SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja;: Za celo leto predplač&n 1& gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jede«
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., xa jeden mesec
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
JtTUBJB
i
i gid. ?!
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravnifttvo in ekspedlcija t „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlflkth ulieah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Vredništva t e 1 e f 6 n - d t e v. 74.

V Ljubljani, v ponedeljek 23. januvarija 1899.
I^etiiilt XXVII.
Naša bodočnost
ii.
Radi pritrdimo Masaryku, da nravna moč poganja iz verstva. Narod brez vere je brodar brez igle-severnice, je dejal Napoleon. Brez verske ideje se narod ne zaveda svojega smotra, a brez smotra ni napredovanja, ampak je le tavanje. Ce narod ne ve, čemu bi se trudil, se tudi trudil ne bo. Indiferencaje matiletargije.
A če se ujemamo z Masarykom v tem, moramo pa z vso odločnostjo odkloniti to, kar on ponuja Slovanom za verstvo krščansko. Vsaj mi Slovenci ostanemo, kar smo bili, katoliški kristjani! Nam vera ni »v zeleno usnje vezano, na robeh obrabljeno, triindvajset centimetrov dolgo prepričanje«, ki se lahko zameni ali proda in za to kupi drugo !
Masaryk proslavlja češko versko idejo kot svetovne idejo, in češka verska ideja mu je husitizem, kakor ga je razvilo »češko bratstvo«, »češka reformacija - husitstvo — trdi Masaryk, menda za Palackym, je ustanovila doslej najčistejšo krščansko cerkev — češko bratstvo. Bratovska enota je vrhunec zgodovinskega razvoja češkega naroda in človeštva sploh!«
Toda vprašali bi vender le, kaj li nudi češko bratstvo novega resničnega in dobrega, česar ni učilo in nudilo krščanstvo ? Masaryk pravi: katoliška cerkev je popačila nauke Kristusove in pokvarila nravi. Kdaj in kako ? Kateri verski nauk je popačila in katero etično zapoved je pokvarila ? Zakaj se češki filozof bori s takimi frazami in ne z resnice svitlim mečem ? Da je katoliška cerkcv zatajila in potvarila prvotno krščanstvo, to je velika laž, s katero izkuša herezija opravičiti le
svojo zmoto! To je dosti naravno, da se herezija izkuša opravičiti, četudi z lažjo, toda nenaravno in malo pošteno je, da filozof prav z isto lažjo vsiljuje herezijo še drugim !
Seveda je res, da jo začrtana v zgodovini katoliške cerkve velika doba korupcije. Toda tudi tedaj cerkev ni učila drugače, nego li je učil Kristus. Isto je učila. Tudi iz ust nevrednih naslednikov je apostol Peter oznanjal neoskrunjene ideale krščanske. Žal le, da narodi niso sledili nauku poslanih učenikov, ampak vzgledu nevrednih kristijanov ! Katoliška je bila želja po reformaciji njih življenja, a heretična po r e-formaciji njih nauka! IIus in Luter pa sta premenila nauk, a nista premenila življenja! Zato ni to bila obnova in reformacija krščanstva, ampak krščanstva deformacija in p o -t v a r a !
Zares, kaj ima češko bratstvo resničnega in dobrega, česar ne uči in ne nudi katoliška cerkev?
A nasprotno je češko bratstvo zavrglo velik del prvotnega krščanstva in sicer tisti del, brez katerega se maje vse drugo, namreč verske resnice. Poudarjalo je enostransko nravno življenje. A še to Masaryku ni dovolj! Pa-lacky je še želel, naj bi se katolicizem in prote-stantizem harmonično združila. Masaryk zameta tudi to. Masaryku je ideja češkega bratstva ideja osamosvoje od vsake pozitivne vere, ideja naturalistične humanitete, ideja masonska! A sedaj vprašamo: Kje je v tem naziranju kak trden temelj za nravnost in nravno silo ? Češki brat po duhu Masarykovem svobodno taji dušo in svobodo, Boga in posmrtno življenje. Pravi sicer, da se mora narod razvijati »sub specie ae t e r n i ta ti s«, a to je le fraza o večnem razvoju! A kje ima človek, ki
taji dušo in posmrtno življenje, kako moralno oporo? Odkod naj črpa človek, ki taji pravičnost in previdnost božjo, moralno energijo? česa naj se oprime dolžnost v človeku, ki ne priznava nad seboj nobenega gospostva ? Kakšen zmisel ima vest, če človek ni svoboden ? In vendar je dejal sam Palacky, da je »zavest dolžnosti podlaga vse nravnosti, in da je le po njej človeštvo našlo, kar ima v svojih mislih in težnjah zares vzvišenega in božjega«! Zato je Palacky zavrgel panteizem in materija-lizem, kakor priznava Masaryk. A po Masaryku je češki brat lahko tudi panteist in materijalist!
Kaj torej nudi češko bratstvo, od koder bi Slovenci zajemali moralno silo ? Ničesar ne! Zatorej pa proč s husitstvom ! Naj delajo Cehi tako nesrečne eksperimente z narodom, nas Slovencev je premalo! Ena verska revolucija nam bi izpila zadnji mozeg in izsušila zadnji življenjski stržen! Slovenski narod pa tudi, hvala Bogu! preveč čisla vero svojih dedov, nego li, da bi jo za-menil z vero fraz! Torej proč a limine z vsakim husitstvom!
Naša bodočnost jc le v krščanstvu!
Itaitlcisetiove posojilnico.
V Mariboru, dne 22. jan.
Vedno napredujoči propad kmetskega stanu je v zadnjem času tudi pri nas probudil intere-sirane kroge, da so so začeli resno ozirati po sredstvih, ki bi naj preprečila nevarno krizo. Kot najboljša v to svrho so se zaznamovala na zadnjem gospodarskem shodu v Mariboru konsumna društva, kmetijske zadruge in Raiffeisenove posojilnice. O snovanju konsumnih društev in zadrug ni nobenega pomisleka, pač pa se mnogi bojijo Raiffeisenovih posojilnic, ne sicer vseh, ampak
LISTEK.
