnost angažiranosti gradbeništva v teh deželah. Z namenom, da se podjetjem olajša in zavaruje pot in delo na inozemskem tržišču, je bil v Zvezni skupščini sprejet zakon o financiranju izvoznih poslov pred ne-i komercialnimi nevarnostmi. Gospodarska zbornica SRS je izdelala predlog osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. Naš delavski svet je na svojem drugem zasedanju dne 7. 1. 1974 razpravljal o naši bodoči angažiranosti v inozemstvu ter ugotovil, da podjetje trenutno nima zadostnih kapacitet za samostojno prevzemanje del na inozemskih tržiščih, zato naj se združuje z drugimi podjetji in poslovnimi združenji, predvsem pa v okvi­ ru GAST. Svojo dejavnost nameravamo prezentirati na raz­ stavah v Miinchnu, Budimpešti in Pragi, kjer prav v tem času zaseda SEV in bo razstava s tem pridobila na svojem pomenu. Za uresničitev vključevanja v mednarodno delitev dela je zainteresirano in zadolženo širše število insti­ tucij in podjetij, zato lahko pričakujemo, da bo v do­ glednem času prišlo do realizacije postavljenih ciljev, in povečane angažiranosti gradbenih podjetij na ino­ zemskih tržiščih. V V LJUTOMERU GRADIMO NOV HOTEL (Iz aprilske številke »Gradisovega vestnika«) Zaradi primerne lokacije se je investitor odločil, da kar na mestu prejšnje gostilne »Jeruzalem« v Ljuto­ meru postavi nov hotel. Hotelski objekt sestoji iz dveh traktov velikosti 40 X 14 m in 25 X 14 m. V večjem bo v kletnih prostorih štiristezno kegljišče, v pritličju re ­ s t a v ra c ija in mala dvorana, v I. in II. nadstropju pa hotelske sobe s skupaj 83 ležišči. Drugi trakt služi bolj gospodarskemu delu hotelskega objekta, saj so v njem predvidene: vinska klet, shramba jedil, pralnica in kotlovnica v kletnih prostorih, medtem ko bo v pritlič­ ju kuhinja, v ostalih dveh nadstropjih pa sobe, kate­ rih kapaciteta je že všteta v prej omenjenem številu ležišč. Konstrukcijsko je objekt armiranobetonski skelet. Predelne stene so zidane iz porolita 2 X 5 cm in vmes­ no toplotno izolacijo. Investicijska vrednost za grad­ beno obrtniška dela pa znaša 13 mio din. O problemih med gradnjo in trenutnem stanju na gradbišču pa nam je povedal šef gradbišča Pavel Britvič naslednje: »Ker so bili načrti za ta objekt izdelani pred izi­ dom novih predpisov za dimenzioniranje objektov, so morali projektanti spremeniti vso statiko. Te spremem­ be pa so povzročile še dodatne težave v zvezi s poglo­ bitvijo temeljev in fundiranjem. Načrte za posamezne faze izgradnje smo sproti dobivali, kar je otežkočalo normalno delo. Zaradi tega smo z investitorjem tudi dogovorili novi zaključni rok prvi oktober 1.1.« SE MOST GEZ GRUBERJEV PREKOP Minilo je le dobro leto dni, ko je bil zgrajen most čez Ljubljanico v Kajuhovi ulici, že se bliža zaključek del na mostu čez Gruberjev prekop. Kljub vsem težavam, ki jih imamo pri izgradnji tega mostu že od samega začetka, dela kar dobro na­ predujejo: Že začeli smo z zamudo, ker ni bilo gradbenega do­ voljenja niti vseh soglasij za gradnjo, ki smo si jih morali pridobiti sami. Tako smo se že v začetku z in­ vestitorjem — skupščino občine Ljubljana Moste-Polje dogovorili za preložitev roka izgradnje za 15. maj 1974, ki še vedno drži. Začetne težave so se nadaljevale z jesenskim deževjem, ko nam je zalilo stroj za betoni­ ranje pilotov, nato pa še z zimskim deževjem, ko nam je voda odnesla oder. Krona vseh težav pa je nesrečen padec vzdolžnega nosilca med transportom tik pred gradbiščem. Most, za katerega so napravili načrte v na­ šem biroju za projektiranje v Ljubljani, bo dolg 51 m in širok 13,60 m. Ima tri polja, to se pravi poleg opor­ nikov še dve vmesni podpori, ki sta na benoto pilotih. Podpore s pomočjo grede tvorijo okvir, ki služi za po­ laganje prednapetih vzdolžnih nosilcev. Nosilci so dol­ gi 16,50 m in težki 13,5 ton. Krajnji vzdolžni nosilci so nlavadni, nekoliko daljši (17,50 m) in težji (18 ton). Predračunska vrednost je 3.42 mio dinarjev. IN NOVO NA AVTOCESTI Vremenski pogoj i v letošnji zimi so kar ugodni. Na viaduktu, imenovanem Skedenj 1/60/24, ki/ bo eden najbolj zahtevnih na vsej trasi, smo z deli na tekočem. Trenutno delamo opornika na mariborski strani, kate­ rih višina bo 9,70 m in 13,40 m. Za opornik v ljubljan­ ski smeri pa smo končali temeljenje, Malenkostno za­ mudo pri tem oporniku gre pripisati spremembi pro­ jekta zaradi slabih nosilnih tal (preperel dolomit), za­ radi česar smo morali poglobiti temelje za 2—3 m. Geo­ loške raziskave za ta projekt so bile premalo detajlno obdelane. Geologi so nam naknadno določali kote fun- diranja, zato smo imeli v začetku 2 meseca zamude, ki pa smo jo nato med samim fundiranjem doprinesli, ta­ ko da bilo kljub temu pravočasno gotovo. Glede na ze­ lo strm teren je to še poseben uspeh. Zaradi slabih nosilnih tal na posameznih področjih smo morali na­ praviti za skoraj 100 m več pilotov. Za podporni del objekta, to je temelja in stebre ni bilo večjih zastojev razen zaradi neredne dostave ar­ mature, ki je sedaj vsa na gradbišču. Večje skrbi pa nam dela tistih 240 m viadukta, ki bo izdelan po si­ stemu konzolne gradnje. Bazni del stebra št. 7 je gotov in čaka le še na vozičke za konzolno gradnjo. Tu pa se ziačno težave. Po planu naj bi