0 človeku, ki je izgubil prepričanje.
Spisal Ivan Grada r.
(Dalje.)
Job se je vzdignil ter odšel proti durim. Ko je stal vrh stopnic, pomolil je Sempronij glavo skozi vrata ter zaklical za njim:
»Tepec!«
Od znotraj se je čul tenek, kričeč glas:
»Pomislite: — skovanka! Skovanka in dru-zega niči«
Mrmolja se ni ozrl, a po njegovih licih je zdrknilo dvoje solza . . .
Namenil se je, da se oglasi na policiji. Pre-tehtaval je to vprašanje, obračal ga na vse strani in videlo se mu je zmirom bolj sitno in zamotano.
»Ce dam vso stvar policiji v roke, ne opravim ničesar. Letanje na magistrat, izprašovanje, poizvedavanje, stroški ... in resultata bi ne bilo nikjer. In Bog vedi, kaj se lahko pripeti. Vrgli bi naposled sumnjo na mene samega, — iz kakor-šnegakoli vzroka. Tem ljudem prihajajo misli, ki so nam navadnim smrtnikom nerazumljive. Kaka malenkost, kaka neprevidna beseda, — in sedel bi x tinti . . .«)
Stopal je čez trg globoko zamišljen, s sklonjenim vratom in napetimi ustnicami. Zvonilo je poludne in uradniki so prihajali iz pisaren. Nad mestom je sijalo solnce in strehe so se lesketale v vlažnem svitu.
Tisti čas je prišel iz stranske ulice visok človek v tesno zapetem sivem površniku, na glavi cilinder in zlatom kovan nanosnik pred očmi. V desnici, oblečeni v oranžno barveno rokavico, je držal tenko črno palico, a iz širokega žepa so mu gledali popisani papirji.
Mrmolja se je zdrznil. Obšla ga je nejasna slutnja, ki se je jaderno razvijala, širila na vse strani ter se naposled popolnoma polastila njegovega srca, jasna in nepobitna.
»čemu hodi ta človek tako krepko in samo-svestno, čomu bije s peto ob tlak? Kadar gre mimo izložbe, zaviha si brke; vrh tega ima zlat nanosnik in eleganten površnik . . . Njegova prsa so na desni strani nenaravno vzbočena: — tam nosi svoje prepričanje. In to prepričanje je na vsak način jako debelo in trdno, drugače bi ne tolkel s peto ob tlak . . . Naposled je po obrazu do pičice podoben tistim ljudem, ki kradejo prepričanja : — kakšen zavihan nos, kakšne lokave oči! . . .«
Odpravil se je za njim. Hodila sta po različ-
nih dolgih cestah ; Mrmolji se je zdelo, da nekaterih še v svojem življenju ni videl. Opazil je marsikako zanimivost, na katero dotlej nikdar ni bil naletel. Tako na priliko je ugledal v izložbi nekega knjigotržca slovensko knjigo . . . Pred vratmi visoke temne hiše sta obstala in Mrmolja je stopil k dolgemu neznancu.
»Oprostite, velerodni gospod, da se Vam predstavim : moje ime je Job Mrmolja. Rad bi govoril ^ Vami par besed.«
»Pompilij Streha, državni poslanec... Izvolite . . .«
Preromala sta dolgo vrsto mračnih stopnic in hodnikov, naposled sta dospela do visokih durij. Pompilij je zavrtil ključ in po nekaterih komplimentih in opravičevanjih je šel na mehek fotelj Ko se je na lahko zazibala pod njim žametna blazinica, pobožalo ga je prijetno čustvo in za tre-notek se ga jo lotil dvom . . .
»Odkod mi je čast, gospod Mrmolja, da me razveseljujete s svojim nepričakovanim posetom? «
»Gospod poslanec, jaz plačujem svojo davke pošteno in laskam si, da sem obče spoštovan in soliden človek . .. Zato me je toliko bolj vzža-lostila in potrla grenka nezgoda, ki me je doletela današnje jutro. Ako se ta stvar kakorkoli ne reši, tedaj je moja eksistenca uničena in moje živ-
onih, ki bo nameravajo ustanoviti s pomočjo deželnega odbora. Pomisleki pa niso gospodarstve-nega značaja, ampak narodnostnega.
Pri nas na Štajerskem je namreč možno, da si ustanovijo interesenti Raiffeisenovo posojilnico na lastno roko ali pa s pomočjo deželnega odbora. Če se osnuje posojilnica na lastno roko, tedaj ni nobene nevarnosti, da bi ne ostala v slovenskih rokah. Posojilnica je potem privaten zavod in deželni odbor nima nobeno ingerence nanj. Posojilnica vsprejema lahko, kogar hoče, in za slučaj razdruženja lahko določi, da morebitni za-kladni denar ne pride v nemške roke.
Celo drugače pa so razmere, ako se osnujejo Raiffeisenove posojilnice s pomočjo deželnega odbora. Takim posojilnicam se namreč ponujajo nekatere važne ugodnosti. Deželni odbor jim da neobrestovano posojilo v znesku 50 do 250 gld., nadalje posojilo do 2000 gld., obrestovano le s 3 odstotki, ter jim pošilja brezplačno svojega revizorja. A za to uslugo mora posojilnica vsprejeti nadzorstvo deželnega odbora in njegova normalna pravila. Vsakdo priznava, da so to uvaževanja vredne ugodnosti in za mlad zavod velika dobrota. Toda mnogi rodoljubi se boje, da tiči za ono proti - uslugo, s katero se vzprejme deželni revizor in normalni štatut, nevarnost za slovensko narodnost. Pomisleki so:
1.	Ali bo moral biti poslovni jezik nemški?
2.	Ali bo načelništvo imelo proste roke pri vsprejemanju udov?
3.	Ali ne bodo upravne oblasti nagajale slov. Railfeisenovim posojilnicam ter jih razdruževale, da potem deželni odbor lahko v smislu § 60 normalnih pravil daruje rezervni zaklad enakemu nemškutarskemu zavodu ? § 60 se namreč glasi: »Društveno premoženje, katero preostaja potem po razdruženju, ko so bili izplačani vsi upniki, mora se varno naložiti kot rastoča glavnica in izročiti deželnemu odboru štajerskemu, kateri je oskrbuje po neomejenem lastnem spre-vidu, dokler se ne osnuje zopet novo društvo v smislu teh pravil v društvenem okrožju.
Kakor hitro se zadnje dogodi, o čemur določuje deželni odbor, izročilo se bode premoženje novemu društvu. Naj nam bo dovoljeno odgovoriti na te pomisleke!
Ad 1. Niti v normalnih statutih, sklenjenih v deželnem zboru dne 6. septembra 1893, niti v deželnozborskem sklepu z dne 25. aprila se ne zahteva, da bi moral biti poslovni jezik nemški. O jeziku sploh ni govora. Deželni odbor se torej ne bo mogel sklicevati na kak sklep. Vendar se naj od strani slovenskih snovateljev strogo pazi v tem oziru. Vse vloge naj bodo spisane kar skraja v slovenskem jeziku, od dtželnega odbora naj se terja slovensko uradovanje in poslovni jezik posojilnice naj bo popolnoma slovenski. Kdor ravna drugače, je izdajica svojega naroda. Ako bodo posojilnice branile svoj slovenski značaj, moral se bo nastaviti tudi slovenščine vešč deželni revizor. Nevarnost za jezik bi bila samo tedaj, ako je načelništvo narodno mlačno.
Ijenje izgubljeno . . . Prosim Vas, gospod poslanec, ne bodite trdosrčni . . . ostalo bo med nama in niti kapljica blata ne bo pala na Vaš značaj . ..«
»Oprostite, gospod Mrmolja, — zdi se mi, da se ne izražate popolnoma jasno. Vaše besede so nekako meglene, mistične . . . časih je sicer dobro, če govori človek megleno in mistično; — to ga odene pred narodom z glorijolo globokoumnosti . . . Toda v privatnem razgovoru to ne gre . . . oprostite . . .«
Mrmolja se je sklonil; podrsal je z nogami po preprogi ter zakašljal.
»Dovolite, da Vam odkrijem vso reč, — da jo razložim natanko in po vrsti . . . Imel sem prepričanje, vezano v zeleno usnje in še jako dobro ohranjeno ; obdrgneno je bilo samo na robeh...«
Poslanec je pokimal z glavo.
»Razumem . . . razumem . . .«
»In pomislite, — davi ko se prebudim, ni mojega prepričanja nikjer. Iskal sem ga med knjigami, pod prtom, pregledal sem svojo suknjo, pretaknil vso sobo. Prepričanja ni bilo nikjer in ne spominjam se niti najmanj, kedaj bi ga bil izgubil ... V tem hipu, gospod poslanec, ko sem Vas ugledal na ulici, obšlš me je neprijetna slutnja . . .«	(Dalje sledi.)
Ad 2. Načelništvo ima pri sprejemanju udov popolnoma prosto roko; sprejme, kogar hoče, in odkloni, kogar hoče.
Nemškutarji se torej ne morejo vriniti. Toda nekateri se bojijo, da bo deželni odbor prisilil načelništvo, da se vsprejemajo tudi nemškutarski prosilci. Strah je prazen, ker nima odbor pri vsprejemanju prav nobene, v pravu utemeljene besede. Tudi tega se ni treba bati, da se bo delovanje posojilnice ustavilo, ako se bo branila nem-škutarskih članov. Razdružba se sme ukazati le le na podlagi § 37 in 88 zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873, kjer pa o nemškutarjih ni govora.
Ad 3. Oblasti slovenskim Raiffeisenovim posojilnicam ne bodo mogle nagajati, dokler bode njih delovanje postavno, ker ne bodo imele nobenega pravnega vzroka. Če pa bi delovanje ne bilo zakonito, seveda potem deželni odbor lahko uporablja § 60. normalnih pravil v prid jedna-kemu zavodu, kojega bodo si ustanovili in vzeli v roke nemškutarji. Toda tega bi bila potem le slovenska lahkomiselnost kriva, ne pa Raifleisenove posojilnice. Tudi če bi sa kateri po drugem zistemu osnovani slovenski posojilnici pripetila taka nesreča, bila bi pozicija Slovencev izgubljena ali pa vsaj močno omajana.
Jedino kar je torej za naše narodnostno stališče nevarno pri osnovanju Raiffeisenovih posojilnic, je možnost, da bi nam deželni odbor usilil — sicer protipostavno in nepravilno — nemški poslovni jezik. Zato pa se bo pri snovanju moralo zelo paziti na strogo izvajanje slovenskega poslovnega jezika. Ako bi deželni odbor delal v tej zadevi kake težkoče, avizirati se morajo takoj naši deželni poslanci, ki so dolžni, da odstranijo vse sitnosti. Mi smo prepričanja, da nas nemški deželni odbor ne more dobiti v svoje kremplje, ako sami nočemo. Kajti v skrajni sili lahko vržemo deželnemu odboru tudi istih 250 do 2000 goldinarjev nazaj ter se oklenemo kake zveze slovenskih posojilnic. Dokler pa teče stvar gladko, bilo bi nespametno, ako bi ne porabili deželnih ugodnosti, katere niso namenjene samo Nemcem, ampak tudi nam Slovencem. Mislimo, da smo s tem poravnali najvažnejše pomisleke naših rojakov proti snovanju slovenskih posojilnic.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. januvarija.
Izjava slov. kršč. narodne zveze. Praška »Politik« objavlja poročilo o zadnji seji parlamentarne komisije desnice in dostavlja, da je v ime Jugoslovanov načelnik kluba dr. Bulat oddal nastopno izjavo: Klub »slov. kršč. narodne zveze« zahteva določno izjavo vlade o njenih namenih za bodočnost. Zveza se izjavlja proti preložitvi ali zaključenju državnega zbora in sicer radi tega, ker za vlade § 14 zveza nima nikake nade, da se bo strogo izvajala jednakopravnost in varstvo narodnih manjšin. Večina naj skrbi zato, da pridejo na dnevni red važne gospodarske predloge. Ako bi vlada z opozicijo pričela kaka pogajanja v svrho, da se konča sedanja kriza, je zveza voljna podpirati ta pogajanja, v kolikor ne nasprotujejo njenim načelom. Ta izjava je toraj vspeh dveh ali treh sej, ki jih je imela zveza minuli teden. Kaj neki store desniški klubi in posebno zveza, ako vlada ne bo hotela ustreči tem in drugim zahtevam?