prvi lameli zabetonirali že sredi aprila, celotno konzolno konstrukcijo pa do sredine novembra. Ob sistemu konzolne gradnje mo­ ramo poudariti, da se število žic v kablih tu podvoji — od 18 nia 36 kosov 0 7. Fo betoniranju se obe si­ metrični lameli prednapenjati, tako da od baznega dela napredujemo v obe smeri hkrati za dolžino lame­ le, ki je 5 m. Skupaj bo na viaduktu zabetoniranih 43 lamel. Sicer pa smo si zadali nalogo, da bomo tudi osta­ li del viadukta z montažo prednapetih nosilcev dolžine 40 m in teže 76 ton končali do decembra, Tako naj bi nam za prihodnje leto ostala le finalizacija objekta. Na viaduktu 60—2'5 imenovan Skedenj II so bili vsi stebri s kapami gotovi že lansko leto, končati mo­ ramo le še opornik smer Maribor. Za le-tega pa mora podjetje Slovenija ceste napraviti še oporni zid in nasip. Nato sledi le še priprava za montažo nosilcev, s katero bomo začeli v juliju. Tudi na tem objektu mo­ ramo končati z montažo do konca leta, talko da bi osta­ la za prihodnje leto le finalizacija. Omeniti je še vmes­ ni most 50—41, dolžine 60 m, ki je že povsem gotov, potrebna je le še finalizacija. To pa bomo iztvedli v maju ali juniju. Na gradbišče, kjer izvajajo mostova Dramlje in Žepina, smo začetno zamudo, ko ni bilo stroja za pilotiranje, nekako anulirali. Po prvotnih pla­ nih smo res nekoliko v zamudi, toda po novih planih, kjer je otvoritev trase predvidena za september 1975, smo pa pred roki. Tako bomo na obeh objektih — 2e- pini in Dramljah v letošnjem letu končali z betonski­ mi deli. Na mostu v Žepini, kjer ravno sedaj montira-* mo prečnike pa že leto pred rokom dokončali objekt. Na objektu v Dramljah bi za prihodnje leto ostala le finalizacija. V FALI S POTAPLJAČI Ena naših naj starejših HE na Dravi je FALA. Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije — Dravske elektrarne Maribor se je odločilo za rekon­ strukcijo. Vgradili bodo tudi 8. agregat, da bi sinhro­ nizirali pretok vode te HE z ostalimi na Dravi. Vse bližnje HE imajo namreč pretok vode 450 m3/s, med­ tem, ko je pretok te HE 320 m3/s. Razliko 130 m3/s pa bodo povečali s tem agregatom. Tako kot v ostalih bo tudi tu Kaplanova turbina, ki bo povečala zmogljivost HE za 20% in sicer od sedanjih 34.7 MW na 51.5 MW. Vsa gradbena dela ob rekonstrukciji bo izvajal Gradis. S pripravljalnimi deli smo začeli januarja letos. Naj­ prej s potapljači, da bi na mestu, kjer bo stal 8. agre­ gat, očistili dno. Ravno tu se nahaja kotanja, tako da se je v njej nabralo precej gramoza. Potapljača Anton Hajdinjak in Stanko Sinj ur sta opravila že veliko dela. Na globini 17 m sta očistila že skoraj vse, ostale so le še večje skale, ki pa jih bomo dvignili z dvigalko. Po­ leg tega so nam delavci Hidromontaže pripravili pon­ tonske sestave in konstrukcijo za podvodno opažanje. V planu za letošnje leto imamo zapiranje gradbene ja­ me, izdelavo betonskega zidu in tesnjen j e. V veliki me­ ri pa bo vse odvisno od vodnega pretoka, to je odjuge v zgornjem toku Drave. Sicer pa mora biti celotna re­ konstrukcija z vgraditvijo 8. agregata končana do oktobra 1975, investicijska vrednost del pa znaša 36 mio din. PODROČNI SESTANKI GRADBENIH PODJETIJ V drugi polovici marca letos je bilo v organizaciji Biroja gradbeništva Slovenije izvedeno vseh 8 pod­ ročnih (bazenskih) sestankov gradbene operative. Po­ sebej sta bili obravnavani angažiranost in problemati­ ka gradbene operative in pa graditev stanovanj v le­ tošnjem ter v prihodnjem letu. Glede angažiranosti so navzoči dali podatke, iz ka­ terih je razvidno, da so lani njihove delovne organi­ zacije izvršile vsa gradbena instalacijska in zključna dela (vključno gradnjo za trg) v skupni vrednosti 5.568 mio din. Za letošnje leto imajo že pogodbeno prevze­ tih del za 80 % vrednosti lani izvršenih del, za izvrši­ tev v letu 1975 pa imajo prevzetih del za 15%. Za letos so povečala svoj plan za 22 % v primerjavi z lan­ sko realizacijo. Dela je torej sorazmerno kar precej že prevzetega, kar zlasti velja za montažno-instalacijska dela in zaključna dela, katerih zmogljivosti so praktič­ no že vse zasedene za 1974 leto. Ko je bilo govora o problematiki, sedaj na začetku gradbene sezone, so bili vsi soglasni v naslednjih naj­ pomembnejših ugotovitvah: — Sorazmerno ugodna zima je omogočila v zim­ skih mesecih več dela kot sicer. — Že sedaj je občasno zmanjkalo betonskega že­ leza, zlasti rebrastega in tudi gladko je v nekomplet- nem asortimentu. Rudarsko-metalurški kombinat Ze­ nica letos zmanjšuje proizvodnjo rebrastega jekla, pro­ jektanti pa povečujejo njegovo uporabo in iz tega bodo nastale dodatne težave. Tudi patentirane žice ni dovolj. — Manjka občasno tudi že cement. Cementarne so izvedle zimske remonte. Imajo velik problem nabave vreč za embalažo. — Tudi lesa ni. To vprašanje je izredno pereče, zato tudi ni parketa, lesenih opažnih plošč idr. — Zaradi pomanjkanja surovine ni styropora in nekaterih drugih izolacijskih materialov. — Nezadostna je tudi oskrba z instalacijskimi ma­ teriali ter nekaterimi materiali za zaključna dela. —• Navedeno stanje je posredno ali neposredno po­ sledica neurejenih cen, ki so na zunanjem trgu že iz­ redno visoke. —■ Sposobnih gradbenih delavcev in