Parlamentarni poloiaj. Dvoje mislij kroži sedaj po našem časopisju o avstrijskem parlamentu, tem »najvzglednejem« ljudskem zastopu v Avstriji. Nekateri, in ti so v precejšnji večini, so mnenja, da bo državni zbor zaključen v najkrajšem času, ker je popolno nemogoče, da bi vlada še nadalje gledala divje prizore v zbornici in popolno brez vsake koristi obremenjevala davkoplačevalce. Drugi pa zopet sodijo, da se bo potom raznih pogajanj in kompromisov kmalu posrečilo, uvesti v naš parlament normalne razmere. Nemci predlože vladi svoje zahteve in na podlagi teh bo vlada skušala sprijazniti s preosnovo razne desniške stranke, »lnform.« pa meni, da so mnogo na boljem oni, ki sodijo bolj pesimistisko in so prepričani, da na sedanjih parlamentarnih tleh ne bodo več cvetele rožice. Nikakor pa ni s tem rečeno, da so izključena mirovna pogajanja. Ravno obratno. Pogajanja se morajo takoj pričeti in nadaljevati, toda imela bodo mnogo več vspeha, ako
parlament ne zboruje, ker imajo potem vse stranke mnogo bolj proste roke.
Hochenburgerjev „Novi BabilonZnani graški zastopnik v državnem zboru posl. dr. Ho-chenburger, član nemške ljudske stranke, je izdal te dni brošuro pod gorenjim naslovom, v kateri govori o narodnem vprašanju in njega rešitvi. Mož navaja v tej brošuri, koliko in kake boje so že bili avstrijski Nemci za dobe ministrov Bade-nija in Gautscha, omenja seveda nesrečnih jezikovnih naredeb, pove svoje nazore o narodni jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov, ki se presoja sedaj baje samo s stališča narodnih pravic in ne tudi s stališča pravice države na jezikovnem ozemlju, ter pojasnuje nujno potrebo zakonite prevredbe narodnostnega vprašanja kajpada v smislu nemških zahtev. Konečno se pa izreka za ohranitev in zagotovitev centralističnega zistema. Njegovi nasveti za rešitev narodnega vprašanja umevno za avstrijske Slovane ne morejo biti vsprejemljivi, ker je pač znano, da član radikalne struje pač ne more sprijazniti sc s pogoji, katerim bi lahko pritrdili zastopniki vsake narodnosti. Nemštvu naj se zagotovi obstanek in brezpogojno varstvo in sicer v toliki meri, da precej diši po hegemoniji, to je kratka vsebina precej obširnega »Babilona«, kateri naslov pa niti najmanje ni prikladen celi vsebini objavljene brošure. Akoravno pa., kakor rečeno, nasvet sam na sebi ni mnogo več vreden, kot za slabo podlago za pričetna pogajanja, je vendar že to veliko in tudi precej odkritosrčno, da tak predlog pride iz srede najbolj zagrizene radikalne struje.
Apostolska nuncijatura v Petrogradu. Znano je, da se je rimska stolica mnogo trudila za ustanovitev nuncijature v Petrogradu. To željo je naznanila po državnem tajniku kardinalu Rampolli ruskemu zastopniku v Rimu, državnemu svetniku Čarikovu, tozadevno spomenico sta pa izročila grofu Muravjevu monsign. Richard in Folchi v Parizu povodom njegovega bivanja v Franciji. Ta opravičena želja, kateri se pa za sedaj ni ugodilo, ima sledečo zgodovino : Po posredovanju kneza Imeretinskega v Varšavi je ruska vlada odredila, da morajo biti katoliška semenišča v poviselskih pokrajinah pod posebnim državnim nadzorstvom. Kardinal Rampolla je naznanil svet. čarikovu, da sv. Stolica ne ugovarja tej naredbi, želi pa, da ruska vlada zato privoli v ustanovitev apostolske nuncijature v Petrogradu. Car Nikolaj tej misli ni bil nasproten ter je naročil posebnemu odboru, naj proučava to vprašanje. V odboru so sedeli: grof Muravjev kot predsednik, ter grof Sambsdorff, tajni svetnik Mossolov in knez Obolenski. — Pri posvetovanju so pa možje to željo soglasno zavrgli, češ da nuncijature v praksi ni mogoče omejiti samo na cerkven delokrog, marveč da bi najbrže dobila taka ustanovitev tudi politično veljavo. Carju sta o tem poročala grof Muravjev in notranji minister Goremykin in car se je odločil ža to, da ostane vprašanje o ustanovitvi nuncijature in suspenso, nasprotno pa ostane v veljavi še nadalje gorenja vladna naredba o nadzorovanju semenišč. Za sedaj torej tej želji ni vstreženo, vender pa je upanje, da ni za vselej odbita.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. januvarija.
(Borba proti škofovim zasnovam.) Naši liberalci si gotovo ne bodo mogli očitati, da niso storili vsega, kar so mogli, da bi narod vzburili proti nameravanim škofovim zavodom. Stvarna borba za in proti tem zasnovam je seveda le dobro do-šla, in ko bi naši liberalci stvarno nastopali v tej borbi, bi jim ne bilo ničesar očitati. Toda stvarnega naši liberalci povedo bore malo, tembolj pa se rabi najnavadnejše sredstvo liberalnega časopisja — neresnica in umazanost. Ta dvojni kij rabijo sedaj tudi »Narod«, »Rodoljub« in »Rdeči prapor« — res lepa družba! »Narod« je pripovedoval o neki fari blizo Škofje Loke, kjer prežita baje dva kaplana na premoženje neke vdove, njen sin pa da zaradi tega po vasi preklinja. Da bo stvar bosa, spričuje že to, da blizu Škofje Loke ni nobene vaške župnije, kjer bi bila sedaj nastanjena dva kapelana. Torej na dan z resnico! — »Narod« je tudi napisal kar celi roman, kako je baje rudniški župnik uvedel nov »otroški davek, od vsake otroške glave, kako je
doneske pobiral po hišah, kako je pritiskal na reveže po hišah, kjer niti za sol nimajo. Vse to je seveda neresnično, res je le, da je rudniški župnik v smislu škofovega pastirskega pisma oznanil, da bo v ta namen pobiral pri spraševanju, opomnil pa je, da so to prostovoljni doneski.