strokovnjakov je premalo. To še posebej velja za kraje izven večjih' mest. — Velike težave so z nabavo in vzdrževanjem uvo­ žene mehanizacije in opreme. Pa tudi z domačo ni dosti bolje. Sprostitev uvoza rezervnih delov idr. še ni bila dosežena. — Z vključitvijo »sindikalne liste« v samoupravni sporazum za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala je vsaj delno izboljšano vprašanje prejem­ kov gradbenih delavcev, zlasti v zvezi s terenskimi dodatki. — Izredno hiter porast vseh vrst stroškov ob tem pa veliko nerazumevanje za priznanje razlik nastalih kot posledica v cenah gradbenih storitev še bolj otež- koča redno delo ter poslovanje organizacij gradbeni­ štva. — V tehnologiji gradnje je bil dosežen velik na­ predek. Žal pa vse ekonomske rezultate teh naporov anulira prej omenjeni porast vseh stroškov. Našteti so le nekateri pereči problemi, katerih re­ šitev je več kot nujna, če naj se realizira izgradnja predvidenih objektov. Ko so udeleženci bazenskih sestankov obravnavali graditev stanovanj, so dali podatke, iz katerih veje op­ timizem, da smo sposobni letos in prihodnje leto sku­ paj v družbenem in zasebnem sektorju 26.000 stano­ vanj, kolikor jih manjka do 55.000 planiranih v sred« njeročnem planu 1970/75. Seveda pa je ta optimizem pogojen s celo vrsto >*Č0?-«. Če bodo hitro zaživele vse samoupravne stanovanj­ ske skupnosti v občinah, Ljubljani in republiki. Če bodo nemudoma pripravile solidne programe izgradnje. Če bo zanje dovolj lokacij, komunalno opremljenih. Če bo dovolj finančnih sredstev. Če bodo nemudoma sklenjeni potrebni družbeni dogovori ob zavestnem sodelovanju vseh dejavnikov. Če bo za prehodno obdobje z republiškim predpi­ som urejeno vprašanje cen in če ne bomo povsem za­ vrgli gradnje za trg prej, kot bo stekla nova organi­ zacija usmerjene gradnje, itd. K sreči smo gradbeniki vedno optimisti. Vemo, da ne gre nikjer vse gladko in se bomo zato tudi tokrat navzlic oviram z vso voljo lotili izgradnje planiranih objektov vseh vrst, zlasti stanovanjskih. B ogdan M elihar INFORMACIJE ™ Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Lete X V 4 Serije: RAZISKAVE APRIL 1974 Polirnost kamnin in njen vpliv na izbiro kamnitega agregata za obrabne plasti cest UVOD Naše ceste zahtevajo zaradi neustreznih voznih po­ gojev vsako leto veliko število smrtnih žrtev in poško­ dovanih, kakor tuai ogromno materialno škodo. Eden izmed neustreznih voznih pogojev je vsekfcor tudi premajhna torna sposobnost vozišča. Posebno, ka­ dar je vozišče mokro, je prijemljivost med njim in avtomobilskimi pnevmatikami majhna: vozišče postane nevarno spolzko. Kaj je vzrok za zmanjšano torno sposobnost vozi­ šča? Vzrok tiči v tem, da je bil v obrabno zaporni pla­ sti vozišča uporabljen kamnit agregat, ki ni imel1 za­ dostne odpornosti proti zaglajevanju (poliranju) pod prometom in je zato vozišče že po krajšem času od pri­ pustitve prometa postalo v mokrem vremenu drsno. Na proces zaglajevanja pod prometom vplivajo prometna obremenitev, potek ceste (ali je v premi ali v krivini), na vozišču prisoten pesek in prah, vremen­ ski vplivi itd. Ker sestavljajo večji del površine vozišča zrna kamnitega agregata, spoznamo, da je odpornost tega proti zaglajevanju dominantni dejavnik, ki vpliva na prijemljivost med površino vozišč in avtomobilskimi pnevmatikami. Različne kamnine so različno odporne proti polira­ nju, npr. eruptivne kamnine so bolj odporne proti po­ liranju kot apnenci. Tudi eruptivne kamnine so v raz­ lični meri odporne proti zaglajevanju. Preiskave polirnosti V Angliji je Road Research Laboratory razvil po­ sebno laboratorijsko metodo za določevanje polirnosti kamnitih agregatov, ki je standardizirana v angleškem standardu B. S. 812. (iz 1. 1960, dopolnjen 1965). Metoda je zasnovana na pospešenem pilamju posebnih seg­ mentnih preizkušancev v posebnem polimem stroju. Kratek opis preiskave: Izdelati je treba posebne segmentne preizkušance (slika 1) iz zrn kamnitega agregata. Kamnita zrna tes­ no zložimo na dnu kovinskega kalupa (slika 2) in jih zalijemo s cementno malto. Ko preizkušance razkalupi- mo, imajo ti spodaj kamnito površino. Frakcija kam-' nitih zrn je standardizirana (8,0 do 9,5 mm). 14 preizkušancev vpnemo na obod kolesa. To »-kam­ nito kolo-« privijemo na polimi stroj (slika 3). Poganja ga elektromotor tako, da se kolo vrti s hitrostjo 315 do 32'5 obratov v minuti. Na vrteče se »kamnito kolo« pri­ tiska gumijasto kolo s pritiskom v zračnici 3,164 kp/cm2. Skupna teža, ki pritiska gumijasto kolo na »kamnito kolo« je 40 kp. Med preiskavo dovajamo s posebnim' dozatorjem med gumijasto in »kamnito kolo« abraziv- ni material in vodo. Doziranje je predpisano v stan­ dardu. Abrazivni material posnema prisotnost peska in prahu na cesti. Vodo pa dovajamo zato, da hladil pnevmatiko. Zaradi segregacij skih procesov abrazivne- ga materiala, poliramo preizkušance najprej 3 ure z grobozrnatim abrazivom. Po tem času se zrna kamni­ tega agregata zagladijo do neke meje, ki jo z nadalj- nim dovažanjem enakega abraziva ne moremo več znižati. Tedaj zamenjamo grobozrnati abrazivni mate­ rial s finozmatim (ciklonskim) abrazivom. Zaradi že omenjenih segregacij skih pojavov sta oba abrazivna materiala precej enozmata. Njuna zrnavost je predpi- Slika 2 Slika 3 sana v B. S. 812. S ciklonslkim abrazivom poliramo kamniti agregat nadaljnje 3 ure. Po tem času se kam­ nina zagladi do končnega stanja, ki ga z nadaljnjim poliranjem ne moremo več znižati. Ugotovljena odpornost proti drsenju preizkušancev z napravo Skid Resistance Tester (slika 4), ki je prire­ jena za tovrstno preiskavo (dodatka: gumijasto drsalo in skala) po šestih urah poliranja je laboratorijsko' do­ ločena vrednost polirnosti kamnitega agregata. Po standardu moramo to vrednost določiti kot aritmetično sredino za najmanj 4 preizkušance. Road Research Laboratory je izvršil tudi raziskave z vgrajenimi preizkušanci v voziščih. Rezultati razi­ skav so pokazali odlično sovpadanje laboratorijskih rezultatov polirnosti z rezultati poliranja pod samim prometom. To pomeni, da je laboratorijsko določena vrednost polirnosti kamnitega agregata zanesljivo me­ rilo za relativno oceno poliranja različnih kamnin pod prometom na cesti. POLIRNOST KAMNITIH AGREGATOV IZ SLOVENSKIH IN BLIŽNJIH KAMNOLOMOV Poleg drugih v JUS predpisanih standardiziranih mehansikih karakteristik, ki se zahtevajo za kamnite agregate za asfaltne obrabno zaporne plasti, naj bi tudi polirnost materiala vplivala na odločitev, kakšen ma­ terial naj uporabimo v obrabno zapornih plasteh cest. Ta karakteristika kamnitega agregata še ni predpisana v JUS. Namen raziskovalne naloge je bil laboratorijsko preiskati polirnost kamenin iz slovenskih in bližnjih na- asfaltnih obrabno-zapornih plasteh na slovenskih ce­ stah, po angleški metodi (B. S. 812). Rezultati raziska­ ve naj olajšajo presojo, katere kamenine naj uporablja­ mo v asfaltnih obrabno zapornih plasteh prig radnji in rekonstrukciji cest, posebno cest s težkim prometom, da bo njihova torna sposobnost zadovoljiva. Poleg tega je s to raziskovalno nalogo uvedena na ZRMK metoda določevanja vrednosti polirnosti agregatov. Preiskave polirnosti V preiskavo smo uvrstili 17 kamnin iz slovenskih in bližnjih nahajališč. Preiskovane kamnine uporab­ ljajo v cestogradnji slovenska gradbena podjetja. Po petrografski sestavi so preiskovane kamnine: Zap. št. E ruptivne kamnine i andezit 1 2 andezit 2 3 bazalt 4 diabaz 1 5 diabaz 2 6 diabazni porfirit 7 amfibolit 8 kremenov porfir 9 kremenov keratofir 10 keratofir Apnenci, drobljene rečne krogle, dolomit: 11 apnenec 1 12 apnenec 2 13 apnenec 3 14 apnenec 4 15 apnenec 5 16 dolomit 17 drobljenec rečne krogle Polirnost navedenih kamnitih agregatov je bila do­ ločena kot aritmetična sredina osmih preizkušancev vsakega materiala. V preiskavo je bilo Vključenih torej 17 X 8 = 136 preizkušancev. Agregate smo dobili deloma iz separacij kamnolo­ mov kot frakcije drobirja 7 do 15 mm. Za izdelavo preizkušancev smo odsejali predpisano frakcijo (8,0 do 9,5 mm), deloma pa smo dobili večje kose (skale) kam-Slika 4 nine, ki smo jih zdrobili na udarnem drobilcu ZRMK in odsejali potrebno frakcijo. Preizkušance smo polirali v polimem stroju naj­ prej 3 ure z grobozrnatim elektrokorundom in nadalje 3 ure s finozrnatim (ciklonskim) elektrokorundom pred­ pisanih zrnavosti po B. S. 812. Uporabili smo elektro- korund Tovarne dušika Ruše. Temperatura v prostoru, kjer smo delali preizkus, je bila konstantna: 20"C. Odpornost proti drsenju smo merili z aparaturo SRT v naslednjih časovnih intervalih: — pred poliranjem — po 15 minutah poliranja z grobozrnatim elektro­ korundom — po 30 minutah poliranja z grobozrnatim elektro­ korundom — po 1 uri poliranja z grobozrnatim elektrokorun­ dom — po 2 urah poliranja z grobozrnatim elektroko­ rundom — po 3 urah poliranja z grobozrnatim elektroko­ rundom —• po 15 minutah poliranja s finozrnatim elektro­ korundom — po 30 minutah poliranja s finozrnatim elektro­ korundom — po 1 uri poliranja s finozrnatim elektrokorun- dom — po 2 urah poliranja s finozrnatim elektroko­ rundom — po 3 urah poliranja s finozrnatim elektroko­ rundom Laboratorijsko določeno vrednost polirnosti posa­ meznega kamnitega agregata smo določili kot aritme­ tično sredino vrednosti odpornosti proti drsenju po 6 urnem poliranju (z napravo SRT) osmih preizkušan- cev tega agregata. Časovni potek poliranja, kakor tudi. laboratorijsko določene vrednosti polirnosti, so prikazani v diagramih posebej za eruptivne kamnine (slika 5) in posebej za apnence, drobljene rečne krogle in dolomit (slika 6). Dobljene krivulje so karakteristične za preizkus polir­ nosti. Tekom 3-urnega poliranja z grobozrnatim abra- zivom pade odpornost proti drsenju do nekje vrednosti, ki jo lahko še znižamo z nadaljnjim 3-umim polira­ njem s finozrnatim abrazivom. Odpornost proti drse­ nju tedaj doseže najnižjo vrednost, ki je ne moremo znižati z nadaljnjim poliranjem. Rezultati preiskave: Preiskava je dala naslednje rezultate (kamnine so klasificirane po ugotovljenih vrednostih polirnosti): Eruptivne kamnine: Zap. št. K am nina Vrednost polirnosti 1 diabaz 1 0,60 2 andezit 1 0,59 3 diabazni porfirit 0,58 4 andezit 2 0,56 5 kremenov porfir 0,55 6 bazalt 0,54 7 amfibolit 0,53 8 diabaz 2 0,52 9 keratofir 0,52' 10 kremenov keratofir 0,50 Apnenci, drobljene rečne krogle, dolomit: Zap. št. 11 K am nina Vrednost polirnosti