—	»Rodoljub« seveda je tudi takoj pridušil svoje čitatelje, da nihče ne sme dati nobenega krajcarja za škofove zavode, v zadnji številki pa je objavil cel članek, katerega je spisal novomeški dr. Slane. Ta mož, ki se je s pomočjo duhovnov šolal, ne pomoči nikoli svojega peresa v črnilo, da ne bi zabavljal in grdil duhovnov. Tako je tudi ta njegov članek cela vrsta lažij in umazanostij. On laže, da bo troškov za nove zavode »vsako leto, ako ra-čunimo malo, 150.000 gld.« »Vse to se bo nabralo mej slovenskim ljudstvom in ker meščan in veleposestnik nič ne bosta dala, mej kine t i.« Ali vas ni kar nič sram, gospod Slane, take go-rostasne laži objavljati po časnikih ? Nadalje zida ves svoj članek na podlagi, da bo novi zavod samo za vzgojo duhovnov, in potem razlaga, da bo duhovnov toliko, da jih dežela ne bo mogla preživiti, drugih svetnih izobražencev uradnikov, profesorjev, inženerjev itd. pa ne bo nič ali ne bodo za nič in vlada bo pošiljala mej nas Lahe in Nemce. In vendar pri nas vsakdo, ki je škofov list slišal ali bral, ve, da zavod ne bo samo za take, ki se bodo vzgajali za duhovne, marveč tudi za druge, ki ne bodo duhovni! — Ostudnih umazanostij, katere pisec tlači v svoj spis, ne maramo omenjati, ker se same obsojajo.
—	Omenimo le še jedno glede stališča, na katerem stojč nasprotniki škofovih zasnov. Stoje namreč na tem stališču, da ljudstvo ne more nič dati v te namene, ker je prerevno. Gospoda, ako se postavimo na to stališče, potem pa pustimo vse pri miru, potem ne smemo nič več pobirati za Mohorjevo družbo, za Ciril-Metodovo družbo, za »Našo stražo«, za podporna dijaška društva in vse druge humanitarne naprave, vsaj smo vedno v nevarnosti, da pri nabiranju takih darov pridemo v hišo, kjer ljudje nimajo niti za sol. — Kdor v tisočakih sedi, kakor dr. Slane, on lahko tako govori, ker ima sam denar za vzgojo svojih otrok, toda velika večina slovenskih starišev bi ne mogla šolati svojih sinov, ako bi jim dobrotniki, podporni zavodi ne pomagali. — Toda čemu bi lovili slepe miši, vsaj je »Narod« sam povedal: Liberalci se boje krščanski vzgojene mladine in zato ves odpor proti nameravanim škofovim zavodom, zato so si »"Narod« in »Rodoljub« in »Rdeči prapor« podali bratski roke in grla in peresa, da hujskajo ljudstvo z neresnico in umaza-nostjo proti tem napravam.
(Deželni predsednik barou Heiu) se je povrnil s soprogo z Dunaja.
(Častno svetiujo) za štiridesetletno zvesto službovanje priznal je deželni predsednik kanonikom novomeškega kapitelja gg. Rih. Frank, Jos. Hoče v a r, Fran. S. P o v š e in Mat. Jeriha.
(Nevarno je obolel) č. g. Rih. Frank, kanonik novomeškega kapitelja. Priporočamo ga v molitev.
(Zabavni večer), katerega je priredilo v nedeljo katoliško društvo za mladeniče v rokodelskem domu, je bil prav prijeten. Orglarski učenci cecilijanskega društva so zapeli več lepih pesni. Ker je bil čisti dobiček namenjen za škofove zavode, zato je g. Stroj, premarljivi podpredsednik mladeniškega društva, v lepem govoru razložil škofove načrte ter njih veliki pomen za Slovence, posebno pa še za obrtni stan. Potem je rokodelski mladenič jako umno in izrazovito deklamoval Hribarjevo pesen: »Trije svetniki«. Tudi igra »V božični noči« je jako srečno uspela. Vsi so storili svojo dolžnost, vsak po svoji moči in po svoji ulogi. Posebno je vzbudil mnogo smeha ponočni čuvaj, a tudi Brinškov oče bo jo dobro povedali; mornar Robert se je prav okretno vedel in spretno igral; mornar-črnec pa je itak mladini že zaradi svoje barve ugajal. Z vsemi smo bili prav zadovoljni, še potepuha sta nam ugajala, seveda le v igrokazu! Vrlemu katoliškemu društvu za mladeniče želimo prav srečnega in vspešnega razvoja, marljivemu vodstvu pa, da bi mu bilo vrlo društvo vsegdar v veselje in čast!