drobljene rečne krogle 0,48 12 apnenec 1 0,48 13 apnenec 2 0,47 14 dolomit 0,46 15 apnenec 3 0,44 16 apnenec 4 0,44 17 apnenec 5 0,43 Statistično vrednotenje rezultatov preiskave Ugotovili smo, da se ugotavljanje vrednosti po­ lirnosti podrejajo normalni (Gaussovi) porazdelitvi s parametri: srednja vrednost 0,512 varianca 0,0037 standardni odklon 0,06 5h 6h ČAS suka 6 1. Kvalitetna skupina (vrednosti polimosti 0,56 do 0,60) Kamnine: diabaz 1 (0,60), andezit 1 (0,59), diabazni porfirit (0,58), andezit 2 (0,56) Agregati so primerni za ceste z zelo težkim prome­ tom. 2. Kvalitetna skupina (vrednosti polimosti 0,52 do 0,56) Kamnine: kremenov portir (0,55), bazalt (0,54), amfibo- lit (0,53), diabaz 2 (0,52), keratofir (0,52) Agregati so primerni za ceste s težkim in srednjim prometom. Vidimo, da smo eruptivne kamnine lahko klasifi­ cirali v dve kvalitetni skupini. Apneni agregati, drobljena rečna krogla in dolo­ mit pa se po ugotovljenih vrednostih polimosti razli­ kujejo med seboj za največ 0;05, kar ni pomembno, zato jih lahko štejemo za enakovredne glede na po- limost. Uporabni pa so v obrabno zapornih plasteh vozišč cest z lahkim in počasnim prometom. Omeniti je tudi treba, da je Road Research Labo­ ratory ugotovil na nekaterih kamninah tudi višje vred­ nosti polimosti od naših preiskovanih kamnin. Pomen preiskav polimosti v svetu in pri nas Na svetovnem kongresu za ceste 1. 1971 v Pragi je bil sprejet sklep, da je treba raziskavam polimosti kamnitih agregatov, ki se uporabljajo v obrabno za­ pornih plasteh ceste, posvečati kar največjo pozornost. Za laboratorijsko metodo je bila priporočena angleška metoda (accelerated polishing test B. S. 812). Menimo, da smo z uvedbo te metode na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij in z opravljeno raziskovalno nalogo naredili korak naprej na področju laboratorijskih preiskav pri nas in da bodo izsledki v pomoč našim cestnim strokovnjakom pri odločitvah, kakšen kamniti agregat naj uporabijo v obrabno za­ pornih plasteh cest. Raziskovalno delo na tem področju še ni zaključe­ no. Treba bo še laboratorijsko preiskati tudi kamnine na področju SFR Jugoslavije, kakor tudi poiskati ko­ relacijo med opisano metodo in dejanskim dogajanjem na vozišču. pine: 0h 15m30m 1h 2h Z nadaljnjo statistično analizo smo dobili odgovor na dve pomembni vprašanji: 1. Ali vrsta kamnine signifikantno vpliva na vred­ nosti polimosti kamnitih agregatov? Ce namreč vpliv kamnine ne bi bil zaznaven (z drugimi besedami: vse kamnine bi se zagladile pri­ bližno enako), preiskava ne bi dala pričakovanih rezul­ tatov, kar bi onemogočilo klasifikacijo kamnin glede na vrednosti polimosti. 2. Ali sama metoda preiskave signifikantno vpliva na določene vrednosti polirnosti? Kolikor bi faktorji, ki jih vsebuje sama metoda preiskave signifikantno vplivali na rezultate preiskave, ne bi bilo to ugodno za reproduktivnost preiskave. S statistično analizo variance z dvema spremen­ ljivima faktorjema (kamnina in metoda preiskave) in s pomočjo statističnega F-testa smo dokazali s 95°/o verjetnostjo: Vrste kamnin se med seboj signifikantno razliku­ jejo glede na vrednosti polimosti. Uporabljena metoda preiskave ne vpliva signifi­ kantno na vrednosti polirnosti kamnin. Ocena točnosti metode preiskave Uporabili smo »-teorijo najmanjših kvadratov-« in dobili naslednje ocene točnosti metode preiskave: Srednji pogrešek enega določanja (na enem preizkušancu) vrednosti polirnosti ± 0,03 Srednji pogrešek aritmetične sredine osmih vrednosti (določanje na osmih preizkušancih, kot v raziskovalni nalogi) ± 0,01 Maksimalni pogrešek enega določanja ± 0,06 Maksimalni pogrešek aritmetične sredine osmih vrednosti ± 0,02 Interval raztrosa za aritmetično sredino iz osem določitev vrednosti polirnosti 0,04 Iz ocene točnosti metode preiskave sledi, da razlike do 0,04 niso pomembne za oceno polimosti agregatov. Zaključki Iz rezultatov preiskave in izvršene statistične ana­ lize ter ocene točnosti metode preiskave lahko klasifi­ ciramo preiskave kamnine v naslednje kvalitetne sku- Danijel Mejak, dipl. inž. proizvodno prodajni program sedež podjetja predstavništva azbestcementne valovite in ravne strešne plošče za pokrivanje streh azbestcementne valovite in ravne gradbene plošče za oblaganje fasad, sten, stropov, montažne elemente azbestcementne kanalizacijske cevi za hišno kanalizacijo azbestcementne ventilacijske cevi za instalacije po sistemu posameznih in zbirnih jaškov azbestcementni jaški za odmetavanje smeti avtoklavirane azbestcementne tlačne cevi za vodo­ vode in namakalne sisteme avtoklavirane azbestcementne cevi in filtri BistralR za vodnjake avtoklavirane azbestcementne cevi za cestno in podvodno kanalizacijo avtoklavirane azbestcementne cevi za kabelsko kanalizacijo keramična glina Gkp in plastična ognjestalna glina Gpp za keramično industrijo kremenovi peski G-10, G-20 in G-30 za gradbeništvo in livarstvo cementi PC 25 z 450, PC 550, M 80 z 350 Ä I M © W ® industrija gradbenega materiala, anhovo n. sol. o. 65210 Anhovo, Jugoslavija poštni predal: 21 telefon: (065) 78 030 telegram: salonit anhovo telex: 34 329 yu anhovo Beograd, Generala Ždanova 33 Sarajevo, Ulica JNA 47 Skopje, Ivo Lola-Ribar 4/III Titograd, Južni bulevar 10 Zagreb, Trpimirova 25/I U " U “ I PREDUZEĆE ZA IZRADU, MONTAŽU ČELIČNE KONSTRUKCIJE I REMONT INDUSTRIJSKIH POSTROJENJA R E M O N T M O N T A Ž A T U Z L A »RE-MO« proizvodi za gradbeništvo V velikem številu evropskih dežel se v zadnjih desetih letih zlasti na polju stanovanjske izgradnje na široko upo­ rablja način grajenja, znan pod imenom SCHOTEN. Največkrat gre za armiranobetonske konstrukcije pa­ nelnega tipa, pri čemer je funkcija nosilnosti poverjena ne samo posebnim elementom objekta, pač pa tudi veli­ kemu številu sten, ki so neobhodne za pregrajevanje pro­ stora v objektu. Taki monolitni betonski površinski sistemi nudijo pro­ jektantu široke možnosti, da se lahko izogne uniformira­ nosti, ki se obvezno pojavlja pri uporabi montažnih siste­ mov v gradbeništvu. Z gotovostjo lahko trdimo, da so monolitno-armirano- betonske konstrukcije panelnega tipa tiste, ki lahko zado­ voljijo vse zahteve sodobnih zamisli grajenja. Pri tej vrsti konstrukcije stanovanjskega objekta se odnos bruto povr­ šine proti neto koristni površini giblje od 1,15 do 1,20, kar gotovo predstavlja skrajni možni ekonomski dosežek. Ker težimo k hitri in ekonomični gradnji zlasti pri stanovanjskih objektih, klasični sistemi izgubljajo prven­ stvo ob skoraj izključni uporabi dveh polproizvodov — betona in betonskega železa. Osnovna karakteristika armiranobetonskih monolitnih konstrukcij ploščatega tipa je v prvi vrsti enostavnost be­ tonske konstrukcije, ki se s pomočjo velikoploščnih opa­ žev izvaja hitro in zelo precizno. S takim načinom grajenja se čas grajenja zmanjša na najmanjšo mero, hkrati pa imajo objekti boljšo kvali­ teto tudi ob uporabi priučene delovne sile. »REMONT MONTAŽA« Tuzla je po svojih petletnih proizvodnjih izkušnjah ponudila domačemu in tujemu trži­ šču opaže »RE-MO«, ki jih je po funkcionalnosti in kvaliteti mogoče primerjati z najbolj znanimi evropskimi, pa tudi svetovnimi proizvodi na tem področju. Z eno besedo: ti opaži so postali sestavni del opreme največjih in najbolje opremljenih gradbenih podjetij v državi. S svojim kompletnim sortimanom produkcije nudimo projektantskim organizacijam, projektantom in vsem grad­ benim podjetjem: — univerzalne velikoploščne opaže tip »RE-MO 275« — montažne opaže — mize tip »A« (7/20 m2) in »B« (11,32 m2) — prostorske jeklene opaže s polškoljkami (tunelske) za razpone po širini do 5 m in po globini do 7,5 m — univerzalne jeklene velikoploščne opaže tip »RE-MO 2,60« — prostorske jeklene opaže z gibljivo ploščadjo za raz­ pone po širini od 5 m do 7,5 m — univerzalne jeklene opaže z možnostjo neposrednega postavljanja filigranskega stropa po opravljenem betoni­ ranju sten. Za vse prostorske jeklene opaže imamo rešeno tehno­ logijo segrevanja in grelce z avtomatsko regulacijo. Vsi naši opaži so opremljeni s potrebnimi delovnimi in konzolnimi odri. Nudimo tudi: — členkasti montažni oder za industrijske objekte —■ posode (vedra) za transport betona z gumasto cevjo & 300 X 1300 mm — iz industrijske kooperacije s firmo »ELBA« hidrostatične žerjave za gradbenštvo 80, 150 in 180t/m — betonarne 30 in 3/h v polavtomatski in avtomatski izvedbi — jekleno konstrukcijo za industrijske in montažne ob­ jekte — montažo jeklene konstrukcije za industrijske in mon­ tažne objekte — montažo celotnih industrijskih postrojenj. Projektanti, gradbeniki, vi nam podlogo karakteristične etaže in prerez objekta, mi vam kompletno tehnično- tehnološko obdelavo, z natančno dinamiko gradnje objekta. Vse potrebne informacije in kataloge kot tudi navo­ dila dobite v najkrajšem roku. Na razpolago smo vam s svojim izkustvom, strokovnim kadrom in kvalitetnimi izdelki. Naš naslov: »REMONT MONTAŽA«, podjetje za proizvodnjo opreme za gradbeništvo in jeklene konstrukcije 75000 Tuzla, Mije Keroševiča b. b. Telefoni: 075/35 011 in 33 045 Telex: 44176 YU RE-MO T E R M I K A ljubljana, kamniška 25 Prispevek TERMIKE k sodobni gradnji Ali poznate ARMIRANE POLIESTRE, vse njihove prednosti in zelo ugodne konstrukcijske lastnosti v odnosu na ostale gradbene materiale kot so: ko­ vine, les, steklo, salonit, plastiko. . . Zaradi odličnih lastnosti kot so nizka specifična teža, zelo dobre mehanske lastnosti, ki so podobne kovi­ nam, temperaturne obstojnosti, odpornosti na vre­ menske spremembe in vse vrste kemikalij ter kakr­ šnokoli korozijo, so material z veliko bodočnostjo v sodobni montažni gradnji, ki krepko konkurira ome­ njenim klasičnim materialom. V svetu so že zelo cenjen material za obloge fasad, izvedbe kompletnih streh, predelnih sten in kompo- nibilnih montažnih objektov za razne namene. Poseb­ no zanimivo in perspektivno je področje razvoja in- terierov. Vse te izvedbe so lahko na osnovi armira­ nega poliestra samega, ali v kombinaciji s trdo poli­ uretansko peno, ki je eno ali obojestransko kasirana s poliestrom in daje sendvičem stalno ojačitev ter večjo stabilnost. Pred dvema letoma smo svojo dejavnost razširili tudi mi na področje gradbeništva in v sodelovanju s projektantom dipl. ing. arh. Janezom Lajovicem iz­ delali in montirati na ALP- hotelu v Bovcu številne obrobe in zaključke ter žlebove, ki predstavljajo trajno rešitev v odnosu na koroziji