(Slovensko gledališče.) Zadnjo soboto vladalo je v mestnem in v obČinBtvu izven mesta veliko pričakovanje. Vspeh, katerega je dosegla premijera »Lohengrina«, je obudil v širnem občinstvu živo
zanimanje za to veličastno, dragoceno opero. Z dežele je bilo namenjeno mnogo gostov v Ljubljano, — a nekaj ur pred večerom pride vest, da se opera "ne more nocoj igrati radi — godbe. Vojaška godba je odšla baje v Kočevje, — seveda Slovence se sme vedno za nos voditi. Pač priznanja vredno je dramatično osobje, kajti igrala se je vzlic temu drama »Trhli dom« pl. Tučiča. Igralo se je izborno, tem večje hvale vredno za sobotni večer. Najbolje nam je ugajala gospa Danilova kot Katja, katero je igrala z umetniško pozornostjo in fineso. Gosp. Ineman je po svoji navadi tudi izborno proizvel težko ulogo, ki potrebuje kot realistična precej psihološke študije. Ugajali so nam tudi g. Verovšek, ki je igral še malo bolje, nego zadnjič. G. Danilo pa govori prehitro po svoji navadi, tako da se mu včasih besede zapleto. G. Polakova je bila v tretjem dejanju preživa v prizoru, ko gleda pri odprtih vratih Peter Semenovič žalostni prizor med bolnim možem in brezsrčno ženo, in se je preveč obračala proti vratom. — Gledališče je bilo naravno slabo obiskano, ker Be je kriza izvenmestnim gostom v nekatere kraje še pravočasno brzojavno naznanila.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v torek, 24. t. m., se bo pela drugikrat Wagnerjeva velika opera »L o h e n g r i n«, ki je dosegla pri prvi predstavi uprav senzacijonalen uspeh. Vsi slovenski listi so složni v tem, da je dosegla naša opera z »Lohengrinom« višek svojega ugleda, ter da sedaj smelo tekmujemo s prvimi operami avstrijskih provincijalnih mest. »Lohengrin« ostane zategadelj stalno na repertoirju slovenskega gledališča.
(Iz Škofjeloke), 23. jan. Dvojno lepo in važno slavnost je obhajal včeraj tukajšni uršulinski samostan. Presvetli knez in škof je prihitel iz Ljubljane, da sprejme in vpelje v samostan dve novinki. Iz Kranja pa je prinesel okr. glavar čast. samostanski prednici zlati križec za zasluge s krono, katerega ji je podelilo Nj. Veličanstvo ob svoji vladarski 501etnici. Tudi veselo znamenje za samostan, da tudi svetna oblast priznava velike zasluge, katere imajo priproste redovnice za nravno in vednostno vzgojo mladine. Sedanja gospa mati je že druga, katero je doletela ta visoka odlika, ker tudi njena prednica je imela zlati zasl. križ. Naj vzorni zavod raste in cvete, Bogu v čast, ljudstvu v korist, obrekovalcem pa v jezo in sramoto.
(Iz Novega Mesta.) V četrtek 19. prosinca se je vršila v samostanu šolskih sester N. D. lepa slavnost. Ta dan sta se izročala svetniku A. Pe-terlinu, šmihelskemu župniku in katehetu gojenk samostanske šole, od cesarja mu podeljeni zlati križec za zasluge s krono, in pa častna svetinja za štiridesetletno zvesto službovanje. Župan velike občine šmihel stopiške gospod Štembur in pred-stojništvo šolskih sester sta poskrbela, da se je slavnost vršila res lepo, dostojno. Ob 4. uri popoludne so prišli v samostan prošt dr. Elbert, okrajni glavar Fran pl. Vesteneck v spremstvu komisarija dr. Pilshoferja, mnogo duhovnikov iz novomeškega dekanata in pa nekaj novomeških dam. Okrajni glavar je pripel župniku Peterlinu vpričo gojenk in navzočega občinstva zlati križec in jubilejno svetinjo. Prošt dr. Elbert je čestital z vznesenimi besedami odlikovancu v imenu duhovščine novomeškega dekanata. Čestitale so odlikovancu tudi gluhoneme gojenke in druge učenke s primernimi, prisrčnimi besedami. Na čast župniku Peterlinu in proštu dr. Elbertu povodom njegovega godu so gojenke pele nekaj komadov, potem pa igrale igro: »Lurška Mati Božja«. Igrale so izborno, ginljivo, na nekaterih mestih res mojstersko. Občinstvo je z burno pohvalo vsprejelo vse točke. Odlikovancu, veleza-služnemu katehetu te šole A. Peterlinu kličemo: na mnogaja leta !
(Talijo za rešitev življenja) v znesku 15 gld. je priznala deželna vlada učencu Fr. Štularju iz Radovič, ker je 8. avgusta lansko leto rešil iz Kolpe Iv. Malešiča.
(Šolo so zaprli) v Ratečah na Gorenjskem radi osepnic, ki so se pojavile mej šolskimi otroci.
(Srečolov) z efektnimi dobitki je dovolilo fin. ministerstvo splošnemu delavskemu podpornemu društvu v Tržiču.
(Potres) je bil 18. prosinca zvečer tudi na Lipoglavem, in sicer tri četrt na deset. Okna so dobro zašklepetala in poBtelja se je zamajala.
(Tržaški socijalisti.) Decembra meseca, v dneh, ko je »Progresso«, to je italijanaška židovgko napredna stranka, rojil proti gimnaziji v Pazinu, se se je kazala tržaška klika socijalistov pod zastavo slovenskih renegatov Učekarja in Gerina tako mednarodno, da je preprečila shod »Progressa« dne 18. decembra v gledišču »Rossetti« ob vskli-kih: Proč z narodnimi prepiri! Proč z motilci miru! »Proč z judi!« Vsakdo je mislil takrat, da je tem ljudem resno s temi vskliki ter da so zares »mednarodni«, in listi so celo poročali, da je del poštenega tržaškega prebivalstva sam se udeležil shoda motilcev miru. Vse to pa je bil hum-bug jednega nesramnega soc. vodje, ki je bil na-kuril ljudi do teh izgredov jedino iz jeze, ker je • »Progresso« preprečil, da le ta ni prišel na krmilo — v okrajni bolniški blagajni! Ta socijalist je bil Učekar! Zares čestitati bi se smelo onim tržaškim delavcem, katere vodi tak — general !
Društva.
(Zabavni večerpevskegadrustva »Ljubljane,) kateri se je vršil sinoči v restavracijskih prostorih gosp. Fr. Rozmana, obne-sel se je vsekako izborno. Prostorni lokali bili so natlačeno polni, tako, da je moralo mnogo občinstva oditi, ker ni dobilo prostora. Šaljiva pošta in licitacija obudila je med občinstvom mnogo smehu in zabave. Pevski zbor zapel je nekaj pesmij, katere je občinstvo burno pozdravilo.