podvrženo plo­ čevino. Fasade, ki smo jih v lanskem letu izdelali in montirali na dveh pomembnih objektih, same najbolj jasno go­ vore o vseh neslutenih možnostih oblikovanja, barv­ nih učinkov in kompozicijskega vsklajevanja z osta­ limi materiali in okoljem. Po zamisli in načrtih projektanta dipl. ing. Cirila Ob­ laka smo izdelali in montirali okrog 1300 elementov iz armiranega poliestra na fasadi pristaniške stavbe »LETALIŠČA BRNIK» in številne elemente interierov — od šalterskih pultov, kioskov, predelnih sten . . . V istem objektu smo montirali tudi okrog 4500 m2 dekorativnih — akustičnih stropov »dampa«, ki so prav tako naš proizvod. Za fasado objekta »GORENJSKA OBLAČILA« smo proizvedli in montirali 1900 elementov iz armiranega poliestra po zamisli istega projektanta. To je samo del naše izvenserijske dejavnosti v le­ tošnjem letu, s proizvodnjo armiranih poliestrov pa se ukvarjamo že od leta 1966. Začeli smo v ladjedel­ ništvu, za katerega še danes proizvajamo t. z. serij­ ske elemente kot so hladilniška in kabinska vrata, ladijska okna, kanali za ventilacije . . . Za avtomobilsko industrijo izdelujemo številne ele­ mente, ki so izrecno podvrženi obrabi: blatnike, klo­ pi, vrata, armaturne stene . . . R U D A R S K O M E TA LU R Š K I K O M B IN A T Rudarsko-metalurški kombinat »RMK ZENICA» vam s svo­ jimi moderno opremljenimi obrati in sodobno tehnologijo nudi širok izbor pletiva, plalna in mreže iz valovite in pa­ tentirane žice. UNiVERZAL in MERKUR pletivo se uporablja za razne vrste žičnih ograj, za saniranje zemljišča pred korozijo, za razne konstruktivne rešitve v metalni industriji in pod. Pakirata se v zvitke po 15,25 in 50 m. ŽIČNA PLATNA ZA SPLOŠNO UPORABO RABIČ, KOMARNIK in FILTER platna se uporabljajo v gradbeništvu in v kovinsko predelovalni industriji. Paki­ rajo se v zvitke. MREŽE iz valovite in patentirane žice se uporabljajo v strojni industriji, transportu, gradbeništvu, za vibracijska sita in pod. Plošče mrež istih dimenzij se dobavljajo v paketih. Vedno, ob vsaki priliki — pletiva, platna in mreže »RMK ZENICA« — Tvornica vijaka i žičane robe »Petar Drapšin« — Novi Sad. Centrala: 072/21 244; 021/55 855; Telex: YURMKZE 43-129; Poštni predal: 141 KEMIČNA INDUSTRIJA D C N IT TOZD tovarna Medvode Borovnica Sodražica dela za vas L E P IL A IN TEKOČA PLASTIKA lepila za lepljenje stenskih in talnih oblog in drugih raznovrstnih materialov v gradbeništvu tekoča plastika za zaščito betonskih površin VOZLI elektroinstalacijski vozli EIV 2 4 0 0 omarice za hišni kabelski priključek razdelilne omarice MREŽE žične mreže za gradbeništvo V E L E T E K S T I L - L J U B L J A N A Vso Evropo je osvojila nova talna obloga KING. Naša tržišča pa zalaga z enako kvalitetnimi domačimi ITISON — KING — talnimi oblogami podjetje VELETEKSTIL, Ljubljana. Projektanti, investitorji, izvajalci! V novih največjih objektih (novi studio RTV, nova poslovna stavba ISKRA, Trg revolucije itd. polagajo ITISON — KING talne obloge. Uporabljajo pa jih že povsod, saj so primernejše od drugih vrst oblog, tako za poslovne prostore, pisarne in hotele, veleblagovnice, gledališča, športne dvorane, šole — pa tudi za stanovanjske hiše. ITISON — KING talne obloge so trajne, trpežne in obstojnih barv. Kvaliteto teh oblog pa dopolnjuje še dodatna hrbtna plast iz ploščate pene, kar omogoča enostavno polaganje. Pri polaganju ITISON — KING talnih oblog je potrebno paziti — da so enostavno položene od stene do stene ter da so stranski robovi zaščiteni z robniki iz pla­ stike, kovine ali lesa, — da so stiki preprog zlepljeni z ustreznim lepilom — spodnja stran stikov pa tudi z lepilnimi trakovi (običajno površinsko lepljenje oblog ITISON — KING ni potrebno). Tako položene obloge bodo navdušite uporabnike, saj so poleg lepega videza odporne proti moljem, vplivom svetlobe, so nedovzetne za madeže, plesni, se hitro sušijo in se enostavno čistijo. So dober toplotni in zvočni izolator. OBLIKA, TEŽA, MERE: v 8 standardnih barvah izdelane ITISON — KING talne obloge imajo: — površinsko težo — debelino — širino — debelina plasti ca 2340 g/m2 ca 7,5 mm 500 cm ca 3,75 mm Vaši objekti bodo dosegli višek ustvarjalnosti, dovršenosti in praktičnosti s sodobno talno oblogo ITISON — KING. Proizvaja: ITI — Ivanjica Informacije in tehnične obloge ITISON — KING pa dobite pri VELETEKSTILU — LJUBLJANA, Masarykova 17, telefon: 312 366. Oblaganje zidov z N O V O L I T ploščami MODULARNI NOVOLIT b l o k p l o š č a t o p l o t n o 1 1___ •n 1 li1— i__□ ~l 1n i ir j ”T.......................................... 1 6o cm ” 1 VOTLA opeka Jo cm + MODULARNI NOVOLIT b lo k p lo š ča to p lo tn o gramex ljubljana, kurilniška 10 te le fo n 3 1 0 1 4 4 NOVOLIT plošča je lahka gradbena plošča iz lesne volne in cementa. Pod raznimi imeni je poznana že 70 let in je zaradi vse­ stranske uporabnosti in odličnih lastnosti cenjena v gradbeništvu. NOVOLIT plošča ima dobre toplot- no-izolacijske lastnosti (= 0,07 kcal/mh°C za 5 cm debelo), je lahka (— 300 do 400 kp/m3), je odličen nosilec ometa, ne gori, ne gnije, dobro vpija zvok itd. Od številnih možnosti uporabe vam predstavlja­ mo oblaganje zidov z NOVOLITOM, z namenom izboljšati toplotno izolacij­ sko