(Vabilo k občne mu zboru društva »Katoliški Napredek« v Š t. V i d u), ki se bo vršil v nedeljo 29. t m. ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Vspored: 1. Nagovor predsednika ; 2. poučni govor; 3. poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja ; 4. volitev novega odbora ; 5. slučajnosti.
(K raj na podružnica) državnega društva c. kr. poštnih in brzojavnih vslužbencev Avstrije v Ljubljani priredi dne 8. svečana 1899 na starem strelišču tako imenovani »poštni ples« s sodelovanjem vojaške godbe v korist vdovam in sirotam zamrlih društvenikov z jako zanimivim programom, med drugim tudi šaljiva pošta, brzo-jav in telelon. Začetek ob 8 uri zvečer, vstopnina 70 kr., za obitelj 1 gld., ustop le proti povabilu dovoljen, maske nedopustne. Vabila začno se te dni razpošiljati, vabi pa tudi tem potom na mno-gobrojno vdeležbo	odbor.
(Slov. pevsko društvo v Ptuj i.) Glavni zbor preložil se je radi nepričakovanih zaprek na 29. prosinca 1899.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. januvarija. Državnega zbora zasedanje bo čez kakih 14 duij preloženo. — Vprašanje o nagodbi se bo potem na podlagi § 14 vršilo in poskusilo se bo še je-denkrat doseči neko sporazumljenje mej Nemci in čehi.
Dunaj, 23. januvarija. Grof Thun je izjavil v izvrševalnem odboru desnice, da njegovo ministerstvo hoče iti z desnico in da bo tudi v smislu desnice vodilo svoje posle tudi tedaj, ko se državnozborsko zasedanje preloži.
Dunaj, 23. januvarija. Cesar je poklical k avdijenoi ministre Groluhovskega, Kalaya in Szecheny-ja.
Dunaj, 23. januvarija. Ako se vladi posreči po vravnanih razmerah na Ogerskem vrediti nagodbeno vprašanje po § 14., potem se bo poskusilo napraviti neko zbližanje mej antisemiti in katoliško ljudsko stranko, ki sta si uprav radi nagodbe sedaj zelo nasprotni.
BudimpeSta, 23. januvarija. Včeraj se je zopet pričelo z nadaljevanjem razgovorov glede kompromisa. — Banffy je odšel včeraj na Dunaj, kamor je bil poklican tudi Ko-loman S zeli, ki bo najbrže naslednik Banffy-jev. Szell je bil pri cesarju v avdi-jenciji, za njim tudi Banffy.
Budapešta, 23. januvarija. Zastopniki zjedinjene opozicije Szilagyi, Csaky in An-drassy izročili so ministerskemu predsednikju odgovor opozicije na vladne mirovne pogoje. Ministri Banffy, Fejervary in Lukacs posvetovali se bodo te ni z zelo obsežnim delom ter se potem podali na Dunaj.
Carigrad, 23. januvarija. Kitchener-paša je imenovan glavnim guvernerjem za Sudan.
Carigrad, 23. januvarija. V Turčiji prijaznih krogih se govori, da je ruski vnanji minister Muraviev zatrdil turškemu poslaniku
v Petrogradu, da bo poskrbela Rusija in Avstrija, da se pomladi ne spravi na dnevni red macedonsko vprašanje.
Madrid, 22. januvarija. Ministerski predsednik Sagasta je obljubil deputaciji republikancev, da predloži zbornici načrt zakona glede pomiloščenja anarhistov, ki so v ječi Montjuich.
Madrid, 23. januv. Mac Kinlejeva vlada je naznanila zunanjemu ministru, da v kratkem prične s pripravami za osvobojenje španskih vjetnikov na Filipinih.
Retimno, 22. januv. Princ Jurij je došel včeraj iz Kaneje. Krščansko prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Princ je obiskal stolno cerkev ter vsprejel nato duhovščino in načelnike uradov.
Umrli »o:
20. januTarija. -- Ignacij Žurbi, knjigovez, 22 let, Opekarska cesta 8. jetika.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306°2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
60 i)—2
f
37 1-1
a K Q	Čm opa-nov&nja	Stanje barometra v mm	Temperatura co Celzija	Vetrovi	N«.b»	"S 3 " M S o n 08 . s le t? w * >
21	9 zvečer	^ 741 1	7'6	sr. jzah.	del. jasno	
22	7. zjutraj 2. popol.	739 0 738 2	7-5 87	p. m. jzah.	skoro oblč. n	0-0
22	9 zvečer	7382	77	si zah.	oblačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	737-2 737 5	6'8 102	p. m. zah. p. m. jzah.	del. oblafi del. jasno	00
Srednja temperatura sobote 5'5°, normale: —2'3°. Srednja temperatura nedelje 8 0°, norinale: — 2-2°.
BI Inka Rebek naznanja v svojem, v imenu soproga Josipa in mladoletnih svojih otrok Josipa, Jerice in Marijanice imenu sorodnikom, prijateljem• in znancem tužno vest, da je poklical Vsemogočni iskreno ljubljeno, preblago teto, gosp6
Jero Ahein
vdovo mettana ljubljanskega in hišno poseotnioo
danes v nedeljo, dnč 22. t. m., ob četrt na 2. uro popoldne po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat pre-videno s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti k Sebi v boljše življenje.
Pogreb pojde v torek, dnč 24. t. m., ob '/,4. uri popoldne iz hiSe žalosti St. 13 na Francovem nabrežju na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maSe zaduSnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Nepozabljivo pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Venci se na izrecno željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dnč 22. januvarija
1899.
Na prodaj so
trije križevi poti
gid.
65.-
jeden 95 cm. visok, velja .... drugi 130 cm. visok s križem iu podstavkom vred, velja..........» 120-—
tretji 150 cm. visok, velja ....	» 250 —
pri Fr- Toman-U, podobarju in	pozldtarju v
Ljubljani na Križevniskem trgu st. I.	853 24—14
Na prodaj je
enonadstropna hiša
s 30 orali polja in gozda.