kvaliteto zidu. Pozidan zid naknadno obložimo z NOVOLIT ploščami. Kot vezivo uporabimo podalj­ šano cementno malto. Vsako ploščo sproti pri­ bijemo še s tremi žeblji s podložko, da se plošča ne bi odmaknila ,̂ dokler malta ne zatrdi. Plošče postavljamo vodoravno z daljšo stranico, naslednjo vrsto plošč pa postavimo z zamikom, tako da ne nastanejo zvezni vertikal­ ni stiki. Vse stike pred ometava- njem armiramo s proti- korozijsko zaščitno mreži­ co RIFUSI, ki ima 33 prečnih vezi na dolžinski meter. Tako pripravljen zid omečemo z ometi. Točnejša navodila, mre­ žica RIFUSI in NOVOLIT PLOŠČE so na voljo pri: GRAMEX LJUBLJANA industrija plutovinastih izdelkov plutal lj ubijana celovška 32 telefon 311266 T A L N E O B L O G E IZ P L U T O V I N E Zadnje desetletje je prineslo v gradbeno industrijo nekaj zanimivih gradbenih materialov, med njimi tudi talne obloge iz stisnjenega granulata plutovine. Na tržišču so se zaradi svojega estetskega videza uveljavili štirje različni vzorci obložnih plošč for­ mata 300 X 300 mm in debeliine 4 ali 5 mm. Poleg zunanjega videza ločimo plošče tudi po dveh variantah površinske obdelave: — prva predstavlja naravni granulat plutovine, ki ga lahko loščimo ali lakiramo kot lesen parket, —• pri drugi varianti pa je plutovina prevlečena z zelo odporno 0,5 mm debelo folijo PVC in jo lahko čistimo z vlažno krpo. Medtem ko prva varianta s svojim žametnim vide­ zom in elasticiteto predstavlja izredno talno ob­ logo v zasebnih stanovanjih in drugih prostorih z manjšim prometom, je druga, odporna varianta, pri­ merna za javne lokale, hotelske hodnike, avle in druge prostore z močnim prometom. Plutovinaste taline obloge lepimo s kontaktnimi lepili na podlogo cementnega estriha, ki pa mora biti DOBRO PRESUŠEN, in zglajen z lizravnalno maso, lahko pa jih seveda nameščamo tudi na star, ven­ dar dobro ostružen in po fugah z izravnalno maso zamašen parket. S T E N S K E O B L O G E IZ P L U T O V I N E Stenske obloge iz plutovine so namenjene za no­ tranjo, dekorativno prevleko sten kot npr. tapete iz plastičnih folij. Plošče obloge imajo dimenzije 300 X 300 mm in debelino 3 mm in 4 mm. Na posebno zahtevo je možno nabaviti tudi dimenzijo 300 x 600 mm, ven­ dar montaža plošč večjega formata zahteva tudi večjo pazljivost in natančnost pri delu. Plošče lepimo na očiščen, zglajen in suh zid, naj­ bolje z lepili na neoprenski osnovi. Čeprav so te obloge namenjene prvenstveno deko­ rativni obdelavi stene, kaže vendarle omeniti ne­ katere tehnične oz. fizikalne prednosti, ki jih imajo pred navadnim pleskanim ometom ali standardno tapetno oblogo: — Čas reverberacije zvoka se v prostoru, prevle­ čenem s plutovinasto oblogo, skrajša približno za 50%, kar pomembno prispeva k akustičnemu udobju predvsem v javnih lokalih. — Zaradi nizkega koeficienta toplotne prevodnosti materiala se občutno zniža toplotno sevanje člove­ škega telesa k sicer hladnejši steni, kar bistveno poveča toplotno udobje oseb, ki v zimskem času sedijo v bližini stene. Pri izračunu toplotne upornosti stene se faktor upornosti površine 1/ai poveča vsaj za 30%. Plutovinaste obloge je mogoče čistiti z gobo ali mehko krpo, ovlaženo z raztopino detergenta. ALUMINIJ V GRADBENIŠTVU . . . . . . se vse bolj uporablja v visoko razvitih deželah za iz­ gradnjo stanovanjskih stavb, industrijskih, poljedelskih in javnih objektov, ter na ta način izpodriva klasične gradbe­ ne materiale in klasične metode grajenja. Spremljajoč to izrazito tendenco v svetovni proizvodnji in uporabi gradbenega materiala, je Valjaonica bakra i alu- minijuma »Slobodan Penezič Krcun«, Titovo Užice, v svoji novi valjaflnici aluminija proizvedla v začetku leta 1974 večje količine barvanih in nebarvanih Al pločevin in tra­ kov za gradbeništvo in arhitekturo. ^ TRAK, BARVANI 0,25—1,5 X 30—1650 X L mm ^ RAVNA PLOČEVINA, BARVANA 0,25—1,5 X 800—1650 X 1000—5000 mm ^ PROFILIRANA PLOČEVINA, SINUSOIDNE IN TRAPEZNE OBLIKE, NEBARVANA IN BARVANA 0,5—1,5 X 800—1200 X 3000 X 12000 Najsodobnejši tehnološki postopek COIL COATING, vrste barv na bazi organskih polimerov in laki z metalnimi pig­ menti, stopnja sijaja površine: motna, polmotna, visoko sijajna, najraznovrstnejši toni omogočajo: — antikorozijsko zaščito, odpornost proti obrabi in pra­ skam, — obstojnost proti zunanjim vplivom in visokim tempe­ raturam, — izredne arhitektonske efekte. UPORABA PROFILIRANIH AL PLOČEVIN • eksterieri (fasadne in krovne pločevine) • interieri (vrtani platonski elementi, dekorativni detajli) • ohišja naprav za gospodinjstvo, hladilne skrinje in v itrine... VALJAON ICA BAKRA I ALUM INIJA »SLOBODAN PENEZIČ KRCUN« — TITOVO UŽICE Telefon 21 055 Telex 13611 YU VB Telegram Valjaonica Titovo Užice SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA« NOVA GORICA TOZD »ABK« NOVA GORICA Proizvodna hala v Šempetru pri Gorici PROIZVAJA ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE ZA INDUSTRIJO, OBRT, KMETIJSTVO, ŠPORT. . . PREDSTAVNIŠTVA: Nova Gorica, Erjavčeva ul. 19 Ljubljana, Celovška c. 149/b Novo mesto, Kettejev drev. 37 Maribor, Industrijska ulica 13 Zagreb, Trpimirova ul. 25 Rijeka, Istarska ul. 6 tel. 22 711 tel. 59 583 tel. 21 826 tel. 22 571 tel. 410 523 tel. 33 011