Proda se tudi samo hiša z vrtom, hlevom, podom in kozolcem. V hiši se nahaja prodajalnica z mešanim blagom, mesnica, šranga in vodnjak z dobro vodo. Posestvo je prav blizo železnične postaje ter ob vehki cesti. — Več pove upravništvo „Slovenca".
Štirje naročniki
na opolndansko hrano
■prejmd se Se v kuharski ioli društva »Gospodinjska šola« na Rimski cesti St. 9, pritlično. Mesečni abonement za lastno ceno 10 gld. 50 kr.
Istotam sprejemajo se tudi oglaai učenk za kuharako
šolo. Učnina 6 gld. mesečno.	54 1—1
Društvo »Gospodinjska šola".
Poštna in brzojavna
upraviteljica
z večletno prakso Asi^« !•«;■■■ 'M.
Več pove upravništvo »Slovenca«. 51 3—2
Jernej Čermelj
trgovina z južnim sadjem In zelenjadjo
v Ljubljani, Semeniško poslopje, za vodo nasproti mesarjem
se priporočam prečastiti duhovščini, cenj. gospodinjam. sploh slav. občinstvu v nakupovanje vsakovrstnega, vedno svežega
južnega sadja in zelenjadi,
lemon, pomaranč, karfijol, dateljev, razne solate , orehovih jedrc , jabolk, češnja, čebule, fig itd, itd. 42 5—2
vse v največji izberi in razne kakovosti po nizki, blagu primerni ceni. Pri odjemanju večje množine pošljem blago zastonj na dom. Vnanja naročila preskrbim točno z obratno pošto.
Prodajam blago na drobno in debelo
>co
^ O
.£2 oc
-H— »i
O
a
ca ***
e M
>
p o
o
o S	w
tc J2	S*
-c o	—'
O
a o ■•C*" > o
o -C
3 >0
■o g
3
"fcb
c
c8
N
a> >
v
i A
Vabilo
na
I
S
N
03
C
<u _
> b ° ®
CO Q
■i S
"S 3 c ^
c d
v ©
I S
R! -iH
C =
o
C
«8 trt
S ®
a
as *—'
OB
£
o "O
v
z
A. 13/99 4.
55 3-1
Oklic,
ki sklicuje zapuščinske upnike.
C. kr. okrajno sodišče ŠkoQa Loka opominja vse tiste, ki bi kakor upniki imeli kaj tirjati iz zapuščine dne 21. decembra 1898 brez poslednje volje zamrlega kmetskega posestnika Janeza Kalana vulgo Krevsa iz Škofj e Loke, Kapucinsko predmestje štev. 6, da k temu sodišču pridejo
dne 24. februvarija 1809
ob 9. uri dopoludne svoje tirjatve napovedat in jih tudi izkazat, ali pa do tistega dne svojo prošnjo pismeno vlože, ker bi sicer iz zapuščine, ako bi pošla s poplačanjem napovedanih dolgov, ne imeli nič tirjati, razun če bi kako zastavno pravico imeli.
Škof j a Loka, dne 21. januvarija 1899.
SVIL občni zbor?;
A „Vzajemno podpornega društva v Ljubljani, $
A	registr. zadruge z omejenim jamstvom",	iji
W	ki bode	rj^
Ijjj dne 7. februvarija 1800 ob 4. uri popoldne JJj
^ v društveni pisarni, Kongresni trg št. 17.
ft ----~
Dnevni r e <1:
BI 1. Nagovor načelnika.
^jj 2. Odobrenje zapisnika VI. občnega zbora z dne 17. febr. 1898. 11 B. Volitev dveh overovateljev zapisnika o VII. občnem zboru.
4. Poročilo uradnega vodje o računskem zaključku za leto 1898. B| 5. Dopolnilna volitev članov ravnateljstva.
6. Volitev petero članov nadzorovalnega sveta in dveh namestnikov. II 7. Slučajnosti.
J^h V Ljubljani, dne 21. januvarija 1899.
Ravnateljstvo.
I t n
M
Hj
i 9
56 1-1
t
Opazka. Na podlagi § 21. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako
HI je zastopan deseti del vseh članov. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil - J se bode drugi občni zbor dne 23. februvarija 1899 po ravno istem dnevnem BI redu, na istem kraju in ob isti uri ter se bode sklepalo ne glede na število |J' zastopanih deležev.
^J	Voliti bode 7 članov ravnateljstva namesto 7 izstopivših v smislu § 26.
PI in jednega namesto umrlega člana g. Frana Barboriča.
U	Člani, ki izstopijo, so gg.: Fabian Ivan, Mathian Ivan, Peterca Ivan, Po-
J^^gačar Simon, Polak Karol, Jenko Josip, dr. Elbert Sebastijan.	^^

I > u n a j s k a borza.
One 23. januvarlja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
30 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 40 kr.		
101	»	30 »
120	>	05 »
101	>	90 »
119	>	85 »
97	»	95 »
937	»	- »
358	>	75 »
120	>	50 »
58	>	95 .
11	>	78 »
9	>	65'/,»
44	>	40 »
6	>	69 »
Dne 21. januvarlja.
4°/0 državne srefke 1. 1854, 250 gld. . .	174	gld.	—	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	50	»
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	80	>
Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......138	»	60	>
Dunavske vravnavne srečke 6°/,, . ...	130	»	50	>
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	65	»
Posojilo goriškega mesta .......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zastavna pisma av. osr.zem. kred.banke 4°/0	98	»	30	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	»	50	»
» » južne železnice 3°/0 .	180	»	30	»
» » južne železnice 5°/0 .	125	»	50	»
» > dolenjskih železnic 4°/0.	99	»	60	»
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 26 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Genčis srečke, 40 gld. '......84
Waldsteinove sreeke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. ,	154 » 25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3525
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.	.	429
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68 » 26
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	113
Montanska družba avstr. plan.....213 » 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	185
Papirnih rubljev 100 ................127 » 37
Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, «re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 ERCU R"
I., W o 11 z 6 i 1610 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
3SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga obrestovanja pri popolni varnosti JM"" naloženih (flavnlc.